Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarca". "Proletarec" je razširjen med najrazum | nejšimi čitatelji slo-0 venskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi. Štev.—NO. 1132 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ít" ChTr.!* *r(Vond»»tur DM«.b«r I. 1»07. «t th/ poit."MIT 111' MW Act oí Congr... of Marali <1rd. l«Tf».- OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, Sw P. CHICAGO, ILL., 23. MAJA (MAY 23,) 1929 PuMUud W-kJy «t M30 W. 20th St. LETO—VOL. XXIV. TAKTIKA DEMORALIZACIJE V S.N. P. J DELOVANJE STRUJ NA DEVET) RJI KONVENCIJI K interesu S. N. P. J. je, da ostane zvesta svojim principom, ki so ji dajali zamah v njenem razvoju in ji pomagali do velikega napredka Volitve delegatov devete redne konvencije SNPJ. v mnogih društvih že dolgo niso bile spremljane s tolikšno mero agitacije kakor so bile to leto. To ima svoj jasen odraz tudi na konvenciji, ki je pričela dne 13. maja v Chicagu. "Proleta-rec" je v člankih in poročilih tekom prošlih tednov podal jasno sliko o stanju struj v SNPJ., kajti bilo bi nesmiselno trditi, da ne obstoje. To je pokazala konvencija. Tisti, ki najbolj govore proti strujam, *o sami največji "blokaši". Najjačja skupina na konvenciji je ona, ki zastopa delo in načela SNPJ., po katerih ae je razvijala vse doaedaj. Druga, najboljše organizirana struja je komunistična, ki je vsaj prve dneve konvencije imela okrog 40 trdnih pristašev ter približno 30 somišljenikov, kateri so jo več ali manj podpirali. "Pro-gresivci", kakor so imenovani v "Radniku", imajo kakih 30 pristašev. Njihov vodja je M. J. Turk, bivši glavni tajnik. Njegova glavna pomočnika sta Fr. Somrak in Fr. Vidmar. Komunistično skupino vodijo de legatje Sepič (Neffs, O.), Ku cinič (Cleveland, O.) in Rima«. (Detroit, Mich.). Nad temi pa sta Leo Fišer, urednik "Radni-ka", ter Chas. Novak, ki je prišel iz Detroita. Prošlo nedeljo so imeli javen shod, na katerem je bil "glavni govornik" Chas. Novak. Udeležilo se ga je 32 oseb. Ponavljal je isto, kot pred štirimi leti v Wauke-•ganu. Komunisti, ki so po svo ji taktiki \ SNPJ. reakcionarji prvega reda, ' najo en cilj: De-moraiizirati SNPJ. kolikor največ mogoče in potem spravit» svoje ljudi v vodstvo. V prid tega svojega cilja so se zedmili s "progresivci", katerih glavni cilj so službe in pa gospodarstvo nad imovino SNPJ. Drugi njihov cilj je, odpraviti iz SNPJ. delavski duh ter jo stopnjema spremeniti v sred stvo, ki jim bi služilo za pridobivanj«» vpliva med kapitalističnimi "palitiini". 2e več let se ti dve struji trudita za uveljavljenje. V na-potje eni kot drugi so stari in mlajši agitatorji SNPJ., kateri prihajajo iz socialistične šole. Pristaši obeh so pred petimi leti pod vodstvom Chas. Novaka zavzeli taktiko blatenja ter "ššššš", da diskreditirajo v o-čeh članstva one, ki so jim napoti. Za vsak slab sklep, in za vsak napačen korak, ki je bil storjen v vodstvu—to je v u-pravnem ali v kakem drugem odboru, so dolžili socialiste od-govorhim, dasi so ga največkrat storili tisti, ki so našemu pokretu prav tako sovražni kakor "komunisti". Od naše strani je bila največja napaka v tem, da nismo predstavili dvo-obrazne, to je dvorezne tipe članstvu v čimjasnejši luči. Vzrok tej tolerantnosti je bil v lem, da so mnogi v naših kro-Kih venomer trdili, da bi bilo | vsako odprto predstavljanje zelo slabo, kaiti ljudstvo bi mislilo, da smo osebni. "Se bodo že sami diskreditirali", so odgovarjali, pa jih bo članstvo spoznalo, tudi če jih mi ne bomo razgrinjali javnosti. Ali je kdo, komur so razmere v SNPJ. znane, ki bi verjel, da so tisti "progresivci", ki se udeležujejo Chas. Novakovih-Leo Fišerjevih sestankov ter tajnih sej, res prijatelji in bra-nitelji pravih interesov SNPJ.? Nemogoče je, da bi jim verjeli, razen, če človek pozna sam^ eir njihov obraz, s katerim se sladkajo članstvu. Potrebno je, da tisto članstvo, kateremu je mar bodočnost SNPJ. ter njen delavski značaj, spremeni svoje stališče slepe tolerance in prisili dvorezne oportuniste, da stopijo jasno na plan ter pokažejo kje so in čemu. To se je zgodilo že v prilični meri na tej konvenciji. To je dobro za SNPJ., kajti članstvo je s tem dobilo priložnost spoznati, kdo je kdo med onimi, ki imajo v ustih sladke besede, v žepu pa drže figo. V konvenčne odbore so bili v veliki večini izvoljeni člani, katerim je interes ter delavski program Slovenske narodne podporne jednote prvo in glavno vprašanje. In uverjeni smo, da bo delegacija dala bodočemu glavnemu odboru tako večino, ki bo vodila SNPJ. z vidika njenega dela ter razvoja v prošlosti, kajti to ji bo garancija, da bo napredovala tudi v bodoče. Protest nemškega komunističnega urednika Iz Berlina poročajo, da je komunist Kohler, član uredništva dnevnika "Rote Fahne"-, glavnega glasila komunistične stranke v Nemčiji, izstopil iz službe v znak protesta proti komunističnim voditeljem v zvezi s provomajskimi izgredi, ker so vztrajali pri taktiki, da morajo komunistični delavci na ulico v izgrede, in če potrebno, tudi za barikade, kar je stalo mnogo človeških življenj, ne da bi stvar delavstva s tem kaj pridobila. Chicago dobi angleško operno sezono Društvo za negovanje angleške opere v Chicagu obljubuje, da bo to jesen imela čikaška publika priliko skozi tri tedne poslušati operne predstave v angleščini. V ta namen se organizira posebna operna družba. neodvisno od čikaške Civic Opera kompanije, in če dobi okrog $100,000 subvencije, bodo angleške operne predstave zagotovljene. Chicago Civic Opera Co. ima svoje predstave največ v italijanskem jeziku, francoske in nemške pa so pete v origirralu. Poskusi z angleškimi opernimi predstavami so bili v Chicagu že večkrat storjeni, toda še nobenkrat uspešni. BREZPOSELNOST JE ROT V OBUP PRVA SENZACIJA NA KONVENCIJI S. N. P. J / ■ — Priporočila, ki se delegaciji niso zdela napačna Na drugi seji devete redne konvencije SNPJ. je stopil M. J. Turk, ki sedi v ospredju med odborniki, pred delegate in naznanil, da je dobil v roke pismo, ki se nanaša na konvencijo. Zapisnik seje, priobčen v "Trosveti" dne 15. maja, pravi o tem prizoru: "Br. M. J. Turk ogorčeno izjavi, du je po naključju dobil v roke nekak pamflct ali pismo brez podpisov, v katerem se priporoča gotove ljudi v konvenčne odbore devete redne konvencije. 'Ako hon t., bon prečital/ pravi br. Turk. 'Čitaj!' je zagrmelo po dvorani. Nato br. Turk prečita pismo, ki se glasi: "SUGESTIJE H KONVENCIJI SNPJ. "Deveta redna konvencija SNPJ. bo pomenila prehod na dobro ali pa slabo stran za Jednoto. Ima^red seboj zelo vaina vpraSanja, ki ji-h je potrebno nujno rešiti. Medtem ko se ti problemi pojavljajo, pa deluje gotova skupina pod raznimi maskami, da si prilagodi situacijo, v kateri bil se lahko polastila odbora ter s trm kontrole nad jednoto. V tem položaju bi bilo kakršnokoli cincanje od nafte strani nedopustljivo. Ne smemo se pustiti begati demagogičnim apelom, ne "šuiljajoči" kampanji. Naft program Je program interesov jednote, zapopaden * sledečih točkah: 1. SNPJ. mora ostati zvesta principom, tradicijam in načelni izjavi. Ne pustiti, da gre niti za palec nazaj. 2. Varovati njeno imovino. 3. Demokratična forma glavnega odbora; ohranitev referenduma in i-nicijative. | 4. Vzgoje val no delo v duhu zavednega delavstva. 5. Sestava odbora na podlagi po-fttenja in sposobnosti. Konstituiranje konvencije je važno. Zavedamo da je med njenimi člani mnogo sposobnih, ki bi odgovarjali za vsak njen urad. Toda val ne bi mogli biti izvoljeni. Treba se je odločiti le za nekatere. „ V praSanju spornih delegatov naj nas vodi pravičnost in pa določbe pravil. V konvenčne odbore priporočamo: Frank Zaitz, predsednik, John Olip, Leo Zevnik, podpredsednika. Za kon-venčnega tajnika Otto Tekautz. Kesolucijski odbor: Anton Garden, Frank Podboy, Joseph Snoy, A. Zor-nik, Albert Hrast. Odbor za pritožbe in prošnje: Frank Barbič, Joseph Britz, John Groftel. Frances ZakovSck in Frank Zajc (Milwaukee). Provizorična pravila naj se zavržejo v celoti in konvencija naj izvoli svoj odbor, ki bo sestavil pravila po njenih sklepih. Vanj priporočamo sledeče: Frank Alesh, Fred A. Vider, l/otrich, Zaitz, Jože Zavertnik. Izmed teh boste imeli odbor, ki bo pravila izdelal po vaii želji in sklepih. V vprašanju sistema glavnega odbora priporočamo, da podpirate izvajanja Frank Zajca; v gospodarskih (investicijskih) zadevah Fr. Aleaha; glede bolniških skladov Fred A. Vidra in v vzgojevalnih Zajca in Gardna. V slučaju, da bi se v teh priporočilih pokazale pomanjkljivosti, boste o tem pravočasno obveščeni. NA DELO SE VEČJO, MOČNEJŠO IN AKTIVNEJŠO S. N. P. J." To, bratje in scatro J«rnizkotno de-/ lo, vsega obsojanja vredno . /, Pre* pričan sem, da to prihaja od socialistične strunke . . . Ko se je Mr. Turk tako razburjal, mu je progresivna-ko-munistična grupa poskušala napraviti ovacijo, toda delegaciji se je zdelo, da ta cirkular ne vsebuje nič slabega in je prešla preko z naročilom, da naj se takih pisem, ki niso na-•lovljene konvenciji, ne čita, »pjti s tem se ji krade le čas. rav nič pa se ni Mr. Turk vtrujal, ko so prihajali med Tekom konvencije SNPJ. ji obiskala naš urad večina delegatov ter zunanjih go*4>v. Mnogi so se o Proletarcu prav pohvalno izrazili in lepo število se jih je nanj naročilo. KOLIKO PROHIBICIJSKIH AGENTOV JE NA PLAČILNI LISTI. Okrog 4,500 agentov prohi-bicije je na plačilni listi zveznega blagajnika, pod čigar področje je dosedaj spadal mandat uveljaviti prohibicijo. V bodoče ima to službo justič-nj de pariment. delegate cirkularji njegovega bloka. Vederemo, je rekel Sepič. "Bomo videli, kdo je jačji, kajti mi smo tukaj (komunisti in MJT blok), da zmagamo." In tako je on povedal resnico, katero je hotel Mr. Turk s tem ponesrečenim manevrom zakriti. IDZ1NG0TI KDO BO PB0F1TIBAL iN RUS KI FILMI V BODOČI VOJKI? FIASKO RAZOROŽITVENE KONFERENCE. Zgodilo se je, kakor prerokovano. Ni pa bilo potrebno, da bi človek moral biti res prerok, kajti o poslednji razoro-žitveni konferenci v Ženevi je vsakdo lahko vedel da se je zbrala skupaj le radi formalnosti, in pa da deloma ugodi svetu, ki ne želi več vojne. Ruski razorožitveni načrt jc zavrgla, ameriškega tudi, dasi bolj galantno, delegatje so i-meli običajne govorance, v katerih so poveličevali mir, in nato so se razšli. Medtem se oboroževanje nadaliuje. Delegatje SNPJ. v uradu "Proletarca" V nekaterih ameriških mestih, med drugim v Chicagu, predstavljajo od časa do časa tudi kak ruski film. Ed^n poslednjih je "Krasin", povzet iz ruske akcije za rešitev Nobilo-ve ekspedicije na severnem ledu. Ruski ledolomec "Krasin" s svojo posadko je storil vse v človeški moti, da reši Nobila in njegove ljudi smrti, ob enem pa so Rusi pri tem rešilnem podvzetju odkrili tudi stvari, ki so postavile generala Nobila ter nekatere njegove oficirje v zelo slabo luč. Ta film je predvajan v Chicagu pod avspicijo Ameriške družbe za negovanje kulturnih stikov z Rusijo. Kot navadno, so .se tudi sedaj dobili ljudje, ki so pod vodstvom Mrs. Holmesove, predsednice National Patriotic Society, vložili pri oblastih in v časopisju protest proti temu filmu, češ, da je zgodovinsko netočen, njegov glavni greh pa je, da je ruski in da je v njemu propaganda za sovjetsko Rusijo. "Mi nočemo nikakih stikov z Rusijo, ne kulturnih, ne drugaČ nih", pravi okrožnica patriotič-ne družbe. Mrs. Holmesova misli, da predseduje patriotični organizaciji, v resnici pa predseduje ljudem, ki se s svojim džingoiz-mom samo smešijo, kajti kdor zapiše, "mi nočemo nikakih stikov z Rusijo, ne kulturnih, ne drugačnih," trdi nekaj, kar je neizvedljivo. Vlada Zedinje-nih držav lahko diplomatično ignorira Rusijo, kulturni in gospodarski stiki pa z njo vzlic temu obstoje. Takih stikov;* posebno kulturnih ne, ne odpravi nobena blokada. 