Tovariša Tita ni več med nami. Jugoslavija je zaječala, bolečinajesegla v vsak dom, do najbolj skritih globin sleher-nega srca. Čas je za trenutek obstal, one-meli smo ob resnici o slovesu državljana sveta. Izgubili smo našega Tita, del vsakega od nas. Odšelje človek, ki smo mu neomaj-no zaupali in mu sledili po poti v napredek, v mir, v bratstvo in enakost med narodi, po poti, na cilju katere postaja človek res člo-vek. Jugoslavija je tako lepa, naše življenje tako mirno, ustvarjalno, polno. Jugoslavija je Titova. Iz zmage v zmago nas je vodil Tito. V revoluciji, v bitkah za osvoboditev, prigrad-nji porušene dežele, pri krepitvi socializma, v boju za samoupravljanje, za oblast delav-ca, v boju za pravico, za lepšijutri. Poslovil se je mislec, revolucionar, humanist, držav-nik, prijatelj. Deček iz Kumrovca, delavec iz kamniškega Titana, genialni vojskovodja partizanske vojske, upornik iz Jugoslavije, ki je krenila v socializem po svoji poti, mo-der državnik, kije velesilam ob bok postavil vizijo novega sveta - neuvrščenost. S svojo neomajno voljo, z življenjskim optimizmom in mislijo na svoje Ijudstvo je krenil tudi v zadnji boj, v boj z neizprosno, težko bolez-nijo. Umrl je Tito, njegova misel živi Umrl je Josip Broz Tito. Voditelj majhne Jugoslavije, toda velikih Ijudi. Jugoslavije, ki je zrasla iz krvi in trpljenja in je zato velika. Velika, kerje pretkana z vezmi brat-stva in enotnosti, velika, kerje bil naš učitelj Tito. Človek, ki ga pozna in spoštuje ves svet, kajti Tito je bil državljan sveta, dosle-den borec za mir, enakost in medsebojno spoštovanje na našem planetu. Jugoslavija je izgubila trikratnega naro-dnega heroja. Ostaja pa nam njegova velika zapuščina, njegova veličastna oporoka. Mi vsi smo del njegove neprecenljive dedišči-ne, kajti v miru odraščamo in smo odrasli v zrele osebnosti, v odgovorne samouprav-Ijalce, kovače svoje in naše skupne sreče. Postali smo vojaki socializma, trdnjava miru v nemirnem svetu, trdnjava, ki smo jo po Titovem nauku Ijudskega odpora in družbe-ne samozaščite sposobni braniti pred vsa-komer. S še bolj zavzetim delom si bomo prizadevali za dvig našega gospodarstva in povišanje življenjske ravni. Z demokratiza-cijo odločanja in kolektivnim vodenjem, z zadnjim velikim sporočilom tovariša Tita se, še bolj odgovorni in delovni, ne bojimo no-bene naloge. Pod idejnim vodstvom zveze komunistov gremo enotni po jasni Titovi poti, člani velike družine enakopravnih na-rodov in narodnosti... Tovariša Tita ni več med nami, z nami pa ostaja njegova misel, njegova in naša živ-Ijenjska filozofija, ki bo iz dneva v dan do-življala nove potrditve. Vsem nam je težko pri srcu, žalujemo, toda ponosni, neupoglji-vi in enotni ti obljubljamo: »Tito, ostajaš z nami! Tvoja misel nas bo vodila preko vseh zaprek v bodočnost!« Živelje človek, ki smo ga imeli radi, Josip Broz Tito... Predsedstvo CK ZKJ v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije sta na seji obeh predsedstev ob smrti predsednikaTita razglasili delavskemu razredu, delovnim Ijudem in občanom, narodom in narodnostim Sociali-stične federativne republike Jugoslavije: Umrl je tovariš Tito. One 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predse-dnika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, mar-šala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka irv bojnega tovariša, kmeta, intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater. TITO V LJUBLJANI 1934 Prva srečanja Ljubljane s Titom segajo v leto 1934, kosejepoleti mudil vnašem mestu skoraj tri tedne. Bival je v različnih stanovanjih, med drugim tudi pri režiserju Bojanu Stupici v Dalmatinovi ulici, v pritličju hiše na Aškerčevi cesti št. 13. Najdljeseje zadrževal pri Ziherlovi mami vTrdinovi ulici št. 8 (na sliki). Njegovo takratno ilegalno ime je bilo Rudi. V Ljubljano je prišel tega leta še nekajkrat, njegov najpomembnejši obisk pa je bil 24. in 25. decembra na 4. državni konferenci KPJ. Takrat je bil izbran za člana centralnega komiteja KPJ. 1936 Avgusta je Tito prišel kot eleganten avstrijski turistvJugoslavijoterporočal izLjubljan^v Moskvo, da v Sloveniji niso tako slabe razmere, kot so mislili. 