ZIMSKA  
OPAZOVANJA  
V NARAVI
V bližini doma
KAVKA (Corvus monedula) 
Kavka je najmanjša predstavnica družine vranov. Je 
zelo družabna ptica, ki se predvsem v zimski polo-
vici leta zelo rada v večjih mestih druži v mešanih 
jatah skupaj s sivo vrano (Corvus cornix). V jate se 
zberejo iz okoliških gnezdišč in zaradi varnosti pred 
plenilci pozimi prenočujejo na drevesih v mestnih 
parkih. Sicer kavka zelo rada gnezdi v bližini člove-
ka, predvsem v zvonikih, dimnikih stanovanjskih hiš 
in mostovih, redkeje pa v drevesnih duplih v parkih 
ali gozdovih. Po podatkih Ornitološkega atlasa Slo-
venije je kavka zelo pogosta vrsta mestnih okolij, 
kjer jo bomo tudi največkrat opazili v parkih in na 
drugih zelenih površinah. Prav rade pa se zadržuje-
jo tudi na pašnih površinah, sveže pokošenih trav-
nikih ter sveže preoranih njivah. 
besedilo: Tjaša Zagoršek, foto: Alen Ploj
NAVADNA LESKA (Corylus avellana)
Vsi jih poznamo, grme, ki na prisojah v zadnjih letih že sredi ja-
nuarja ob sončnih dneh trosijo cvetni prah iz svojih mačic. Te so 
pravzaprav moška socvetja. Pa ženski cvetovi, jih (sploh) pozna-
te? Ja, seveda, tam, kjer pozno poleti skledice ponujajo že skoraj 
zrele lešnike, so morali biti. Ampak, kakšni so? Šopek češnjevo 
rdečih brazd kuka iz zelenkastega ovojka luskolistov. Drobni, 
manj kot pol cm so veliki, dobro opazni le, če vemo, kam pog-
ledati. Visoki, razvejeni grmi, v katerih mimogrede urežeš šibo, 
četudi zadnje čase ne več za »leskovo mast«. Morda za eno od 
sedmih vrst lesa za cvetnonedeljsko butarico. Ali pa za vitre ko-
šaric in košev, ki bodo nastali pod rokami pletarskih mojstric in 
mojstrov. Debelejše veje pa so, v suhorobarskih krajih, osnova za 
zobotrebce, take, ki jih izreže nož v vešči roki.
besedilo: Metka Škornik, foto: iStock
KOZAČA (Strix uralensis)
Čeprav gre za našo drugo največjo sovo, ki pogosto 
lovi tudi podnevi, pa so nenačrtovana srečanja s koza-
čo presenetljivo redka. Vsaj v gnezditvenem obdobju, 
saj se med gozdnim drevjem zelo učinkovito skriva. 
Pravzaprav je kozačo precej lažje opazovati pozimi, 
zlasti ko snežni zameti priženejo lačne in večinoma 
mlade sove v nižje lege, neredko celo v naselja. Po-
zimi kozače pogosto lovijo tudi čez dan, kjer poseda-
jo na gozdnem robu, pa tudi osamljena drevesa sredi 
polj, parkovno drevje in celo električni drogovi jim niso 
tuji. Zato je vselej dobro še enkrat pogledati na drogu 
čepečo »kanjo«, če nima morda le nekoliko prevelike 
glave. Pozimi se kozače rade za daljši čas naselijo v 
manjše gozdičke sredi nižin, kjer jih bomo precej lažje 
opazovali in morda med njimi našli celo kakšno črno 
posebnico. Tu ostanejo nekje do marca, potem pa se 
vrnejo v večinoma hribovita gozdna prostranstva. 
besedilo: Al Vrezec, foto: Bojan Bratož
Na terenu
Svet ptic 04, december 2018 34