1 JL Capone h ječi Al Capone je prišel "srečno" v zapor, toda ne v Chicagu, pač pa v Philadelphiji. Policija ga je prijela ter dobila pri njemu orožje, vsled česar ga je sodnik obsodil na leto dni zapora. Capone je že "svetovno" znan čikaški "gangster", ki i-ma za seboj celo armado ljudi, ki se preživljajo z butleganjem na debelo, s tatvinami, bordeli, kabareti ter podobnim. »Capone je milijonar, in do premoženja in slave je prišel po "nepoštenih potih". Njegov vpliv v Chicagu in Ciceru je velik, tako velik, da ga je policija pustila 6iMo pri miru ter ga celo protežirala. V Philadelphiji pa so ga aretirali in v nasled-njih 24 urah je bil že obsojen ter poslan v ječo. Justica je torej naglo delovala. Govori se sicer, da je vsled vojne med vodilnimi "gangsterji" Capone prišel v zelo resno nevarnost za življenje, kajti umori med njimi so postali jako pogosti. Vsled tega se je zatekel po var nost v—phlladelphijsko ječo. Ameriška legija zahteva tudi konskripeijo kapitala Eksekutiva Ameriške legije, katero tvorijo veterani sveiov-ne vojne, je na svoji seji v In-dianapolisu razpravljala o predlogi llooverjeve ad nini-stracije, katera bi dala v slučaju vojne vladi pravico uvesti prisilno vojaško službo, kakor je bila npr. uvedena v zadnji vojni. Ameriška legija ne nasprotuje predlogi, pač pa zahteva, da naj vključi tudi konskripeijo kapitala. "Čemu prisiliti samo ljudi, da služijo iio-movini," pravi njena ekseku i-va, "in pustiti kapitalu, da ce nemoteno množi, kakor se je v prošli vojni?" Načrt Legije je, da bi kongres moral sprejeti predlogo, ki bi dala vladi v slučaju vojne ; moč pozvati v vojaško službo j ne le ljudi, ampak vposliti tudi [ kapital—to je, industrijo v svojo službo tako, da bi bilo v korist deželi, ne profitarjem. V Ameriški legiji so jako naivni ljudje. Hooverja ni no-minirala Legija, pač pa kapital, in v njegovi administraciji so multimilijonarji, katerim ni treba na fronto, kajti v ta namen so porabni po njihovem mnenju le delavci in farmarji, kar pa gre v armado bogataških sinov, so vedno toliko zadaj in na takih mestih, da jih sovražne kroglje ne morejo zadeti. Legija navaja, da se p ofi-tarstvo, kakršno se je razpelo < v tej deželi tekom prošle vojne, ne sme ponoviti, in da se ne sme več dovoliti, da bi kapital goljufal vlado za milijone pri naročilih, kakor jo je zadnjič. To vse se glasi zelo Kritično, toda ostalo bo le pri kritiki, dokler bodo organizacije, kakor je Ameriška legija, v ostalem služile stoodstotno "kapiialu" —z drugimi besedami, kapitalistični politiki in se borile proti socialistom. Ameriška legija ne prezre nobene' prilike, ki se ji zdi primerna za napadanje socialistov, in kapital sti jo vsled tega podpirajo z velikimi "napradami" in ji celo dovolijo, da jih včasih pokritizira". Ameriške cerkve napredovale za milijon sledbe- . t« -1 mkov Letni pregled krščanskih cerkva v Zedinjenih državah, ki ga izdaja Christian Herald, pravi, da so imele krščanske cerkve v4 prošle m letu 1,115,-000 več članov kakor leto poprej. Najbolj so napredovali babtisti, katoličani pa so na drugem mestu. * Avtomobilske nezgode v Chicagu se manjšajo V prvih treh mesecih tega leta je bilo v Čikaškem okraju smrtno ponesrečenih v avtomobilskih nezgodah 180 oseb, v istem času leto poprej pa 235. To je prvič, da je Število ubitih manjše v toliki meri za dobo treh mesecev, od kar se je začela razvijati avtomobilska in-( dustrija v veliki meri. ČEMU NE?? Cemu vaš rojak sosed, ali kak drug vaš prijatelj še ni naročnik' "Proletarea"? Ste že kaj govorili ž njim o tem listu ter mu ga priporočili? Za četrt leta stane $1. = HHHHHHHHHHHHH (¡la sou i iz fi ase g a gibanja NOV KLUB J. S. Z. V DETROITU. Detroit, Mick. — Slovenska naselbina v Detroitu je dobila &e en klub JSZ., ki je bil ustanovljen predprošlo nedeljo. Delokrog vsakega bo v drugem delu mesta in oba bosta imela dovolj dela. Sestanek za ustanovitev novega kluba se je vršil 12. maja v Slov. delavskem domu. V novoustanovljeni klub je pristopilo okrog 20 članov. Kaj je cilj novega kluba? Vršiti v svojem okrožju s sodelovanjem kluba št. 114 delo za SOCIALIZEM. Kako? Tako, kakor se pričakuje od socialistične organizacije. Pred vsem, cilj novega kluba je DELO V ZNAMENJU SOLIDARNOSTI. Nesloga tlači. V Detroitu smo se mnogo pričkali prošla leta, se smešili po shodih, napadali v liscih in rušili svoje delo. Novi klub JSZ. ima namen združiti sodruge in somišljenike v znamenju složnega dela, kajti brez tega ni uspeha. Taktika osebnih bojev med nami ne bo smela imeti mesta. Novi klub j3 bil ustanovljen v Slovenskem delavskem domu, kateri je delo naprednih de-troitskih Slovencev. V tem domu smo imeli že mnogo koristnih priredb. Ustanovljen je bil, da služi najboljšim interesom naselbine. V tem domu je ?ačel živeti tudi naš novi socialistični klub, . Čemu sploh treba socialistične organizacije? Kdor je delavec in se zaveda, da je delavec, mu ni treba odgovarjati na tc vprašanje. Naša dolžnost * našem interesu je, da se tudi politično organiziramo. Naša stranka je socialistična stranka. Za njen program bo v mejah delokroga JSZ. in v splošnem deloval tudi naš novi socialistični klub. Mi računamo na složno delo, Mi pričakujemo, da bo novi klub postal eden najjačjih in najaktivnejših v JSZ. Pri njegovi ustanovitvi so sodelovali, Peter Kisovec, Rudolf Potočnik, Anton Jurca, Fr. Oblack in Frank Česen. Tem in drugim, ki so se zavzeli za ustanovitev kluba, gre priznanje, da je bilo njihovo delo uspe= ino.—»—¿ia. k J OH N STO W N SK A KRONIKA. Glavno vprašanje naše gmajne je fara. To se pravi— izgleda tako. V resnici pa je tudi pri nas najvažnejši problem za vsakega boj za obstanek. Tistih, ki so iz borbe za vsakdanji kruh izvzeti, je med nami malo. Tudi naš novi duhovni pastir priznava slabe delavske razmere in prav nič ne zatrjuje, da gre dobro ljudem njegove staje. Revščina vlada—revščina v žepih in glavah. Ce ne bi bilo take praznote v glavah ljudi, bi jo tudi v žepih ne bilo. S tem mislim povedati to, da če bi delavci boljše razumeli da so delavci in da imajo moč izboljšati življenske razmere, ne bi dovolili, da so izkoriščani, in da se enim kupičijo milijoni medtem ko morajo saifii živeti dostikrat v velikem pomanjkanju in vedno več ali manj v ne-sigurnosti za zaslužek. Prizadevanja da dobimo "svojo" cerkev niso nič kaj u-spešna. Kontraktor je busi-nessman in veruje le v boga $. Pripravljen je pokloniti kak desetak cerkvi, toda ne iz svojega, ampak iz profita, ki bi ga napravil pri nji. Pri denarju se krščanstvo med takimi ljudmi neha. Ce cerkev ne bo, bo to zasluga onih, ki jim je dolar bog, ne pa zasluga petelinčkov in podbojčkov. Če mislijo naši titančki drugače, ne vem. Morda se vam bo čudno zdelo, da se bodo v naši fari, ki je še brez hrama, začeli delati čudeži. Naš dušebrižnik se razume na to. Spustil se je v zdravilstvu v tekmo z zdravniki. Bolnikov in bolnic je mnogo. Zdravnikov tudi. Toda nekaterim bolnikom ne morejo pomagati, razen tega so mnogi ljudje, ki bi potrebovali zdravniško pomoči tudi brez sredstev. Verni se zatekajo s pri-prošnjami za zdravje k molitvi. Če pa hočejo, /.da še kdo drugi moli zanje, tedaj najamejo duhovnika, da bere mašo, ki jo morajo plačati. Ali pa kupijo razne blagoslovljene svetinjce, škapulirje itd., kai baje pripomore k zdravju. Zdravje dele duhovniki tudi z relikvijami, posebno na božjih potih. Pri nas boleha neka ženska že dalj časa na nosni bolezni. Vsak bolnik ¿e vreden usmili?-iija, lil Vsaki želi edino to, da bi ozdravil. Glede dotične so našemu župniku pojasnili, da ji zdravniki ne morejo pomagati. Kaj storiti? Bog je usmiljen, dela čudeže. Naš dušni pastir jo je tolažil. S tresočo roko je iz malega omota vzel koščico ter se pričel z njo dotikati bolnice, zagotavljajoč jo, da je to čudežna koščica iz trupla male svete Terezije, pri-prošnjice naše fare. In takale koščica je medicina zoper vse bolezni. Sedaj nestrpno pričakujemo prvega čudeža. Kronikar. E. V. D«b». debs o velikem pomenu tiska To je doba miselnosti. Ideje so mogočna orožja. Tiskarski stroj je bolj smrtonosen kakor vojna ladja. Kapitalizem to resnico prav dobrp razume in si je zgradil svoje časopisje do popolnosti. Mogočnost njegova tiska sega v Belo hišo, v kongres, na sodišča, v delavske unije—vsepovsod. Kapitalistično časopisje je razpredeno med ljudstvom, in ideje, ki jih zastopa ter interesi, katere brani, prevladujejo nad vsem političnim in ekonomskim življenjem dežele in nad opozicijo. Kapitalistično časopisje je glasnik kapitalističnega razreda. V vsaki kontroverzi, v vsakem sponi, je to časopisje na strani kapitalističnih interesov in v opoziciji proti delavskim. Kako naj sploh bo dru- j»*, a Jasno je, da mi, na naši »tram, moramo zgraditi časopisje, v ki bo naše. Z njim bomo v stanju doseči ljudstvo in mu predstaviti naše ideje ter mu predočiti njegove interese v pravi luči. Razvidelo bo, da je bilo varano, da ira* moč, • katero se labko otrese izkoriščanja in brezpravnosti ter ekonomske odvisnosti od posedujočih. ( Apeliram na vas — zgradite svoje časopisje, časopisje delavskega razreda!" EUGENE V. DEBS. To je bil glas ljudskega borca, ki ga ni več med nami, a njegove besede, njegovi apeli, so še živi in ostanejo. ZGRADITE SI SVOJ TISK, je apeliral — in njegov klic bodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Somerset ; An/Con Maj nik. ILLINOIS. Chicagoi Frank Zaitz, Fr. Udovich, Fr. Ben china, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Gilleepie: John Krainz. La Sallai Frank Martinjak in Leo Zevnià. Ma«c ou t eh: John Biskar. Nokomis: Steve Milavec. Pullman: John Jereb. Springfield. Joe. Ovca, John Goršek. Staunton: A. Avsec. Virden: Frank Stempihar, Fr. Iler-aieh. Waukegan in No. Chicago: Frances Zakoviek. INDIANA. Indianapolis: Jo«. Golob. Terre Haute: Frank Žagar. Universal: Frank Juvan, Vine. Ver-hovnik. KANSAS. Arma: Martin Gorenc, Anton Sular. Grose: John Kunstelj. Mulberry: Joseph Pillich. Weet Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit. R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitez, Jos. Klarich, Peter Kisovec. MINNESOTA. Buhl: Max Maitz. Chisholm: Frank Kkin. Duluth: John Kobi. Ely: John Teram. Eveleth: Jacob Setnikar. MONTANA. Butte: Thrassi Oto ni char. Klein: A. Miklič. Red Lodge: K. Erznoinik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: Jame« Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin, Fr Peta us. OHIO. Bridgeport. Jos. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lovrenc Frank. Cleveland: John Krebelj, Anton Jan- k«vich. Collinwood: Frank Barbtč in Henry Stanich. Girard: John Ko«in, John Tancek. Glencoe: Ignatz Žlemberger. Liston: J. Bergant. Mejrnard: Andy Zlatoper. Neffs: J. Mauri. Newburgh: Jos. Lever. Warren: Fr. Modic. West Park. Paul Slabe. PENNSYLVANIA. Acosté: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avalla: Frank Bregar. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Teka?«, John Terčelj. Delmont: J. Paulich. Export: Jo«. Britz. Farell. Joseph Kramar. Foreet City: Frank Rataic, Tony Zaic. Greensboro: Tony Zupančič. Herminio: Anton Zornik. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tursioh. Johnstown in okolica: Andrew Vidrich, J. Kobal. Ilija Búbalo. Krayn: Louis Sterie. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell. Ant. Zalar. Luxer no: John Matiíié. Moon Run: Lukas Butya. Morgan: J. Kvartič. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf KraAna. Pittsburgh: John Ban. Rilton: Fr. Primoaicfc. Seanor: M. Krasovetz. Vandling: Jo«. Čebuiar. Windbor: Tony Straiiiar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock. John Koplenik. Yukon: Jos. Rob ich. UTAH. Scofield: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Philipi in okolica: Frank Gaasar. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Antoa Debevc. Willard: Mike Kruk. West Allis: Jos. Radelj. WYOMING. Cumberland. Louie Tlaker. Diamondville: A. Z. Arko. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John * Golob. Sublet: Fr. Lark, John Rtrvaénik. Ako želi kdo prevzeti uitopitvt xa nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, bro-iure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in ia-formacije. Na tu priobcene zastop-nike apeliramo, naj skušajo ob »uU ugodni priliki pridobivati naročnika temu listu. Pravsaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega lavca agitirati za njegovo glasila Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika ix-pušceno, naj ee oglesi, pa bomo p«^. pravili imenik. iS V NEDELJO 26. MAJA KONFERENCA J. 8. Z. —v— Barberlonu, Ohio Prične se ob 9. dopoldne v dvorani društva "Domovina". Zastopniki društev Izobraževalne akcije ter klubov JSZ. naj se potrudijo, da pridejo na to zborovanje točno in polnoštevilno. Vsi sodrugi in somišljeniki dobro došli! Dnevni red važen, poročila bodo zanimiva, diskuzije poučne. — Odbor. Deset let, ki so spremenila svet O. P.f Dun«j (Prevel M. K., Ljubljana). 8 1928. letom je poteklo prvo ©poha prebujevanja brezzgo-de* letje po svetovni vojni. To dovinakih narodov evropskega desetletje je bilo priča ogrom- vzhoda. Njihova osvoboditev •ih prevratov; videlo je naglo bo ostala: v vzhodni polovici revolucijo, ki je v desetih dneh Evrope so nastale nova narodna pretresla »vet, preiti v počasen | država. Velik zgodovinski na-pohod desetih let. Nasprotno predele! Je videlo razvoje, ki so šli po-1 V okvirju teh narodov pa je itopoma, a so postali dejstva, prevrat osvobodil predvsem važna za ves svet. Če naglo pregledamo to de- kraata in jim dal zemljo. Osemdeset tisoč finskih kočarjev, setletje, nam stopijo iz desetih 8to tlS(^ev letskih in estonskih let svetovne zgodovine nekateri Poljedelskih sužnjev baltiških dogodki živo pred oči. Tako baron°v je na en mah postalo n. pr. usoda ruska revolucija, Proet lastnik na prosti zemlji. ki jo je poizkus, uveljaviti v kmečki državi diktaturo prole- .V različnih oblikah in pod različnimi vladami so v vseh deže- tarijata, speljal na križev pot lah *v">pskega xvzhoda izvedli sovjetske države. Dalje preob likovanje »rednje in vzhodna Evropa, ki pomeni tako njeno gospodarsko in politično razkosanje kakor tudi obenem njeno demokratiziranje. V Italiji je agrarno reformo. Le na Madžarskem se je posrečilo grofom, pridržati si zemljo. Zato je danes Madžarska*) edini fevdalni otok v povojni Evropi. Njene težnje po zopetni vpo- nastal faüxem, ki je postal 8^vitvi ™>™rhije je le velika mednarodna nevarnost. Dalje silno ponižanje in nagel raz-Nemčija, ki s tehniko in želja po utrditvi družabnega reda, ki ga je drugod 'povsod ______zgodovina odstranila. Preko piidnostjo i n r acTj on aHziran i mi po1 Evrope pa je korakala tovarnami, s karteli in kemijo | agrarnf «^oluc.ja.Glabokoje mnogo bolje vzdržuje svoje "mesto pod solncem" kot svoje dni z govori in armadami Vilje-ma-cesarja. Nore oblike mednarodnega kapitalizma, Icon-cemtracija v ogromne koncerne, ki danes prevzemajo vodstvo , . . ... ., . mednarodne nalitike v svoie 1 P^om treh velikih cesarstev— mednarodne politike v svoje, Rusije Nemčije in Avstro-Ogr- preorala staro družbo; iz plodnih brazd je zrasla nova rast. To je najvažnejši socialni uspeh tega desetletja: nemogoče je v tem storiti korak nazaj! Temu narodnemu in socialnemu prevratu pa se je z raz- roke. Imamo nove oblike te mednarodne politike same: Zveza narodov, ki kljub vsemu vendarle pomeni začetek demokratičnih metod v občevanju držav med seboj, središče sporazumevanja med narodi. Res so v novem okviru ostale stare1 sile; a potreba je le novih sil, da izkoristimo te nove možnosti. ske—pridružil politični prevrat. Carska Rusija je bila absolutna monarhija, Nemčija in Avstrija sta bili na pol fevdalni državi, kjer je utelešenje fevdalizma, cesar s svojo armado in s svojimi birokrati delil oblast kapitalistične buržoazije. Svetovna vojna je pomedla s fevdalnimi oblastmi. Na njihova mesta so stopile demokra- A poleg vsega tega je bilo ^¿^ Marsikatera mnogo pomembnejših dogod-| je poetala v nadaljnjem razvo- kov. Celoten položaj Evrope z -u plen f^m*; toda fevdali- ozirom na ves svet ae je »prme- zern je za vedno mrtev in po- nil. Blazno nagli razmah ame- kopan> pTyo povojno desetle- riškega kapitalizma, prodira- tje je v vsej Evropi dopolnilo nje industrije v dosedanje ko- meican»ko revolucijo in osno- lonialne dežele, pred vsem v valo p(yvsod meščanske drža- Azijo, vse to je prineslo konec prevladi starega kontinenta. Izvenevropski zemeljski deli polagajo vedno več svojih sil v svetovno produkcijo in trgovino: Evropa prestaja biti središče svetovnega gospodarstva. V isti meri se premika prizorišče svetovne zgodovine: zgodovina ni več evropska zadeva. Ta razvoj lahko opažamo v počasi rastočem razpadanju britanskega svetovnega imperija: tlačeni narodi se puntajo, kolonije se osamosvojujejo, trakovi svetovnega imperija popuščajo, a domača dežela se veže ožje kot pred vojno na evropsko politiko. Nove izven-evropske sile prevzemajo zgodovinsko dedščino: na zapadu Amerika, ki se dviga k svetovnemu vladarstvu, na vzhodu Azija, ki se prebuja v meščansko revolucijo. To so zunanje vidni dogodki desetih let, ki so spremenila svet. Preglejmo natančnejše političen pomen teh sprememb, pa dobimo sledečo zgodovinsko bilanco: Novemberski vihar 1918. leta, ki je prevrnil prestol Habs-buržanov, ni prinesel samo v Avstriji novega državnega reda. Hrumel je preko pol Evrope in kamor je udaril, so popadale krone z glav in gradovi ®o se sesipali v prah. Začelo se je v Rusiji. S carjevim prestolom se je sesul najmočnejši steber fevdalizma v Evropi. Ko je propadel car, je propadel ž njim vred veleposestnik. V boljševiški revolucij» si je kmet šiloma prilastil zemljo. Primer je bil nalezljiv. De« Mtletje od 1918. leta dalje poceni v celi Evropi konec fevda-Hzma. Osvobodili so se narodi v vsej vzhodni Evropi. Dopolnila je je narodna revolucija Cehov, Poljakov, Jugoslovanov. To desetletje je dalo narodno n\o-£°<*o in enotnost Fincem, Estoncem, Letam, LKvincem. dalo jim samostojne države. S ve; tudi tu ne pozna zgodovina nikakega vstajenja od mrtvih. Seveda, v srednji Evropi, v Nemčiji in Avstriji je bilo meščanstvo že prestaro in v času poloma prejalovo, da bi dovršita svojo lastno revolucijo: tu je buržoazija prepustila to nalogo proletarijatu. Tu je delavstvo osnovalo republiko in vsa zgodovina teh deset let Je borba za vsebino nove države. Sprva se je zdelo, da hoče prodirajoči proletarijat preko mej meščanske republike; danes i-ma spet buržoazija oblast v svojih rokah, namestila se je udobno v republiko, a delavstvo potisnila v ozadje. Usodno v tem zgodovinskem razvoju je dejstvo, da novemberski vihar, ki je 1. 1918. pretresel vso vzhodno Evropo, ni prodrl preko zahodne meje bivših centralnih sil. Ob Renu se je revolucija ustavila. Zakaj onstran Rene so ležale dežele stare demokracije; tam je meščanska revolucija izvršena ž« pred desetletji, popolna meščanska svoboda je že zdavnaj uresničena. V >eh deželah, v katerih je mogoča le še ena in to proletarska revolucija, ni mogel val, ki je sledil svetovni vojni, spremeniti ne gospodarskega ne političnega reda. Tam se je usidral kapitalizem, tam so sedeli imperij a listični zmagovalci svetovne vojne krepko v svojih sedlih. A tudi tam je konec vojne pripomogel precej k razmahu delavskega razreda, in v kolikor mu ni spet škodoval kasnejši razcep, ga Je pozneje okrepila prevara v napačnem računu zmage. V teh deželah raste delavski razred polagoma, a stalno v večino in v oblast. Tako je nastala slika danai-nje Evrope: delavski razred je v nekaterih deželah postal tako močan, da resno ogroža vlado buržoazije. Preplašena buržoazija se brani z vsemi sredstvi: zabarikadira se v svoje denamo-mog^čne banke, pla- čuje fašistične bande, izdaja svojo svibodomiselno preteklost in taji demokracijo, zbira vse sile proti delavstvu in tvori meščanske bloke. A njena rastoča nasilnost izdaja le njihov rastoči strah. Kapitalizem Je gospodarsko na nogah, meščanski red se maje pod zavednostjo ljudi. Pri vsem tem obstoji tudi znatna razlika v mišljenju delavcev to- in onstran renske meje. Prvi so doživeli revolucijo: njim je vse, kar se dogaja sedaj, zastoj, premirje, stokrat prevarana nada. Drugi so le oddaleč slišali vihar: oni vi- maja. dijo v krvavi medigri svetovne vojne desetletje počasnega, toda neprekinjenega napredovanja. Spričo istega mišljenja, iste volje do cilja, je