1937 Junija se je na poti v Zagreb ustavil v Ljubljani, kjer se je na Rožniku sestal s Tonetom Tomšičem, da bi se dogovorila o slovenskem zastopstvu v novem CK SKOJ. 1939 9. in 10. junija je bilo vhiši MiheNovakav Tacnu pod Smarno goro prvo širše posvetovanje, odkar je postal Tito sekretar KPJ. 1940 Na zapuščeni domačiji kmeta Judeža na Vinjah pri Dolskem blizu Ljubljane se je Tito udeležil tretje pokrajinske konference KPS. 1945 26. maja jeTito po petih letih spet prišel v Ljubljano, tokrat ne več kot ilegalec, temveč kot predsednik nove Federativne Ijudske republike Jugoslavije. Govoril je z balkona Ijubljanske univerze. S tem se začenja vrsta Titovih neposrednih stikov z Ljubljano, ki jo je zelo dobro poznal in se vanjo vedno in z veseljem vračal. Več budnosti, več discipline, več zavesti o tem, da je vsak član partije odgovoren za njeno delo in ugled! Potem za nas ne bodo strašni sovražnikovi po-skusi, da bi nas znotraj razbil in onesposobil. Napisano v Parizu konec sept. 1937 Člani komunistične partije in komunistične mladine Jugosla-vije morajo biti vedno tam, kjer je najteže, pokazati morajo dru-gim zgled discipline, tovarištva, samožrtvovanja in hrabrosti. Dosedanje požrtvovalno delo komunistov je bilo plodovito. Partizanske množice zaupajo v partijo, v njeno vodstvo. Ljud-ske množice zaupajo v partijo in to zaupanje se vse bolj širi. Ko-munisti bodo nadaljevali svoje delo za blagor Ijudstva - vedno z množicami, vedno za Ijudstvo, kljub vsem žrtvam in težavam. KPJ v današnji NOB, 1941 Ponesli bomo zastavo naro-dnoosvobodilnega boja, zasta-vo oboroženega bratstva in enotnosti naših narodov čez no-ve kraje Jugoslavije. Onemogo-čili bomo tiste, ki hočejo ropati naše Ijudstvo... Tukaj se je se-stalo pet naših brigad, skoraj iz vseh pokrajin Jugoslavije... Trdno bratstvo in neuničljiva Ijubezen bosta vladala med va-mi, ker ste vi Ijudska vojska. Prvič v zgodovini Jugoslavije je bila v bojih za osvoboditev krščena oborožena enotnost vseh naših narodov. Mi bomo sejavci bratstva med narodi. Tito ob formiranju IV. proletarske brigade, 17.junija 1942 Imamo razne težave, toda na-vajeni smo, da gledamo stvar-nosti pogumno v obraz. Nič ni hujšega, kakor če človek ali Iju-dje, ki so na čelu države ali na čelu skupnosti, slepijo Ijudstvo, ki ga ne morejo preslepiti, ne morejo ga dolgo varati; nekega dne pride resnica na dan. Izgovora na velikem Ijudskem zborovanju v Novem Sadu H.julija 1945 Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v komunizem, lahko definiramo z vsega nekaj besedami: naša pot v sociali-zem je v tem, da uveljavljamo marksistično znanost na dolo-čeni stopnji v praksi, in sicer kar najbolj v skladu s specifičnimi razmerami v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sredstvo za vodstvo, sredstvo za orientacijo v vsakem kon-kretnem položaju, pa naj bi bil še tako zapleten. Prizadevamo si, da bi prepojili vsa naša deja-nja z duhom te znanosti, ker smo trdno prepričani, da je to pravilno in ker praksa potrjuje, da so načela te znanosti po za-slugi genialnih znanstvenih pre-dvidevanj naših velikih učiteljev tudi na današnji stopnji medna-rodnega dogajanja največjega pomena in da bi pomenil vsakr-šen odklon od teh načel, s ka-kršnimkoli izgovorom, revizioni-zem in izdajo stvari ne samo delavskega razreda, temveč tu-di vsega naprednega človeštva. O delavskem upravljanju gospodarskih podjetij, Beograd, 26. junija 1950 VLADIMIR NAZOR Tovariš Tito Kar bilo je pod pepelom Speljal razne je potoke v naših srcih plaho skrito, v eno strugo zmagovito v kres mogočen je raznetil, m ustvaril silno reko naš