tu vendarle razlika zgodovinskega doživljanja, ki mnogokrat vpliva na politično taktiko. Toda naše desetletje se ni ustavilo na mejah Evrope. Preko teh mej segajo dogodki, ki so spremenili svet. Vojna od 1914. do 1918. je bila zadnja evropska in prva svetovna vojna. Dvoje dejstev dokazuje to: nastopanje azi-jatskih in afriških čet na evropskih bojiščih, in dejstvo, da je Amerika posegla v vojno, kar je vojno baš odločilo. Tako je povzročila svetovna vojna v izvenevropskem svetu na vzhodu in zahodu silne gospodarske in politične posledice. Na vzhodu je pustošenje svetovnega gospodarstva med vojno silno pospešilo industrijah ziran je bivših surovinskih dežel. Obenem je svetovna vojna izpodkopala svetovno vlado bele rase. Tudi v Azijo je planila mašina, fabrika, industrijska revolucija: uničila je tisočletne kulture, prebudila milijonske množice narodov v upor proti vladi tujcev. Štiristo milijonov Kitajcev je stopilo v meščansko revolucijo, tristo miliionov Indijcev, ves milijo rek i svet mohamedancev stoji na pragu revolucije. V tem ogromnem vrenju se prebuja azijatski proletarijat, gi-neč v silnem izkoriščanju. Neorganiziran je še, tuj vsaki kulturi, tvori velike rezervne armade mednarodnega kapitala, ki so mu nezaslišamo nizke plače sredstvo za pritisk na evropsko delavstvo. A brez dvoma: ako koraka danes narodna vstaja, meščanska revolucija po daljnem vzhodnem svetu, bo industrijski razvoj nepobit-no prebudil azijatskega delavca in ga pozval v vrste internacionalnega proletarijata. Po drugi strani je na zahodu lastno razkosanje narodov evropskih, lastno uničevanje evropskega gospodarstva ugajalo pohlepnim rokam ameriškega kapitalizma. Uprt na svoja silna bogastva, uprt na prekucije v tehniki, je zaporedoma vojni liferant, pa liferant denarja, in sodnik vsega sveta. Pripravlja se, da iztrga stari, obubožani Evropi za gospodarsko še politično svetovno nadvlado iz rok. Zdehajoč v svojem blagostanju, nima točasno na svojem velikem otoku nikake proletar-ske protisile: ameriški delavci so gospodarsko v dobrem položaju, politično neorganizirani, mednarodno indiferentni. Sele ko bo nadaljnji razvoj tehnike .svetovnega gospodarstva za-i stavil ameriškemu imperijaliz-| mu meje, bodo tudi ameriški delavci našli pot preko oceana. Tako je v kah; stavi nam nezaslišano zahtevo za zdržanje borcev; vsak centimeter, za katerega prestavimo naše postojanke naprej, nas stane silnih žrtev. Junaška borba nas čaka, da jo vodimo in izvedemo. Odločila ga bo morala naših čet, pogum in odpornost stražarjev in vodij. Odločil ga bo zaupnik, ki bo svoja dva ducata strankinih članov napravil za socijaliste. Deset let po vojni ležimo v postojankah, do katerih smo zmagovito prodrli, in čakamo na nov signal za nov vihar. Mislimo na november in čakamo MED NAŠIMI LJUDMI. Ni ga težjega dela, kot je a-gitirati za socializem. Pridobiš člana v organizacijo, naroči se na list, potem pa pričakuje, da zavlada vsaj 14 dni po njegovem pristopu v socialistično organizacijo nov red. Ampak čez 14 dni je še vse tako, kot je bilo. To mu postaja sumljivo. "Ce me le ni agitator pre-varil?" si misli. Nič ne pomeni, da mu ni nihče obljuboval spremembe družabnega reda v 14 dneh. On je prepričan, da mora ravno zato, ker je tudi on postal član soc. armade, v najkrajšem času zavladati nov sistem ;—kakšen, o tem ni niti sam na jasnem. Ampak v tovarni ali rudniku ga priganjajo dalje, če prosi za povišanje, dobi neprijazen odgovor, če izreka svojo nezadovoljnost preveč glasno, ga odslove. Na vsak način je nekaj narobe s tem socializmom. Pa se potoži prijatelju in oba prideta do zaključka, da so jih voditelji tam nekje,—ravno kje, tega tudi ne vesta—prodali, prav resnično prodali. To je že večkrat slišal od raznih ljudi pri delu, in tudi v pivnici je čul, ko so se pogovarjali o tem. Za vse gorje, za vse neprilike bosta potem dolžila kot krivce voditelje, kjerkoli se že nahajajo taki ljudje, ki imajo ta prijazni naslov. Veliko ložje je agitatorjem v službi kapitalizma. Njihov posel je vzbujati nezaupanje delavstva proti tistim, ki mu žele pomagati. Pripovedujejo, kako se vozijo v avtomobilih, žive v palačah in na južino hodijo v razkošne hotele. Na eni strani vlečejo ti agitatorji, ali če hočete, voditelji, dolarje iz delavskih žepov, na drugi strani pa dobe še mastno podkupnino od družb, ki lastujejo tovarne in rudnike. Samo zato je na svetu tako hudo, ker ni "tapravih voditeljev, see". Revolucije je treba, samo s pun-tom se še kaj opravi. Ampak vraga, kdo naj gre prvi s koso ali krampom na ulico? "O, bodo že kje začeli." In domovina je rešena. Še vse bolje je biti farovški agitator, "Gotovo je slabo na svetu, ampak kdo je teea kriv, ako ne socialisti? Vidiš, to je tista svojat, ki ti srka mozeg, krade dolarje ter te izkorišča na vse načine. To so ti izdajalci, ti rdeČkarji. Hišico ti bodo vzeli in jo razdelili, tistih par dolarjev, ki jih imaš shranjenih, ti bodo zaplenili, če imaš dva para čevljev, bodo boljše vzeli—in kar je najhujše, tudi tvoja žena ni varna pred nji mi." In človek se ustraši za svoje male prihranke in za par _ ________ čevljev, ki jih nosi ob nedeljah. tem razširjanem Cul J'e *e toliko slabega v cerk- tem ca i* . Lu'i7.----~ I *)Krfvda nesrečnih nezrelih komu- J®m se je zaključilo celo sto-'nl-tOT, k, „ mi.ini, da te m dela narodnostnih bojev, cela po «nem kopitu.—Op. prevajalca. svetu zastavljena akciji evropskega delavstva na vzhodu in zahodu zgodovinska pregraja: čakati moramo, da nas bodo delavci Azije in Amerike došli. Toda med tem, ko bomo čakali, da bo razvoj kapitalizma na zahodu, napredek industrijske produkcije na vzhodu storil svoje delo, se vrši v Evropi z racijonalizacijo, združevanjem kapitala, druga industrijska revolucija, ki po svojih posledicah ni nič manj važna od prve. Tako Je evropsko delavstvo, jedro mednarodnega proletarijata, med pregradami in obenem pod pritiskom: čakati mora, a ne more prenehati z bojem. Nasprotno, čim močnejši delavski razred, tem hujši | je odpor buržoazije. Čim bližje cilja, tem počasnejše je prodiranje naprej. Danes sta obe fronti globoko vsekani: ta čas se bije razredni boj v postojan- vi, od bosov, v listih, o socialistih in kar je najhujše, vse bo- ......................—CM—r-t , -r. Tajnikom klubov J. 8. Z. V ravnanje tajnikom in članstvu sporočam, da strankine letne članske znamke pošilja tajništvo klubom za-enb z rednimi znamkami, kadar jih tajniki naročajo. Pošiljamo jih le toliko, kolikor je v dotičnem mesecu navedenih dobrostoječih članov. Ako tajnik tega ali onega kluba ni prejel dovolj teh znamk, naj nam sporoči. Te znamke morajo imeti v knjižicah vsi člani in članice JSZ.. da se jih more smatrati za dobrostoječe člane soc. stranke. Znamke so za naše članstvo brezplačne; plačane so namreč iz centralne blagajne JSZ. Prejeti morajo te znamke tudi vsi oni člani in članice, ki bodo v teku leta pristopili v JSZ. V vseh drugih ozirih, kar se tiče članarine, naj se tajniki klubov ravnajo v smislu sklepov seje ekaekutive JSZ. s dne 28. fefc. t. 1., priobčeni v 1121. številki Proletarca. Tajništvo JSZ. do vzeli. Socialisti imajo težavno delo. Boriti se morajo najbolj s tistimi, katerim hočejo dobro, katere hočejo rešiti iz današnjih mizernih razmer. Boriti se morajo s kapitalizmom, z verskimi sektami in z ignoranco v svojih lastnih vrstah. Jaz spoštujem naše ay tatorje, ki delajo pri grajenju socialistične organizacije. A-gilni ljudje so to in bi lahko svoje energije porabili za svojo osebno korist; ampak to so ljudje, ki delajo rajši za sploš-nost, v korist meni in tebi, pri jatelj. Kakšne težave imajo sociali sti s svojimi listi, to razumej« le tisti, ki imajo natančnejš vpogled v upravo naših publikacij. Ampak masa, tista masa, katerim so ti listi namenjeni, ne razume tega, pa podpira rajša vse druge liste, kakor pa socialistične. Vsakdo, ki je že kdaj nabiral naročnike za naše liste, bo to potrdil. Poglejte, koliko lažje je delati katoličanom za svoje liste. MZa vero se gre," pravijo, "in treba je, da nam pomagate." Pa lete desetaki in stotaki, da je veselje. Uredništvo pa ne obljubuje požrtvovalnim vernikom drugega, kakor da jim povrne dobri Bog vse, kar store za sveto vero. Kako lahko je napraviti take obljube; vse obveznosti bodo poravnane šele po smrti, nekje v nebesih, kjerkoli se že nahajajo. Naš gospod na primer pobirajo dosmrtno naročnino, berejo maše za naročnike, neki dobri rojak jim je zapusHl 500 dolarjev za njihove liste, dasiravno bi bilo Bogu bolj dopadljivo, ako bi bil teh pet sto dolarjev zapustil ženi in deci, ki so v potrebi: prodajajo šifkarte in pošiljajo denar v domovino, prodajajo maše in agitirajo za nabiranje prispevkov v podporo listom, ki so njihova last. In čisto dobro se jim godi na tem svetu, po zaslugi neumnih ljudi, ki mislijo, da se jim bo dobro go dilo šele "na drugem svetu". Gospod imajo shod vsako nedeljo, največkrat po dva, kjer ne delajo drugega, kakor vodijo agitacijo zase, za svoje liste in svoj žep. Ljudje pa dajejo, en tisočak, dva tisočaka; in to se ponavlja in ponavlja. Nikomur ni dovoljeno ugovarjati! priklanjaj se, veruj, moli in poslušaj! Taki so ukazi našega gospoda, "smehljajočega lisjaka". "Dobri Bog naj vam povrne za vse, kar ste storili za našega ljubega Ježuščka", pripovedujejo svojim ovčicam. Ljudje verjamejo, ker v svoji zaslepljenosti ne vedo, da n dobi Jezušček nič, ker nič ne potrebuje, pač pa gre vse v prid pastirju neumne črede in sistemu, ki jo zasužnjuje. Niso vsi ljudje taki, ampak dovolj jih je, da so velika cok-lja na vozu na potu k napredku. Imamo veliko "naprednih ljudi", ki ob vsaki priložnosti povdarjajo svojo naprednost. V čem je njihova naprednost? V tem, da ne hodijo v cerkev. To so ljudje, ki so brez koristi za napredek in ravno tako za cerkev. Velika masa indife-rentne materije so. To sta dva polja, kjer delajo naši agitatorji. Težko je to delo, toda prinaša uspehe. Nasprotniki oesne, ker čutijo svoj konec, konec izrabljanja in poneum-njevanja. K. T. ........................... ROYAL BAKERY SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., ji No. Chicago, lil. Gospodinie. zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. MMMM»MMM»MMMM Predsodki proti Zavertni-kuinS.N.P.J. »MMHHMHIHIHiMniiM»»»! I FRANK MIVŠEK Coal, Cok* and Wood.