tovariš Tito. naš tovariš Tito. Presejalje našo moko skozrešetoinskozsito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito. SRBO IVANOVSKI Pozdrav Titu Iz te dežele, kjer opij cvetš, kjer biserno grivo si češe 6ris, kjer roj obiračic tobaka grš, po zemlji in poje onovi zori; iz te dežele, kjer Šara k nebu kipi, kjer Vardar hiti čez poljš valovito, iz naših polj in zadružnih vasi sprejmi pozdrave, učiteljTito. V naši deželi zdaj kliče pomlad, človek, ko sanja, ustvarja sne svoje, vsa domovinaje dela nasad, v katerem svoboden vsak dela in poje. 1946 22. oktobra se je mudil v Ljubljani kratek čas obobisku predstavnikovPoljskevJugoslaviji. 9. maja tega leta je bil namreč na slavnostni seji članov mestne skupščine in članov plenuma Osvobodilne fronte z navdušenjem izvoljen za prvega častnega meščarta Liubliane. 1947 jebilTitovLjubljani nekajkrat: 24. junijaje med krajšim postankom v mestu sprejel delegacijo izseljencev iz Kanade in obiskal gradbišče Litostroja. Od 3. do 7. julija je imel v Ljubljani vrsto seminarjev. V prvih dneh avgusta je obiskal Ljubljano s predstavniki Bolgarije, 12. avgustajespetobiskal Litostroj, kamor se je oglasil tudi 1. septembra ob začetku obratovanjatega Ijubljanskega, slovenskega in jugoslovanskega giganta (na sliki) 1948 16. novembra, dan po končanem kongresu slovenskih komunistov, je Tito sprejel listino o imenovanju za prvega častnega člana Slovenske akademijeznanosti in umetnosti v Ljubljani. 1951 jebilTito prvičnazdravljenju vLjubljani, na operaciji žolča, po kateri je ostal nekaj časa na okrevanju. 1. septembra, na četrto obletnico obratovanja Litostroja, jeTito spet obiskal delavce te tovarne. Ta dan je začelo teči jeklo iz nove livarne jeklene litine. 1952 6. junija 1952 se je v Ljubljani sestal s tedanjim podpredsednikom zvezne vlade in ministrom zazunanje zadeve Edvardom Kardeljem. 1953 8. februarja je mesec potem, ko je bil izbran za prvega predsednika FLRJ, obiskal v Ijubljanski bolnišnici hudo bolnega Borisa Kidriča, ki je umrl 11. aprila istega leta. 1954 8. septembra je Tito že petič obiskal Ijubljanski Litostroj s predstavnikom Turčije Dželalom Bajarjem. 1955 23. maja je Tito obiskal v Ljubljani prvo jugoslovansko lovsko ribiško razstavo in novo strelišče (na sliki). To je bilo dva dni pred obiskom sovjetske delegacije z Nikitom Hruščovom, ki je obiskal Jugoslavijo po Stalinovi smrti. 9. septembra je Tito obiskal Ljubljano z grškim kraljem Pavlom. 1956 i 9. januarja 1956 se je ustavil na železniški postaji v Ljubljani ob vrnitvi iz Etiopije in Egipta, 6. novembra pa je v Ljubljani predsedoval razširjeni seji izvršnega komiteja CKZKJ. , 1957 1. septembra je prispela v Ljubljano poljska partijska in vladna delegacija, ki jo je Tito povabil na miting v Litostroj. 1958 22. do 26. aprila 1958, 7. kongres ZKJ na Gospodarskem razstavišču. Tito je med drugim dejal: »V šoli vsakodnevnega praktičnega upravljanja delovni Ijudje prihajajo do spoznanja, da so interesi skupnosti obenem tudi njihovi osebni interesi.« 1959 24. julija je obiskal sanatorij Emono, novo zgradbo Ijudskeskupščineter3. mednarodno grafično razstavo v Moderni galeriji. Rekel je: »Sijajno je to, da je prišlo do srečanja u metn i ko vvseg a sveta.« 1960 27. januarja se je Tito prvič mudil v 300 let stari Ijubljanski gostilni »Šestica«. Junijase je ponovno vrnil v Ljubljano, kjer si je na GR ogledal prvo mednarodno razstavo motorjev in motornih vozil. 