—Gravai WAUKEGAN, ILL. Phono 2726 .........SS W WWW w MM MM»»» Na 12. seji konvencije v pon-deljek 20. maja je prišlo na dnevni red vprašanje o načinu izplačevanja posmrtnin dedičem v starem kraju. Konvenč-ni odbor za pravila je predlagal sedanji sistem—to je, da i-ma jed nota v Zadružni binki vsoto okrog $10.000 v ta namen, in da ona izvršuje posle jednotinega zastopnika v starem kraju. Nihče na konvenciji ni dokazoval, da je ta sistem jednoti nekoristen, pač pa so igrali odločilno vlogo predsodki, ki so nastali takrat, ko je bil ta sistem upeljan. Glasovanje o predlogu odbora je bilo poimensko. Zanj se je izreklo 93 članov, 132 proti, in dva sta bila nevtralna. Po glasovanju je podpredsednik Leo Zevnik izjavil, da naj se tisti, ki so glasovali v prilog predloga, za poraz zahvalijo Jožetu Zavertni-ku, ker je z odklanjanjem pri-občevati resolucije in dopise proti temu sistemu takrat ko je prišel v veljavo mnogo zakrivil, da je nastal protiven senti-ment. Fr. Zaitz je nato komentiral, da Zevnikova izjava zna-či pač to, da so mnogi glasovali proti predlogu iz mržnje, ali iz maščevanja proti Zavertniku, dasi mu s tem v nobenem oziru niso škodovali. Mnogi dele-gatje so se na konvenciji uve-rili v koristnost izplačevalnega sistema kot ga je predlagal odbor, toda so glasovali kakor jim je naročilo društvo.__ Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St., Chicaso. III. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816 Slovancam priporočamo v posacanja KAVARNo MERKUR 3551 W. 26th Si. -Chicago, III. (V bližini urada SNPJ in Prolatarca). DOfiRA KUHINJA— i DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St.. Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC lrbara »vaiih cvatlic sa plesa, svatba, pograba, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grsbovac in Jarack, 401—131»t Straat Tel. Whiting 323-R. "NEW LEADER" anflaiki socialistični tadnik I aha j a v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tat 1475. JOHNSTOWN, Pa. ANTON ZORNIK HERM1N1E, PA. Trgovina s maianim blaga«. Peči in pralni stroji naša posebnoot. Tel. Irwin 2102-R 2. .................»M Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Waat 2«th St. Stan 2225 S. Ridgaway Ava., ! Chicago, 111. Tel. na <■»» FENCL/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., ChicAfo, 111, tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jadila. J Cono zmarna. Potraiba točna Í *********************»»"»» OGDEN HIGHWAY J GARAGE 5 G asolin.sk a postaja in zaloga avtomobilskih potrebščin. Po- •'Wmo avtomobile. Se pri- poru&tVft ni«¥(*tt<*f»m. John Thalar A Ciril OboJ lastnika. 4841 Ogden Ave., Cicero, III. f Tal.t Cicoro, 2887 f WOMWWW ««WW X« B »»»»»»« i VICTOR NAVINSHEK 331 Graava St., Conamaugh, Pa. Trgovina raznih društvenih potrebčin kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform* itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodiai slovanskih, hrvatskih ali «ne-rikanakih, po aelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih fcodbenih inštrumentov vrst. Velik* columbia MkhmiTi «30 do $2ŠO in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moj« geslo je: Zrtftrft* <*»• Id točna postralba Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraj« Združenih držav. Za obilna na-ročila se toplo priporočam. MMMMM»»MMMMMMMIMMMMMMMMM»»MMMMMMt »MMMM»MMM*M» \ POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, III. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brei poaobnihatroikov sa brsojav, bodisi v dolanuih ali v dinarskih nakazilih. Podana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 3. do 6. dne-h. In to brez odbitka. Mi «no potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli U izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vaio korist Poslu Re se ga, in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari t raj. Naše brzojavne cene so običajno niije od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene. URADNME URE: j [ V pondaljak (n ¿otrtak od f. ajutraj do •. «vačarj v torak, «rado in patak od 9. ijivtraj do ». po«»oldna| < v soboto od t. t ju t »j da 3. popoldn*. PROLETAREC Li t mo interes* delavskega ljudstva Izhaja vsak četrtok U(Uj« JuiodovftMka DtUvikt TUbfna Družba, Chicago. UL ^ImiIo Ju otlovtub Socialistične Zveze NAROČNINA za Zedinjetie države In Kanado, sa c«lo leto 3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00 — ivo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00 V* rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondcljka popoldne za priobčite* v številki tekočega tedna. P ROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 • Editor _______________________ Frank Zaitx Business Manager_____ Charles Pogorelem SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.__ Add rets t PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Talaphona Rockwall 2364__ " 546 DRŽAVA, NJEN RAZVOJ IN SOCIALIZEM lz pradavnih Časov, ko se je človek povzpel na noge in je začel rabiti oprijemne dele, katerim pravimo danes roke, se je počasi razvijal v kompaktnost, kateri pravimo danes država. Primitivni človek je bil v očigled prirode velik revež; največji revež med vsemi bitji na zemlji, najbolj občutno izpostavljen vsem vremenskim pojavom in vsled tega izumiranju. Nihče v prirodi ni občutil njenega biča tako kakor človek. ~ Toda v boju za obstanek se je začel človek kmalu posluževati strategičnih sredstev, rabil je za samoobrambo palico, kamen, blato itd. itd. in v zvezi s tem je iznašel orodje, krotil živali, in jih odgajati v ¿rede in jate! začel je obdelovati zemljo in polagoma je opustil tista pota, po katerih je nekdaj hodil in ki so bila za pridobivanje hrane zelo težka in čestokrat nesigurna. Lov za življenskimi potrebščinami je zamenil s sigurnostjo, ko je dobil kontrolo nad pogoji za življenje. Obdelovanje zemlje, izboljšavanje pasmi, iznajdljivost in drugi pripomočki so bili ti pogoji. V začetku teh iznajdb je bilo med njim brezdvomno veliko sodelovanje in izvrševal je svoje naloge sporazumno. Naj prvo je bil ta sporazum med možem in ženo, potem z družino, nato v pokolenju in končno med rodovi. Vsi so imeli ene interese; zlasti je bilo to pravilo pri obrambi in samoohrani. - S časoma so se ti rodovi združili s prijateljskimi rodovi in so ustvarili medsebojne zveze. Pozneje so postali ti zvezni interesi večji in vsled tega tesnejši, bolj razviti in določnejši, dokler ni preje primitivna zveza ali federacija postala zveza stalnih rodov; v tem procesu so zaželeli stabilno in bolj komplicirano in centralizirano vlado, ki je imela služiti dobrim in slabim stranem, to je, da so se ali branili, ali pa napadali druge, kakor je že alužilo njihovim interesom. Pozneje je prišla moda straženja kraja v roke posameznikov, ki so ravnali po svoji volji, in so čestokrat vpropastili cele rodove. Pri Židih, Grkih in pri prvih Rimljanih so tvorile enotnost države krvne in religiozne vezi; vsi drugi, ki so živeli v državi, so bili njihovi sužnji. Pod Servisum Tullossom, šestem rimskem kraljem, so bile proglašene glede državljanskih pravic velike, zelo dalekosežne različne koncesije; zlasti so dobili koncesije tisti, ki so imeli posest in so bili sposobni nositi orožje. Namesto družinskega znaka, ki ga je nosil vsak poedinec plemena, je prišla v modo, za poskušnjo dobrega državljana prisega državi, in ta ideal državljanstva se je nadaljeval, dokler ni bila ljudska vojska odpravljena in nadomeščena potom plačanih vojakov, ki jih je nastavil Cezar in so služili njemu. Za tem Je prišla nenavadna doba mešanice militarizma in absolutizma, ki je znan kot fevdalni sistem, pod katerim so grofje in baroni poklčkavaii pttu hionarhi, med tem ko so njihovi tlačani in hlapci opravljali službo za pravice in interese, ki so jih imeli grofje v okupiranih deželah. Poleg vojaške službe je polagoma prodirala ideja o davkih in plačevanju, in ko je človek razvil svojo inteligenco do višje stopnje, ko se je bila razvila trgovina in tisk, zemlje-pisje in šolstvo, je individualna načelo enakopravnosti začeU Aaglašati: "nobenih davkov brez zastopništva". To je rodilo potrebo po zastopništvu ljudstva v parlamentih. Prav radi teh načel se je Amerika leta 1776 uprla Angliji, ker je angleška vlada naložila ameriškim kolonistom, da morajo od gotovih pridelkov plačati angleški vladi, pri kateri niso imeli kolonisti nobenega zastopstva, davke. Največje vprašanje vseh modemih časov je, kako sharmonizirati idejo popolne posameznikove enakopravnosti z idejo in dejstvi enakopravne države, s popolno avtoriteto in močjo vlade ali naroda ter ob enem izvrševati brez ovir splošno voljo svobodnega ljudstva. To je ideal, radi katerega se je ljudstvo bojevalo stoletja in je krvavelo, umiralo, trpelo sramoto in ponižanje, ječo in izgone. In vendar, po vsih teh bridkih izkušnjah, izvira- jočih iz teh zgodovinskih bojev, ni danes v tej svobodni Ameriki realizirano niti en od stotek teh idej. Zakaj je temu tako? Zato, ker se ljudstvo še vse preveč klanja bogu mamonu in se bori v tej gnječi po grabeštvu drug proti drugemu, namesto da bi se organiziralo in upravljalo bogastvo dežele skupno. Kapitalistično časopisje, glasnik in zagovornik tega vrvenja po grabeštvu, korumpira misli množic in jih ustvarja nesposobne za vsako sodelovanje, ki bi šlo v prilog splošnemu blagostanju. Množice drži s svojo gospodarsko silo k tlom in po drugi strani poje slavo temu sistemu, duh ljudstva pa je vsledtega omračen in nesposoben, da bi mogel misliti drugače. Država, ki so jo zgradili idealni ljudje, je postala sredstvo za izkoriščanje množic po nekaterih. Ktr je prešla vsa gospodarska podlaga države v roke privatnih špekulantov, je postala beseda demokracija, ki bi morala služiti svojemu pravemu namenu, le mrtva in nima pravega pomena v življenju. Ali je vsled vladajočih krivičnih gospodarskih razmer vsako prizadevanje, da se stvari izpremene, odveč? Ali je besedo "demokracija" nemogoče spraviti v soglasje z njeno realno stranjo—z realnim življenjem?—Na to vprašanje daje odgovor socializem, ki uči, da doseže ljudstvo pravo demokracijo le tedaj, če se delavstvo, ki je v tej družbi najštevilnejše in vsled tega najbolj prizadeto, go-? spodarsko in politično organizira, osvojena volilni dan vlado v okrajih, v mestih, državah in v deželi, in povrne ljudstvu, kar mu je bijo v teku Časa odvzeto—to je, da se podružabijo vse javne naprave, ki imajo služiti ljudstvu, katere tudi upravlja po svojih zastopnikih, kakor zahtevajo njegovi interesi. Kdor želi resnično demokratično držav° in večjo človeško srečo, kakor jo je užival človek, ko je imel svoje velike boje za obstanek v prirodi, in jih je s svojo ženialnostjo in strategijo končno premagal in podjarmil, ta naj se organizira gospodarsko in politično, kajti to so tista sredstva, potom katerih se bo moderni človek, povspel do resnične demokracije in svobode, in bo končno postal krtfna bitij, ki mu je odmerjena v prirodi. ARGUMENT PROTI OTROŠKEMU DELU V INDUSTRIJI Spremembe pod socializmom _ Kaj bo napravil socializem? Dal bo vsakemu zdravemu človeku priliko za delo v tistem poklicu, za katerega je najbolj sposoben; za sigural bo vsakemu polno vrednost njegovega dela; skrajšal bo delovne ure in izboljšal stanje delavstva; preskrbel bo ljudstvu zdravo hrano, dostojna oblačila in zdrava, udobna stanov anja ; omogočil bo, da bodo delavci dobili počitnice z možnostjo, da obiščejo kraje, kjer se bodo lahko neprisiljeno zabavali in si utrdili zdravje; razširil bo duševno obzorje delavstvu polom izobrazbe in ga naredil pristopnega za pravo kulturo; odpravil bo otroško delo v tovarnah in rudnikih in otrokom bo dal priliko do izobrazbe v šolah in do zabave na igriščih in v prosti naravi. Vse to bo mogoče, ker se ne bo proizvajalo za profit, ampak za koristi splošnosti. Dividende odpadejo v socialistični družbi. Izkoriščanje preneha. Ustvarjena bo podlaga za zdravo razvijanje otrok. Matere ne bodo v skrbeh, kako bodo oblekle in nasitile svoje otroke. Vzroki, ki povzročajo korupcijo in ropanje bodo odpravljeni. Vse to pride, kadar se ljudstvo o-ïlene socialističnih navkov in jih bo pomagalo spremeniti v meso in kri. Pridružite se tudi vi delu za socialistični družabni red. Morala dveh sistemov Socializem nima naloge uresničevati moralo meščanske družbe in iz njenih pojmov sestavljati "zvišano" moralo. Socializem hoče jiovo družbo, na novih temeljih. Na novih temeljih se ne bodo izpremenile samo materialne razmere, ampak tudi moralne, ki so le posledica prvih. Razvile se ne bodo po zakonih moralistov, ampak po zakonih logike. Kjer ji bodo ozkosrčni paragrafi moralistov na poti, jih bo brez pomisleka vrgla v kot. Nnrl»«l hI I i ko ii Houvcr. Vsa prizadevanja, da se odpravi dalo otrok v industriji z zveznim zakonom, »o bila neuspešna. Vrhovno sodišče smatra, da bi bila taka postava kršitev ustave. Posebno v tekstilnih tovarnah dela tisoče otrok. Na jugu jih trpajo v tovarne vseh vrst. Kapitalizem hoče profit. in ce mu je dovoljeno, da ga iztiska ne le iz od-rašcenih moških in iensk, ampak tudi iz otrok, ga bo izti.kal. Od svojega dobička dajo potem nekaj za reveže _tm bolnišnice, razne "dobrodelne" ustanove ter v prilog znanosti, in viled te njihove radodarnosti jim pravimo "človekoljubi" ali "filantropi". To lopo zveneče ime «o jim dali hlapci v njihovi služb». in pazijo, da se ne zamerijo ne na levo ne na desno. "Molk je zlato", je rekel sveti Janez, ali kdor je že bil tisli janež. e Matija je tudi na konvenciji. Celo njen poslovnik je kr-šil, ker si je nepozvan na dramatični način vzel besedo. Ko je bil izvoljen predsednik konvencije, se ie hipoma pojavil pred odrom, mu poklonil srebr. no predsedniško kladivo ter napravil navdušen nagovor s primernimi komplimenti. Stvar je bila na mestu in Matija je prišel v liste in v zapisnik. Kar ^ je storil je izvršil z dobrim namenom, toda je zanj vendarle reklama, kakršne ne bi kupil niti visok denar. v • Kandidatov v glavni odbor— kot je razvidno iz pomenkov, bo mnogo. Zelo pametno bi bilo, če bi ljudje ne kandidirali samo radi kandidature nego se zedinili za tiste ki. so za urade, v katere so nominirani, najsposobnejši in pošteni. Element, kateremu je SNPJ. le sredstvo, ki ga je mogoče izrabljati v namene kateri ji niso v korist, je enoten in organiziran. On hoče zmagati. Vi pa, ki ste prišli na konvencijo da zastopate SNPJ. v njeno korist, skrbite, da ne pride v odbor nihče, ki nima potrebnih zmožnosti in ni vreden vašega zaupanja. j VŠČIPCI. j Na konvenciji SNPJ, je 231 politikov in blokarjev, ki so proti politiki in blokom. a "On je vaš člov ek!"—"Ne, vaš je ri—"Ne pripadam nobenemu bloku, jaz sem tukaj delegat SNPJ."—Zevnik. a Delegat z onokraj mosta v Colliinvoodu, ki je ob prostem času filozof, je napravil konvenciji navdušen filozofičen govor, ki ga je zaključil: "Prav lepa hvala za poljub!" Nekateri so uganili, da je najbrž mislil reči "posluh", pa se mu je zaletelo. Ta delegat misli, da po imenu. .Njegov protikandidat je bil MJT. Čudil se je, da je propadel. To ni čudno, veliko bolj čudno pa je, da je dobil toliko glasov, kajti delegatje ga vendar poznajo. e Največji demokrat na konvenciji je njen predsednik. Za nepristranost pa ne bo dobil kolajne. * Odbor za pravila, izvoljen na prejšnji konvenciji, je skušal s svojimi zagovorniki na praviti vtis, da je sentiment proti osnutku pravil posledica "čikaških" prepirov. Konven- je velika nesreča, ker konven- cija je-bila nasprotnega mne- Čulkovski: H ohol smrti Crez nedogledne, sive planjave razlega se strašen, svinčen krohot. To se smrt, krvi pijana, hohoče. Z ustmi bakrenimi, zobmi jeklenimi, trga iz teles življenje vroče. In s sadizmom oslepljena svojat drvi čez poljane v divjem plesu. Z belo ženo črno bratovščino pije iz belih lobanj. Kako sladak je vonj sveže krvi, kako prekrasno je, če na povelje mladost smrti v naročje hiti, kadar zemljo stresa nje blazni hohot!-- Zagomazelo je v rjavih zritinah, zganilo se je v širokih krtinah, dvigajo se oglodane pesti. Mrko je blisknilo v temnih votlinah lobanj in jeknil je zlobni hohot, maščevanja — pijan "ho ho, hi hi — .-- Preplašena se je pijana svojat v gručo zgrnila, v obupu si z nohtmi v prebele prsi rije; In s krohotom je smrt lobanje gole pobirala in ž njimi preplašeno, parazitsko gnezdo obsula. Zemljo je stresal smrti maščevalni hohot. cijo nič kaj ne mika, da bi mu metala poljube. a Delegat Jos. Konte, Lorain, O., "nije komunista" dasi je bilo njegovo ime na listi komu-nističnih-"progresivnih" kandidatov v konvenčni odsek za prošnje in pritožbe. Predlagal •ga je na komunističnem-pro-gresivnem sestanku za kandidata Frank Somrak (Cleve-land). a Ludvik Medveshek je bil na komu nističnem - "progresivnem" sestanku imenovan za kandidata v konvenčni resolu-cijski odsek. Predlagal ga je "progresivec" Somrak in hrvatska komunistična skupina ter "progresivni" voditelji so ga "metnili na listu", katero so cirkulirali med delegati. Ko je konvenčni predsednik vpraševal nominirane kandidate, ako sprejmejo nominacijo, je M:d-vešek izjavil, da je ne spreji ker je bil nominiran v napačnem bloku. • ___________ • _ _ "Medveška smo nominirali zato, da smo vam vrnili," je rekel Sepič med odmorom. "Vi ste nam vzeli Zevnika, mi pa vam Medveška." To se pravi, mislili so, da bo on njihov kandidat/pa je bilo njegovo ime ¡natisnjeno na nasprotni listi. "Bloki in pojmi se kristalizirajo," je dejal delegat št. 4-54. a "Skoro vsi naši kandidatje v konvendne odseke so bili poraženi, je priznal "Radnik", kajti zmagal je le s par "progre-sivci", ki pa so zelo zelo nezanesljivi blokarji in se obračajo po vetru—kakor njim bolje Kaže. a Popravek: Kalifornijski blok sploh ni blok, ker zastopa vsak delegat iz Californije interese SNPJ. po svojem najboljšem prepričanju, neoziraje se na bloke, katerih je na konvenciji 231. ' a Siskovich je tajnik konveici-je. Osebno ga je poznalo komaj par ducatov delegatov. nja. Prvič v zgodovini kake jugoslovanske organizacije se je dogodilo, da je delo takega odbora prejelo kompliment odklonitve. e Dotični, ki je pomagal skovati točko o kontroli jednote, katera bi prišla pod oblast treh oseb upravnega odbora, je ni zagovarjal niti z eno besedo in pri poimenskem glasovanju je sporočil, da je "navzoč". To ni znak odkritosti in poguma. • Prošlo nedeljo dopoldne je v soseščini dvorane SNPJ. imel shod radnički blok, na katerem je govoril Chas. Novak o SNPJ. —pardon—o njenih "socialpa-triotskih huljah". Se spomnite, ko je ta list pred par meseci pisal, da je Chas. Novak še vedno vodja "komunističnega-pro-gresivnega bloka"? Letake za ta shod je prinesel in poskrbel za razdajo delegat Sepič, tajnik Bartulovičeve rešilne arma-de. Namesto Chas. Novaka je "Radnikov" general na tej konvenciji Leo. Fišer. Ne Sepič, nego Chas. Novak in Fišer odrejata "radničkomu bloku" taktiko "vrtanja". Nekaj dni so zelo pridno vrtali, v petek in soboto pa so morali na povelje svojih vodii biti mirni ter se varovati za "psihologične" momente. s Jacob Stonich, ki je nomini-ral Vincent Cainkarja za predsednika konvencije, je v svojem nominacijskem govoru dejal, da se je Vincenc izkazal za sposobnega voditelja jednote, kajti SNPJ. je pod njim zelo napredovala ter pomnožila svoje premoženje. Well, well. Včasi je bil takih komplimentov deležen glavni tajnik. No-minacijske podpore za Cainkarja sta v istem smislu izvajala delegata Pečnik (Chicago) in Kotar (Detroit). Za Cainkarja se je izrekel na svojem sestanku komunistični-progre-sivni blok in ga označil na listi svojih kandidatov. Vreme se čudno menja. Isti ljudje, ki so najbolj potegovali. MJT nima zastonj svojega bloka. i -t Kakor je bilo prerokovano, tako se je zgodilo. Dnevnice so devet dolarjev. Glasovanja po imenih o dnevnicah ni bilo, dasi so javno skoro vsi člani konvencije proti devetdolarski plači. Odbor za plače ie predlagal, da naj bodo dnevnice prvih osem dni $9, potem pa za vsak nadaljni dan zborovanja dolar manj. Predlog je propadel. Sepič je bil med odmori mnenja, da bi morale biti dnevnice $10. a V tem tednu je zopet grmelo v konvenčni dvorani, neslišno in slišno. V očeh temu in onemu se bliska, in marsikdo prav zelo prizadetih se zaklinja, da ne bo pozabil. Boljše bi bilo, ne storiti, pa ne bi bilo kaj pozabiti. a ) Menežerija na tej konvenciji ni velika. Dva zajca, medve-šček, vider medved in maček, j Najštevilnejše zastopstvo predstavljajo Turki, ki imajo na tej konvenciji štiri člane. Dva sta žejo pridna, čikaška dva pa se morata jako otepati. Proti enemu se je zaletel medved, ki pa ne spada v konvečno mene-žar.ijo, toda Turk iz north side je predober lovec, da bi ga mogel medved ugnati. Drugega čikaškega Turka pa protektira močan blok, da ga puščice ne morejo zadeti. e Nekateri delegatie bodo svoje dnevnice pošteno zaslužili. V konvenčnem zapisniku so njihova imena zabeležena zelo poredkoma, toda glasujejo pametno in vsako stvar dobro preudarijo, predno dvignejo roko "za" ali "proti". Ako se bi zborovanje vršilo tako kakor je njihova volja, bi bilo končano v petih dneh. a Hotel dela te dneve dober business. Čemu ne, saj je glad-nih in žejnih vedno dosti. Dr. Kern ne bo več kandidiral. V krogih SNPJ. je bilo sporočeno, da njen vrhovni zdrav-* nik dr. F. J. .Kern ne bo več kandidiral v urad, ki ga zavze-' ma v SNPJ. že dolgo vrsto let. Za vzrok glasom sporočila navaja predvsem zaposljenost, od strani pa se čuje, da so povod tej njegovi izjavi tudi drugi motivi. Plača $100 mesečno, ki jo prejema vrhovni zdravnik, je baje nezadostna za tako važno delo. Poleg tega gre okrog glas, da je dr. Kem baje zelo nezadovoljen s politiko v SNPJ., ker jo smatra za nji neprimerno in škodljivo. Kako je obrazložil svoje stališče konvenciji, sporočimo prihodnjič. Razen dr. Kerna je poslal izjavo, da ni več kandidat v glavni odbor, tudi Član bolniškega odbora John Golob, Rocks