13. septembrapaseje ustavil napoti v New York na zasedanje generalneskupščineOZN naželezniški postaji. Kot oborožen dejavnik neke socialistične dežele je armada prav zaradi svojega značaja branilca, čeprav oborožena sila, imela v določenem smislu tudi veliko miroljubno vlogo v sve-tu... Kajti mi smo ustvariti svojo armado in jo danes izpopolnju-jemo zaradi enega samega na-mena, da ohranimo mir, da bra-nimo svojo deželo, zaščitimo naše interese, nikakor pa ne za-radi osvajanja tujih ozemelj. In njen mednarodni pomen je prav v tej veliki vlogi armade, ki niko-gar ne ogroža in ki lahko samo prispeva k stabilnosti in ureditvi miru. Tito. Govori in članki. Knjiga II Znano je, da sta bili kritika in samokritika v naši partiji vedno odločujoč dejavnik, zlasti kadar so se pokazale krize in potreba po enotnosti. Predvsem mislim na enotnost misli in akcije, kar je danes zlasti pomembno. Kri-tika pripomore, da globlje oce-nimo razne slabosti, razne od-klone, napake itd. Samokritika pomaga, da vse to laže in čim-prej rešimo. Samokritika učin-kuje dvojno in okrepi lik komu-nista, lik revolucionarja. Bati se samokritike in kritike je malo-meščanska lastnost in komuni-sti morajo v sebi to napako pre-magati. Pogovorz vodilnim aktivom SR Srbije,oktobra1972 Biti v zvezi komunistov pome-ni biti vojak revolucije, pomenl, da sprejmeš nove obveznosti, kakršnih članu socialistične zveze ni treba sprejeti. Komuni-sti morajo biti zgled s svojo zav-zetostjo, samoodpovedjo, požr-tvovalnim delom itd. Samo tako smo si komunisti med vojno lah-ko pridobili zaupanje množic, delavcev in kmetov, ki so pod našim vodstvom šli v boj. Samo s takšnim odpovedovanjem, pravilno politiko in pravilnim ravnanjem lahko obvarujemo lik komunista. Govor političnemu aktivu Črne gore, 29. 12. 1972 Začenja se ustaljevati praksa, v kateri ni bolj ali manj odgovor-nih, v kateri vsi člani vodstva prevzemajo obveznost in odgo-vornost za dosledno uresniče-vanje tistega, kar je bilo dogo-vorjeno. Kolektivno delo in od-govornost, ki sta pritegnila po-zornost tudi mnogo drugih, še posebno v naših razmerah, sta poroštvo našega uspešnega ra-zvoja. Nekateri - mislim tudi ti-ste zunaj - menijo, da uvedba predsedujočega z enoletnim mandatom ogroža kontinuiteto in stabilnost razvoja. Pa ni tako. Kontinuitete in stabilnosti ne zagotavljajo posamezniki, mar-več politika, ki jo določajo zveza komunistov in njena vodstva, in ustrezno ravnanje vodilnih Ijudi. To, kar bi lahko spodkopavalo stabilnost, je ustvarjanje ozrač-ja karierizma in medsebojnega boja za oblast in osebne pozici-je. Mi pa smo s takšno našo usmeritvijo ustvarili pogoje za to, da tudi te nevarnosti odvr-nemo. S seje predsedstva CK ZKJ, 23. oktobra 1979 v Karadjordjevu JURE KAŠTELAN Pesmi o moji deželi Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Nikjer ni toliko alg kot vzalivu mojega otroštva. Livade in konji neosedlani. " Koliko rek in slapov. Pridi prijatelj. Mi smo na Balkanu. VJugoslaviji. Delila si bova kruh in veselje in žalost, če sižalosten. Mi vemo, kako peče rana in kako nož boli. Tu so šejagnedi do neba in sonce za vse slikarje in vse kopalce in bistrih hitrih vodš. Saj bošsam videl. Vso deželc>boš videl kot na dlani. Takšno kakršna je. In kje so bili pogorišča. Vse ti povemo. Tam pri novem gradbišču: še včeraj bilš so vešala ": : kjersmo se s Titom kljubovalno uprli. Veš kjeje Balkan, Jugoslavija - na Balkanu. Dežela socializma. Lahko grešpo vodialipo zraku. Pridi in glej. S krvjo je zapisana naša resnica. Glej in pretehtaj karkoli želiš. - Lepa je ta dežela. Meni najljubša. V njej smo, daljni tovariš, umirali tudi zate. ¦ ' Lepaje ta dežela. Socializem na Balkanu. Vnjejsmo sanje in kri tudizate dajali, tovariš. V- Rasti srsčna pod soncem, rasti v otroških vrtcih. Rasti in cveti, dežela delovnih Ijudi. In mirnaj nad tvojimi polji vlada, rpir tvojim ladjam na odprtem morju in tvojem dnevu, ki se veder prebuja. Rasti srečna, da bodo vsi narodi videli z vseh Strani, zjuga in s severa, kako se rojeva in kako se Ijubi, kakose brani dežela proletarcev. " In mir ,: naj bo med tvojimi Ijudmi, '/¦_'.. • ¦_, mir tvojim rudarjem in tvojim oračem, mirgraditeljem intvojim čuvarjem, mirtvojisrečivvodiinvzraku, v pesmi strojev in v blesku žita. ... Rasti in cveti pod zvezdo svobode, pod roko Partije, pod srcem fita. . . ,."; ¦ *. _.....¦„ 1961 17. in 18. januarjasejemudilvLjubljani; od 20. do 21. junija je obiskal Litostroj s predsednikom republike Mali Modibom Keytom. 27. aprila ga je na železniški postaji pričakalo čez 60.000 Ljubljančanov. 8. septembra je obiskal Gospodarsko razstavišče in si ogledal mednarodni sejem gradbeništva. 1962 Konec avgusta si je Tito ogledal na Gospodarskem razstavišču mednarodni vinski sejem. 1963 15. maja se je skupaj z Naserjem ob odhodu z Brionov ustavil med Ljubljančani. 1964 25. marca je Tito zvečer obiskal hotel Lev. 18. avgustajeobiskal 10. vinskisejem, 17. pasije ogledal inštitut Jožef Stefan (na sliki). 22. septembraje bil narednemzdravniškem pregledu v bolnišnici Petra Držaja. 24. septembra je obiskal Ljubljano s predsednikom Češkoslovaške Antoninom Novotnym. 1965 20. maja si je v Ijubljanski Operi ogledal predstavo baleta »Bolšoj teater« iz Moskve. Avgusta si je ogledal vinski sejem, 28. decembrapajebil vhotelu Union. 1966 12. marca je v novi hali Tivoli Tito obiskal prizorišče svetovnega prvenstva v hokeju skupine A. Obiskal je tudi Ijubljansko blagovnico Centromerkur. — 1. junija je obiskal Ljubljano z madžarskim voditeljem Janošem Kadarjem, s katerim sta si ogledala Ijubljanski grad in bila gosta v mestni hiši. 9. septembra pa je Tito obiskal hotel Slon. 1967 Marca 1967 je obiskal grad Goričane pri Medvodahtersespominjal, kakojebil 1934. letaskupaj sslovenskimi komunisti ilegalni »gost« Ijubljanskegaškofa Rožmana. V začetku decembra si je ogledal Supermarket ter se ustavil v hotelu Union (slika). 1968 30. junija si je ogledal Metalko. V izložbi je zagledal manjšo stružnico, ki ni mogla uiti njegovi želji. Istega leta se je 8. avgusta na poti v Češkoslovaško za kratek čas ustavil v Ljubljani. 1969 4. januarja je obiskal hotel Slon tersi ogledal prenovljene prostore, ki so prinesli hotelu naziv A kategorije. 10. decembra je poslušal koncert APZ Tone Tomšič. 11. decembra je postal častni doktor Ljubljanske univerze ob njeni 50-letnici. 1970 ¦ 22. januarja 1970je bil na rednem zdravniškempregledu, nato pajeobiskal hotelTurist. 2. februarjater 13. in 14. aprilaje bil gost restavracije Union. 9. maja ob 25-letnici osvoboditvejeodlikoval Ljubljano kot prvo mestovJugoslaviji in prvovzahodni Evropi z redom narodnega heroja. 16. maja je bil na otvoritvi 6. svetovnega prvenstva v košarki pokrovitelj tega dogodka. 1972 Novo leto 1972 je pričakal Tito v krogu delavk in delavcev Tovarne dekorativnih tkanin, ob 2. uri zjutraj pa se je odpravil za eno uro še v Dom JLA, nakar se je vrnil na Brdo pri Kranju. V tem letu je postal maršal Tito že drugič narodni heroj in je 11. februarjauradno obiskal Slovenijo oziroma Ljubljano. Na grobnico narodnih herojev je položil venec, nato pa je v skupščini SRS sprejel najvišje odlikovanje za lovske zasluge in medalje ter diplomeza trofeje, nagrajene na razstavi v Mariboru. Konec februarja je obiskal hotel Bellevue. 11. decembra pa se je udeležil zbora političnega aktiva Slovenije in Ljubljane. Govoril je o manjšinski problematiki. 1973 Tito je bil v Ljubljani 5. maja, ko je v hotelu Lev priredil slovesno večerjo v čast poljskega državnika Edvarda Giereka. 1974 9. maja 1974 seje udeležil slovesnosti ob 18. tradicionalnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane nasedanjem Trgu osvoboditve. 50.000 Ijudem je Tito dejal: »To žico ste sami pretrgali, sami ste osvobodili Ljubljano.