Spring, Wyo., ki je sporočil, da se je preselil v Mul-lan, Idaho, in da se konvencije ne more udeležiti. V glavni odbor ne bo več kandidiral. Čulkovski: KAKO SE NAREDE TAKE PESMI? Ta teden—če bo šlo vse po sreči, bo izvoljen "nov" glavni odbor. V koliko bo nov, je sedaj ko to pišem še težko reči. Eni kandidatje so zelo pridni Kako se narede take pesmi? Hodi prijatelj skozi življenje z odprtimi vedno očmi, skušaj umevati vsako stremljenje, zmerno presojaj strasti. Vedno imej sočutno srce in svojo sebičnost zatiraj, ljubezen do brata ti naj bo nad vs?, stremuhe obsojaj, preziraj. Za vtise svoje izbiraj besede, ki sicer ne prijajo hinavccm; za to seve ne bož imel polne sklede in malokedaj kaj pod palcem. A bodi uverjen, da več kakor hvala elitnih kultu ronoscev, . prijateljska, žuljava dlan ti bo dala*. rudarjev, kovačev in koscev. Ko vtisom si dal primerni izraz, jih zveži v stavke in verze, in nič ne maraj, če ti manjka okra«, ki ga uče univerze. Vse skupaj pa lepo v ritem ovij in če hočei, zabeli ie z rimo; naj srce iz vsake ti črke gori, navdušenje naj ne *re mimo. Torej, srce čuteče, odprte oči, na polju in med kolesami. Kjer plamen ljubezni, pravice plamti» tam se narede take pesmi! Prosveto pile redkokdaj, torej ga v "Radniku" in "D. S." naj-veliki večini ni bil poznan niti, bolj napadali, so se sedaj zanj MALI RADOVEDNEŽ Gospod Župnik, prosim, povejte mi, koliko stopinj vročine je v "Pri belem konjičku v GHicagu Uli preizkušnja pravičnega kritika Izogibanje primer je bližnji- j vpiti blok, temveč tudi smotre-ca do popularnosti in brezob- no delo konvencije same. : so mali nedostatki, kateri mo-ličnosti. Brez primer se daleč Igralci in njih igranje? Ni rai° na l*an- Sedaj pa hvala, ne pride pri ocenjevanju kate- kar ne sprašujte ko vendar sa- ki si jo je trdo zaslužil.. Vsakdo re si bodi stvari, isto tako ne mi dobro veste, da je to igra I ve kako Je težko igrati ljubim-pri ocenjevanju kake igre. Iz večjim številom oseb in samo e-1 ca» posebno tisti dobro vedo, ki navedenega ne mislim povedati ' nim igralcem. Vse so podreje ljubijo na distanco. Tu je tre-nič drugega kot to, da ako bi se ne tej glavni ulotfi. Oroslav ba rabiti vse moči, če ga č.ovek hotel norčevati, teda« bi pisal j Bucek zasenčuje vse ostale, da- noče polomiti. Ko bi ne imel tako kritiko, ki bi ne v^bovala siravno imajo nekateri jako le-j skušenj iz živ ljenja, bi mu trda nobenih primer—iz katere bi pe vloge. Zapisal sem en igra 1 predla. Porabil je vse svoje vsakdo lahko razbral, da ni nič j lec. Da, jaz sem prepričan, d I zmožnosti in šugestije vseh, ki ako bi samo ta igral bilo bi za poč't. Ta je pa lepa, boste rekli, a to nič ne pomaga. Cleve- Po njam. Meso jem enkrat na dan, zelje dvakrat, dopoldne pa samo kavo in kruh. Popoldne popijem skodelico čaja, za večerjo imam meso, zefje in salato. Kadar sem zaposlena a filmanjem, spim po osem ur na dan, a preden zaspim, se trudim, da mislim na kaj lepega; to je psihološko velikega pomena. __ ' V ateljeju vselej zahtevam, da mi dovolijo tekom dneva vsaj pol ure odmora. Te pol ure zaprem oči in se zamislim pravka ljubezen, katera vzame maja zvečer v dvorani društva v najlepše stvari na svetu. Ce-mladim fantom sapo, a ne ta-1 "Domovina". Ta koncert je prav je kratek ta odmor, ven-kim skušenim odvetnikom kot ¡združen s prihodnjim zborova- dar dela čudeže, oči se mi od-ga je on predstavljal. Saj ven-1 njem Ohijske konference, ki se počijejo, mozeg osveži in živč-dar je tu in tam celo izgledalo, \ vrši naslednji dan, namreč v ni centri ožive. Vse to vpliva da se bliža bolj ulogi malovred- nedeljo dopoldan. I na energijo, svežost duha in nega gizdalina kot pa ulogLod-! Koncertni program je bogat živahnost, iz vsega tega pa iz-vetnika, ki je srečno spravil' in bo nudil vsem udeležencem vira lepota. Sele nato pridejo pravdo do sodnega odloka. To obilo užitka. V pevskih to.čkah na "vrsto" kozmetična in dn j ' nastopata Belle in Plut v šolah in duotih, in Eppich bo skrbel pa za zabavo in smeh. Pro itram r>e bo završil kot sledi: * 1.) "VpraSanje" (I. Zorman), poje îswiïs skä norveška literatura v letu 1928. drugega kot pusta in brezpomembna hvala. Ker pa so take stvari bolj za one, ki trpe na duševni neprebavnosti in nimajo dovolj močnega želodca, da bi prebavili kaj trpkejšega, mislim da se ne motim v sodbi, da Cikažani žele nepristransko sodbo od moje strani, in da bi mi ne odobrili hinavsko hvalo, katera bi mogoče bila na mestu v očigled dejstvu, da sem tukaj samo nekak gost. Opisal bom predstavo po strogem merilu, da lepota in resnica sta neraz-družljiva elementa pri vsakem ocenjevanju kake igre. Vsem •ne bo ustreženo, ali jaz ne mo- so okusili kako prokleto vroča kaša je ljubezen. On bo dorasel do dobrega oderskega lju- land bi bil vesel in ponosen, ko bimca kakorhitro bo upošteval bi imel tako izvrstno igralske moč kot je ta naravni komik— Bucek. Nekoč smo imeli dobre komike, ta nadkriljuje vse, kar sem jih do danes videl na ele velandskih deskah. Nerad to priznam—pa je vendar tako. Bucek, ki ga je predstav, j al z dobrim John Olip, ne bi mogel biti na- momente dejstvo, da napram moškim mora nastopati aristokratično, napram ženskam pa zelo demokratično, saj slednja spada vendar k nežnemu spolu! Ce zmore to, tedaj so Cikažani preskrbljeni za bodočih 10 let 10> ^ranjil-'tgffrt liubimcem. Gotove je tako realistično "VpraSanje L. IMle. 2.) "Skrivnostna harmonija" (arija iz opere Toaca), poje L. Kel- le. 3.) "Picd sodnijo" (šaljivi prizor), Eppich in drugi. 4.) "Aiija iz opere 'Mefistofales'," poje L. llelle. 5.) "Ljubezen in pomlad" (V. Krek), poje L. lielle. 6.) "Vplaninoi jaz hiico imam" (narodna), poje F. Plut. 7.) "V Kozdu Krmi in »e bliska" (narodna), poje F. Plut. ODMOR. "Vasovalec" (E. Adamič), poje L. Belle. "Ponočni pozdrav" (L. Bajde), poje L. Belle. brata*," navade" 8.) 9.) sredstva za povečanje lepote. Kazen tega se mora vsaka igralka navaditi pravilne hoje. Doseže jo najbolj zanesljivo z naslednjo vajo: denite si na glavo primerno veliko knjigo, hodite po sobi in segajte po kakršnihkoli stvareh, pri tem pa se knjiga na glavi ne sme niti najmanj premakniti. Vaja 'zahteva sicer precej truda, vendar ga je vredna. Da si ¡ohranite vitko linijo, vam priporočam tole vajo: oblecite si lahno, ohlapno obleko, ležite i na tla in fdvignite noge nad glavo, ne da bi jih upognili v 1 kolenu. V začetku se vam bo j vaja videla močno težka, toda že prav kmalu jo boste brez 'težkoč ponovili desetkrat in Največji norveški literarni dogodek v letu 1928 je bila podelitev Noblove nagrade 46-letni pisateljici Sigzid Undseto-vi, ki je poleg Knuta Harpuna in Ojava Duuna na vodilnem mestu norveške literature. Slednji je pri nas najmanje znan, bil pa je pri Noblovi nagradi resen tekmec svoji šest let mlajši rojakinji, Saj je na Norveškem'veliko bolj popularen pisatelj nego Undsetova. Globoko v srce svojega naroda se je zapisal že s prvim delom, romanom v treh zvezkih "Dobra vest", ki v njem v. preprostem slogu in z ljudsko govorico, precej pobarvano z dialekti, opisuje svoj rojstni Namda-len. To delo ima v norveškem slovstvu enak pomen kot v švedskem roman Selme I>ager-lofove "Gosta Berling". Undsetova je po podelitvi spoznanja samega sebe, preko drzne analize lastnih dejanj, zatajevanja sebičnosti in Čistih računov z vsem, kar vodi dušo od nravne odkritosrčnosti na stranpota. Program, ki vidi edino možnost sreče v čisti vesti, v očiščenju samega sebe od vsega, kar je nepoštenega. Najdemo ga takisto v Hamsu-novi prirodni filozofiji,—saj je to prevladujoč akord v vsej skandinavski moderni literaturi. Tako presojanje književnosti, njenih nalog in njenih me-ja je pač posledica filozofsko-verske meditativnosti skandinavskega ljudstva, ki mnogo živi v samoti in zamišljeni o-tožnosti severne prirode ter tu premišljuje o človeškem* poslanstvu na svetu, o človekovih nalogah do sebe in do bližnjih. Olav Duun je to povedal z vso jasnostjo v svojem najnovejšem romanu "Carolus Mag-nus", ki je izšel stoprav prot* koncu 1. 1928., dasi je bil spisan pod vtisi avtorjeve petdesetletnice pred dvema letoma. Noblove nagrade tudi-pri nas Roman je 'avtobiografski, če- zadel, da smo pozabili trenotno da smo v dvorani. To je vse kar mora doseči igralec. Ako bo zanaprej število takih tre notkov rastlo tedaj bomo ve- ravnejši. V tem smo bili vsi e-dini. Je to človek, nikier ne vidi lepote, in videl jo ni tudi v tujih krajih. On je izdelova lec narodne žajfe in v nji ima rem drugače kot da zapišem vse zadoščenje—z njo si pere deli, da i on raste, tako kot je bilo—drugi si lah-¡kulturo, pravde in drugo. Vse Butkova gegtra Amalija ko pomagajo s tem, da napiše-, se vrti okrog njegove narodne jo svojo "kontra kritiko" in ta- žajfe. Ni je stvari na svetu, v ko bo vsem zadovoljeno. katero bi on na kak način ne Igro pod gornjim imenom priključil svojo narodno žajfo. sem ocenil pred nekaj leti, ko Tak nažajfan mož ne more biti 11) 12.) večkrat. Ali ste že kdaj, stali (h1 "narodnega' motiv'a)TP- na giavi? Ta vaja je med filrri-pith in drugi. skimi igralkami posebno pri- Ko na planine" (narodna), po- ljubljena. Nilti ni tako težka je F. Plut. kakor bi se zdela na prvi po- dokaj znana in njeni romani se že čitajo v znatno širših krogih nego prej. Kritik in pisatelj Jorgen Kukdahla je v "Kronik om norsk Litteratur i 1928" takole označil njen pomen: "Sigzid Undsetova je tedaj dobila Noblovo nagrado. Zaslužila jo je brez dvoma ... V senci zgodovinske snovi je podala našo dobo in njene ljudi . . . Njeno opisovanje človeške duše očitu-je brezobzirni realizem. Tu se nič ne prikriva, nič ne zagrinja. Takšno je življenje: razgaljeno, brez zamolčevanja in pre-slikanja . . . Njeni srednjeveški romani so kot sredstvo k vzgoji rodu, ki je po svetovni vojni zgrešil pota, največja aktiva nove dobe. To je bilo zdaj oficijelno potrjeno s častno je bila vprizorjena na eleve landskih deskah. Sedaj jo zopet, a ne v Clevelandu temveč v Chicagu. Vprizoril jo je dramski od^ek kluba štev. 1, v počast delegatom devete redne konvencije SNPJ. 15. maja. To je bila druga vprizoritev te igre v Chicagu. Režiral jo je John Olip, kateri je pokazal, da je izvrsten igralec in za čikaške razmere prilično dober režiser. Običajnega izčrpka igre ne bom navajal; zadostuje naj, da je to veseloigra v treh dejanjih. Igrana je bila v češki dvorani Sokol IIavliČek-Tyrš. Kot drugod tako tudi tukaj dvorana ne odgovarja takim prireditvam. Križ z njo ie ta, da je prevelika za povprečne udeležbe, da ima na vsak način previsok oder—tako visok, da me še danes boli od samega stegovanja, da bi videl kaj neki se godi na odru. Kako neki se morajo počutiti oni, kj so hoteli videti "vse". Akustika in razsvetljava nikakor ni taka