« Ob našo socialistično zgrad-bo še pljuskajo razni valovi in zaradi tega moramo biti budni, idejno budni, da bi bili še moč-nejši. Toda zdi se mi, da nekate-ri naši komunisti in posebno ne-kateri mladi Ijudje mislijo, da je minilo obdobje, ko so morali ko-munisti stalno delati in se učiti. Ne! Ni minil ta čas. Komunisti se morajo stalno učiti; učiti se morajo v vsakdanji praksi in pri-peljati to prakso v sklad z zna-nostjo marksizma-leninizma. Vendar pri tem ne smejo ravnati šablonsko. Ne moremo graditi socializma ločeno od te znano-sti. Naša pot je zasnovana na njej, vendar se oplaja s prakso. Komunisti se morajo zato učiti spoznavati svoje napake, ugo-tavljati, od kod prihajajo, iskati vzroke raznih slabosti in napak. Komunisti morajo mnogo znati, če želijo biti nosilci današnjih prizadevanj za graditev dežele. V tej smeri si moramo zelo pri-zadevati. Izpogovora z delegacijo mest, 1. februarja, 1956 V organizacijah in v vrstah naše mladine sploh je bilo treba gojiti mladinske tradicije iz pre-teklosti. Tedanji heroizem, te-danje samožrtvovanje, tedanji moralni lik je treba presajati, dajati našim mladim Ijudem za zgled. Če bo moralni lik naše današnje mladine tak, kakršen je bil tedanji, potem bo šlo vse drugo zelo lahko, mladina bo vedno pripravljena sprejemati vse nove in nove naloge, kot jih je tudi doslej. Ob 40-letnici KPJ in SKOJ, 8. maja, 1959 Socialistična zavest se ne uresniči naenkrat in za vedno. Razvijati se mora stalno, spre-jemati jo morajo nove generaci-je, pa tudi Ijudje, ki prihajajo iz krajev, v katerih so malo poznali dinamiko socialističnega druž-benega razvoja. Komunisti ima-jo pri tem izredno pomembno vlogo in morajo skrbeti za ra-zvoj socialistične zavesti, kajti mnoge težave pri nas izhajajo prav iz nezadostne socialistične zavesti. Vedno sem govoril, da imajo pri nas ogromno vlogo ta-ko subjektivni kot objektivni de-javniki. Zdravica na kosilu vSremski Mitrovici 22. marca, 1965 Moja dolžnost in dolžnost vseh nas komunistov je, da va-rujemo našo skupnost, da utrju-jemo njeno enotnost ter do kra-ja spoštujemo načelo enako-pravnosti vsakega naroda in narodnosti, načelo enakoprav-nosti vsake republike. In ne smemo dovoliti, da bi prišlo do kakšnih poskusov razdora in do raznih govoric, s katerimi zunaj podpihujejo, češ da bi bilo temu ali onemu bolje na tej ali na dru-gi strani. Nihče izmed nas v naši socialistični skupnosti ne zado-šča sam sebi. In tudi vseh nas skupaj ni ravno veliko. Veliki smo z moralne zorne točke in če bi to izgubili - potem bi bili maj-hni. Zato moramo varovati ta naš moralni kapital, ki smo si ga pridobili s težkim bojem tako med vojno, kakor v socialistični graditvi naše dežele. Iz sklepnega govora na sestanku predstavnikov graditeljev Djerdapa, Brestovačka Banja, 21. sept 1969. KAJETAN KOVIČ Tito Rodilseje vZagorju belem otrok sredi otrdk, njegovo edino bogastvo bild je dvoje rok. S tema dvema rokama so ga poslali na pot: »Domaje premalo kruha, najti ga moraš drugod.« Letasoteklainzleti fantje doraščal v moža. Pravice ni našel, a kruha le malo sredi sveta. Še zmeraj bilš so roke njegova edina posest in stiskaljih je vse češče v trdo jekleno pest. Našelje pot do onih, ki so verjeli v novsvet in so v srcu nosili nove svobode cvet. Bil je pogumen in hraber borec za srečo Ijudi. Zato so tovariši rekli: » Tito vodi nas ti!« In onje vodil in vedel, kodprava cestapelja. Tekla so leta in z leti je tudi svoboda prišla. Skoz leta so borbe krvave divjale noč in dan, dokler nam ni luč zasijala, Prižgaljojepartizan. In zdaj ko nam teče življenje mirnejš kot v tistih dneh, zdaj ko nam nove težave vzbujajo solze in smeh, zdaj ko je Tito z nami v borbi za srečo Ijudi, spet smo se zbrali in rekli: »Tito.vodi nasti!« RADOVAN ZAGOVIČ Biografija tovariša Tita SprašujeteoTitu: kdoje? Mašina, mašinca moja, piši! Tito - to smo mi vsi- vi veste za naše svinčenke in slavo! Tudi on je poln nas in velik in mi z njim višji, ' '"' " višji za človeško glavo! Titovega očeta poznate in mater, kije rodila Tita. Poznateju, spoznate, morate spoznati!" Tita rodila sta vgnevu in v sli ustvarjalni velikan -Ijudstvo in borba - matii Rodil seje svetlo izprve celice KaPe INZNOVA RODIL na Viru in Ubu s prvo uporniško granato. In rojeva se spet z brigadami Kače in Peka, . \ zvsako novobrigado. In živi v vsakem borcu. Pod srcem mu diha in misli. Juriša z njim in dell žalost in kruh in siavo. In poln je nas in velik. :'~:. .; In mi z njim višji, višji- ; / ,, začloveškoglavo! 1975 4. junijaje inženirTone Kovič na Brdu pri Kranju izročil maršalu relief Franca Rozmana-Staneta v znak posebnega priznanja prvemu častnemu občanu Ljubljane (na sliki). 9. junija je obiskal Ljubljano s predsednikom DLR Koreje Kim II Sungom. Septembra je obiskal Litostroj ob 25-letnici samoupravljanja-osmi obisk. 1976 Tito je v Kliničnem centru 1. julija po povratku s konference evropskih komunističnih in delavskih partij obiskal Edvarda Kardelja. 1977 25. aprila se je udeležil slavnostne seje CK ZKS ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS. Ob tem obisku je maršal dejal, da je bilo svečano vselej, kadar je prišel v Ljubljano, da pa tako slovesnega sprejema še ni doživel v glavnem mestu Slovenije. 1978 V začetku leta je obiskal Edvarda Kardelja na domu v Kranju, nato pa se je v Ljubljano vrnil še enkrat, septembra. Tito je često prihajal na Gospodarsko razstavišče.kjer si je ogledal številne sejme in razstave. Slika je z njegovega obiska vinskega sejma. 1979 V Ljubljani se je za kratek čas med postankom vlaka mudil 25. januarja, nato pa je spet prišel sturneje po Kuvajtu, Iraku in Siriji, da bi se poklonil spominu svojegaživljenjskega soborca in sodelavca, Edvarda Kardelja. V Slovenijo je to leto še prišel: v Bohinjski Bistrici se je udeležil slavnostne seje Centralnega komitejaZveze komunistov Jugoslavije ob 40-letnici ustanovne seje ZKJ-KPJ. Ljubljana se je poslovila od Tita V deževnemJutru ao se množice tlho zblrale na Trgu revoludje, ob Sublčevi, Tltovl cestl, vae do Ijubljanake že-leznlške postaje. Brez besed, z bolečino v srcih in odloč-nostjo nadaljevati Tltovo pot Zadnje slovo Ljubljane od našega tovariša in vzoraje bilo Iskreno, dostojanstveno. Na desatUsoče IJudlJe s pogledl še zadnjlč pozdra vilo posmrtne ostanke našega tovartša THa, v Imenu Ljubljane ae je od Tlta poslovil predsednlk mestne skupščine Marjan Rožlč. Orlsalje llk tovariša THa In med drugim dejal: »Dragl naš THo. Vedno znova In tudizadnje dniživljenja al se z vaem svojlm žlvljenjem In delom potrjeval kot doaleden, neustrašen revoludonar In humanlst Kot borec - komunlat sl za vse čase vkleaal svoje Ime v zgodovtnska dejanja doma In v svatu In se nanehno borilza komunisUčna ideale, za sodallzem, svobodo, demokradjo, enakopravnost in mir. Pod Tvojlm vodstvom amo dvtgnlll Jugoslavifo Iz zapostav-l/ane, podrajene, narazvita, razdeljene dažala, v močno, svobodno, demokratično, v avatu znano, cenjeno In povaod uveljavljeno aodaliaVčno samoupravno skupnost anako-pravnlh narodov In narodnostf, UJa zaradl svoje neuvršče-noati aktiven člnltel] stabllnosti, ntlru In napradka v svatu. Globoka žalost nam n/tf za tranutak na Jeml/e poguma, odločnoatl In pripravljanostl, da zravnanl, z dvtgn/eno glavo, ponoanl In organlzirano nadal/ujemo a Tvojlm dalom, da gramo po Tvofl, Tltovf Ih našl potl. Tfto smo In ostajamo ml val. Vaa Jugoalavija Je In ostaja Tlto. »Ml smo Tltovt, Tfto ]a naš« - prav to gaalo doblva sadaj na/globlji amlael, poman In uamarttav. Zaupanje vataja bilo in oataja zaupan/e In opradalHav za sodallzam na tamal/lh samoupravljanja; za oblaat dalavcev In vaah delovnlh Ifudl; za bratatvo, anotnoatln anakopravnost vsah našlh narodov In narodnostl; za hltrejši razvoj proizvafalnih sllln avobodno tar demokratlčno žlvljenje; za polHiko nauvrščanoatl, borba za mlr In sodallzam v avatu; za atratagljo aploina IJudske obramba In družbana samozaščHe, za konttnuHato In stabil-noat naša sodallstlčne revoludja. To dovolj jaano pomani, da THa nl moč ločevatl od aamoupravl/anja, od revoludj«, od nauvričenoatt, nl ga mogoče ločevati od naa vaah. Ko aa a allno boledno v arcu poalavlfamo od Taba in aa apomin/amo prahojane potl, zmag In tažav našaga bo/a za neodvianoat, ko govorimo o aamoupravljanju, miallmo nata, na Tvojo upornoatln na Tvojo dosledno prlvrženoat Idealom dalavakaga razrada, na Tvo/e vlzlonaratvo. Hodltl bomo po poti, kl ja Tvoja In naša In Izhaja Iz markalatlčnega prindpa, da ]a vaaka Partifa odgovoma avofemu dalavakamu razradu In avojemu narodu. Naša uamerttavje blla In oataja Tvoja -THova. S Tvojlm vzorom - v bogaatvu Tvojlh IdaJIn usmaritav- to Tlpoaabaj obl/ubljamo - bomo anotnl in združenl doaladno In odgovorno gradlll aodallstično aamoupravHanfa. Kar al bil zmerom z naml In ml zmarom a Tabo, vamo, kaj hočemo, In zato oatajamo zvaatl aebl, Tabl - oatajamo Tltovl.« Natanko ob 8.30 ao alrane zatullle v poaladnfl pozdrav LJublJana - meata heroja, Tltu - trtkratnamu heroju. Poaabnl vlak )a poamrtna oatanke Tlta odpeljal protf Baogradu. Na podlagi 328. člena 6. odstavka Ustave SFRJ je predsedstvo Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije na seji 4. maja 1980 sprejelo sklep o prevzetju funkcije predsednika predsedstva Socialistične fe-derativne republike Jugoslavije. S preneha-njem funkcije predsednika republike funk-cijo predsednika predsedstva SFRJ v skladu z Ustavo SFRJ, prevzame Lazar Koliševski, dosedanji podpredsednik predsedstva SFRJ. Na podlagi 327. člena Ustave SFRJ je predsedstvo SFRJ na isti seji izvolilo Cvijeti-na Mijatoviča, člana predsedstva iz SR Bo-sne in Hercegovine, za podpredsednika predsedstva Socialistične federativne repu-blike Jugoslavije. Zvezni izvršni svet je ob smrti predsednika Tita razglasil sedem-dnevno splošno Ijudsko žalovanje. Do 10. maja letos bodo na vseh dr-žavnih in javnih poslopjih visele za-stave na pol droga, odpovedane so vse javne manifestacije, kulturne, zabavne, športne in druge prireditve. Delovni Ijudje in občani se te dni zbirajo na žalnih sejah v organizaci-jah združenega dela in krajevnih skupnostih, enotah JLA in drugih sredinah. Vsepovsod tiho in dosto-janstveno odmevajo besede o Titu, revolucionarju, vojskovodji in držav-niku. Z bolečino v srcu odločno za-gotavljajo, da bomo stopali po Titovi poti. ,. Dopoldne so se na žalni seji zbrali člani vodstev mestnih družbenopoli-tičnih organizacij in vseh treh zbo-rov mestne skupščine, spominu predsednika Tita pa so se poklonili tudi delegati občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih orga- nizacij na žalnih sejah v vseh petih Ijubljanskih občinah. V poslopjih občinskih skupščin bodo v dneh žalovanja odprte žalne knjige, v katere se že vpisujejo de-lovni Ijudje in občani z mislijo »Mi smo Titovi!« v srcu. Spominu predsednika Tita se bo-mo oddolžili z delom, s še večjozav-zetostjo pri izpolnjevanju nalog na poti, ki nam jo je začrtal. Namesto vencev in cvetja lahko delovni Ijudje in občani ter organizacije in usta-nove poklonijo prispevke v Titov sklad za štipendiranje mladih delav-cev. Do 6. maja 1980 bodo posmrtni ostanki Josipa Broza Tita v poslopju skupščine SFRJ v Beogradu. Pogrebni sprevod bo krenil izpred skupščine SFRJ 8. maja ob 12. uri. Prva žalna komemoracija ob boleči izgubi predsednika SFRJ in ZKJ maršala Josipa Broza Titaje bila v naši občini v Tobačni tovarni, na občinski žalni seji pa so zbrani poslali predsedstvu SRS in predsedstvu CKZKS naslednjo brzojavko: »Globoko in iskrenoje naše sožalje, ki vamga občani in delovni Ijudje občine Vič-Rudnik, zbrani na žalni seji, izrekamo v trenutkih naše najglobje bolečine. In vendar ostajamo prežeti s ponosom, da smo se borili in ustvarjali s Titom. To pa pomeni, da nas bosta Titovo delo in misel spremljala tudi v jutrišnji dan. Neomajno je naše prepričanje, da s svojim delom in prizadevanji v bratski skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, pod vodstvom zveze komunistov dosledno nadaljujemo našo in njegovo pot« PoMbno Izdaio so pripravila uredništva glasil: Zbor občanov, Dogovori, Javna tribuna in Naša komuna. Odgovorni urednik: Stane Droljc. Tisk ČGP Oelo tozd Tisk časopisov in revij.