kakršna bi morala biti za učinkovito predstavo. Da je temu tako je kriva telovadnica, v katere namen je zidana ta dvorana. To se pravi, dvorana odgovarja telovadnici in naobratno. Zato pa dobivajo naši Cikažani nekako prožno, skakajočo dra mo, komedijo ali kar že priredijo. Po domače povedano— polno življenj*. V tem je mogoče vzrok, da igralci s tako lahkoto prenašajo "težko" breme na svojih ramah, da jim daje tisto življenje kot so ga pokazali pri tej vprizoritvi. Bodi tako ali tako, ena stvar je ugotovljena—Cikažani imajo v tej dvorani sokolsko dramatiko^— razvijajo ne samo svojo duševno stran, temveč tudi telesno. Vkljub vsem zaprekam so nas igralci poslali domov zadovoljne. Bal sem se, da ne bo tako, posebno od začetka ne. Ta bojazen je mo ni poznala bigotnega, mračnega značaja, ki je večinoma doma po farovžih. Imela je mnogo dela, ali to ji je bilo menda pravo veselje, kajti cel dan je znala prepevali in smejala se je tako prisrčno, da so se kazali njeni mali, bliščeči, beli zobčki, lica pa so se barvale z nežno rdečico. Nedolžna veselost je pa delovala tako, da je tudi kuharica pozabila na lastno nesrečo, kadar je sedela na blazinah svojega stola in s svetlimi očmi občudovala svojo hčerko, pa ji napovedovala delo. Ako bi bila Anka vedela, da je uboga, brezpomočna žena njena prava mati, ne bi bila mogla kazati večje ljubezni in potrpljenja, nego ga je kazala nekdanji dekli v hiši svojih staršev. A tudi župnik je bil lahko zadovoljen z Ančiko. Iz sestrine hiše je prišla izkušena in izurjena v gospodarstvu; pod Lenkinim vodstvom se je kmalu tako izobrazila, da je postala dobra kuharica, njen veseli, prijazni značaj pa mu je bil zelo ugoden. Saj je bil trdno prepričan, da morajo imeti veseli ljudje tudi čisto vest in da se je bati samo plaši ji vih, mračnih ljudi, ki pobešajo glavo. Včasi, kadar se je pripravljal župnik v svoji sobi za pridigo ter je hotel pisati o peklu, je zadonelo veselo petje do njega in kmalu je bila gotova pridiga o nebesih. Vsled tega ji tudi ni bilo težko, izprositi od župnika dovoljenje, da sme nositi namesto obleke, ki jo je bila prinesla seboj, lepo planinsko nošo. In res se ji je podal štajerski klobuček še bolje, nego ruta, moderc pa je tako lepo objemal njene prsi, kakor da bi bilo ustvarjeno drugo za drugo. Zato so jo imeli tudi vsi ljudje v župniji radi; kadar je šla s težko košaro, polno jedil, čez gore, kadar jo je poslal župnik v oddaljeno kočo h kaki siromašni družini, so jo pozdravljali najtrdnejši kmetje, še preden je mogla odpreti usta. .— Seveda ji je marsikak vesel fant zastavil pot in bi jo rad imel ,za ljubico, ali pa bi bil vsaj rad dobil poljub, toda vsakikrat je znala tako vsiljivost krepko, a vendar veselo odvrniti, tako da je ni mogel sovražiti nobeden zavrnjenih fantov. Splošno spoštovanje do župmkove nečakinje je torej venomer naraščalo. Niti stare žene ji niso očitale ničesar. Pravo nasprotje Ančike pa je bil mlinarjev sin, prečastni gospod Avguštin Gros. Koncem julija je bil v Kimu posvečen za duhovnika in je dobil klobuk rimskega doktorja in teden pozneje je prišel v svojo domačo župnijo, da zapoje tam novo mašo. Z očetom je hodil sedaj po celi župniji, deleč povsod svoj blagoslov in vabeč na svojo slavnost ljudi. Pa je imela postati prekrasna slavnost, kakršne se ne spominjajo niti najstarejši ljudje v župniji. Kdor je premogel le deset iorintov premoženja, si je štel v posebno čast, da bode smel sedeti s prečastnim gospodom pri novomašnem gostovanju, kdor pa ni imel toliko, je dal že sedaj zadnji forint za novomašno žrtev. Te bogate žrtve za novo mašo je pa moral prečastni gospod težko zaslužiti. Oblečen v predolg talar, je hodil do zadnjih koč po planinah, pogostoma se spotikajoč, če je stopil#na sprednji konec dolge obleke. Povrh te pa je imel še dolg črn ovratnik, ki ga je tudi kaj močno grel. Ali ljudje naj vidijo, da je že sedaj več nego župnik, ki I ne sme nositi takega ovratnika. Cez pleča mu je visel ozek črn plašč do tal, pripet pa je bil okolu vratu s svilnatim trakom, zvezanim v pentljo. Na glavi mu je tičal črn pusten klobuk z nenavadno širokim, na treh krajih z vrvicami povzdignjenim robom. Bilo je še zgodaj dopoldan; oče in sin pa sta bila že visoko na planinah. Vse okrog je dihalo luč in življenje. Celo gore so se lepše bliščale kakor sicer, prav kakor da so tudi hotele obleči praznično obleko, da bi dostojno pozdravile iz Rima povrnivšega se, tukaj rojenega sina planin. "Poglej nas," so mu klicale, ."ali nismo še bolj veličastne nego Peti ova cerkev v Rimu? Vsemogočni Bog sam nas je sezidal." Oba sta malo počivala, pa sta štela novo-'mašna darila, ki sta jih danes že dobila. Cma moža sta bila edini temni pegi na poletni svetlobi. Celo njuni senci sta bili videti bolj črni nego senca bližnje orjaške smreke. Zadovoljno je gledal oče v dolino, kjer je že zorelo rumeno žito in računal je, za kakšno ceno ga iztisne kmetom. Dokler ni dogo-tovljena župnikova železnica, narekuje cene ^ še sam. S prijetnim občutkom je gledal na hribe. Tam je bilo še na tisoče dreves, ki morajo priti v njegovo žago, in na tisoče forin-iov mora zaslužiti pri tem delu. Premagan od tisočakov, ki cveto zanj, je dejal svojemu sinu: "Svet je vendar prekrasen; poglej le ^Duhovni gospod sin pa se je oziral z žalostnimi pogledi; potem pa, ko je snel doktorski klobuk, ki mu je prečil ta pogled, je dvignil oči k nebu in je dejal svečano: "Oj, oče, ako . gledam v nebesa, se mi gabi ta grdi svet." S spoštljivim obrazom je pogledal oče na sina. Da, ta je že sedaj svetnik, še preden je imel novo mašo. Seveda, tak ni bil v njegovem načrtu. Župnik s stotisoč fonnti bi mu bil ljubši za sina, nego tak svetnik, ki zaničuje ves svet z žitom in z gozdnim drevjem vred. Sicer pa tudi svetnika v družini ni zaničevati; ž njim se tem bolje epere dvojno umorstvo. Vedno je imel strah pred sinovim pogledom, ako bi ga vprašal: "Oče, kje je mati?" Ali ta skrb je bila nepotrebna. Takoj je izpoznal, da mu je sin svetnik, kajti rekel je le: "Sedaj sem duhovnik tistega, ki je dejal: 'Kdor ljubi očeta in mater bolj kakor mene, ni mene vreden," Bog mi je dal mater, Bog jo je vzel k sebi, posvečeno bodi njegovo ime. Zato mi je določil Bog v svojem usmiljenju novo, mnogo lepšo mater." Očeta je pri teh besedah duhovnega gospoda sina sKoraj oblila rdečica. Na tihem se je čudil, odkod je mogel vedeti sin, da ima dobiti s sicer ne več mlado, a tem bogatejšo gostilničarjevo udovo iz Gorenje vasi novo mater. Zaradi svatbe se je mlinar ž njo že precej uravnal, ali zaroko naj bi se praznovalo šele, po novi maši, kajti bal se je, da bo duhovni gospod sin najbrže nasprotoval novi ženitvi. Zato mu je bilo tem ljubše, da je govoril sin tako z veseljem o drugi materi. Ze mu je hotel pripovedati o nevesti, a sin je nadaljeval: "Da, moja nova mati, mati, ki je ne more biti lepše, to je sveta cerkev, ki me je posvetila zu duhovnika. Njen sem z dušo in s telesom; njej sem posvetil vso svojo ljubezen." Sedaj se je zazdelo mlinarju vendar bolj praktično, da še molči o svoji nevesti. In prav je storil. Kajti sinu ni pn&lo niti na misel, da bi se mogel oče še enkrat oženiti: Delal je že svoje načrte za blagor cerkve; saj mora oče nekoč umreti in tedaj podeduje on umetni mlin. Skof ima itak že svojo pekarijo, mesarsko obrt, čevljarijo, krojačnico i.lt. d., seveda vse za blagor cerkve. Duhovnikom, nunam in dijakom je bilo treba jesti le škofovsko meso in kruh, pa nositi samo klerikalno obleko in obutalo. Sveti cerkveni denar pa ni prihajal v roke liberalnim trgovcem in rokodelcem. Kakšno korist bi imela cerkev šele tedaj, ako bi daroval on, zvesti sin, škofu velik mlin! Tedaj bi se dodajalo samo klerikalno moko, njega pa bi se nagradilo z mastno prebendo, donašajočo še več nego darovani mlin. Sedaj pa sta romala oba složno dalje od hiše do hiše. Drug ni slutil načrtov druzega, ko sta korakala dalje, da delita novomašne blagoslove in vabila. Zopet se je zazdelo mlinarju, da mu je sin popoln svetnik, kajti nikomur ni pogledal v obraz, ko mu je dal blagoslov, temveč oči je obračal le k nebu, sicer pa jih je pobešal. Bil je vse svetejši od župnika, ki je govoreč gledal vsem ljudem v obraz, celo lepim dekletom. Samo enemu človaku je pogledal Avguštin v lice, ko je prvikrat obiskal župnišče. To je bila Anka, ki mu je odprla hišne duri ter ga je vesela pozdravila: "Hvaljen Bog, duhovni gospod!" Pogledal p* jo je tako strogo, kakor da je hotel reči z očmi: "Ali ne poklekneš takoj, da me prosiš za novomašni blagoslov?" In ko je potem v jedilni sobi postavila steklenico z vinom na mizo, je sledil drugi pogled, ki je izražal ustrašeno presenečenje, da se trpi takega posla v iupnišču. Saj je lepota le vaba, s katero lovi hudič ljudi, kar je žal sam izkusil? ko je bil dijak. Ako bi on bil gospod Bog, bi ustvaril sam« grde ženščine. Ali pri škofu že poskrbi, da- pride taka oseba iz župnišča. T» je dolžan svoji vesti, da reši ubogo dušo žu-pnikovo. Novo posvečeni duhovnik je torej nastopil s*©j poklic z vso unemo. Ak<» je našel pri svojem vabljenju in zbiranju v kaki hiši dosti ljudi zbranih, je takoj spustil kratek duhouui govor, seveda povsod enakega. Ali ljud>* so gledali, kajti kaj takega niso slišali še n^ koli. "Izmed deset tisoč ljudi, ki s«* umrli, jjr prišel k večjemu eden v nebesa, vs*h drugih devettisočdevetstodevetindevetdeset jih je prokletih".- To se bile njegove najl.mbše besede. Bil je pa tako skromen, pa se ni bu-~ hal, da je ta nauk sad njegovih študij, temveč je pripovedoval, da. je to izrek nek<*ga papeža, in ker je to dejal nezmotljiv človek, moralo biti resnično. "To bode enkrat dober pridigar za pokoro," so dejale stare kmetice, kadar je. bila dvojica že iz hiše. Možje pa so vendar rajši verjeli gospodu župniku.* ki je nasprotno prepovedoval, da se ne izgubi človek, ki pridno dela, , ki vedno izpolnjuje svojo dolžnost in ki zaupa Bogu« A tudi lastni oče ni verjel strogemu sino^-vemu nauku, temveč je mislil, da je to prav praktično sredstvo za dosego boljšega nova-masnega darila. Ko pa je slišal to že stolič» je rekel Avguštinu: "Pojdi, pojdi* tega sam ne verjameš, kar: natvezuješ ljudem o tistih desettisoč." Z velikimi uatrašenimi očmi je pogledal sin očeta. "Ako ne bi bili naaj ode, bi Vas takoj za-tožil zaradi razialjenja časti; večje sramote mi ne bi mogel prizadeti nihče, kakor da dvomi o moji sveti veri". "Nehaj vendar; to pač tudi razumem* da naš Bog ni ustvaril ljudi le zato, da bi jih pometal kar na kupe v pekel. Ako se veruje v Boga —M "To je zopet tisto. Saj je ravno to vzrok, da se pogube skoraj vsi ljudje, ker verujejo samo v Boga, prezirajo pa zdravilišče, katero je vtemeljil, katoliško cerkev." "Ta pa ni tako huda; saj hodijo ljudje še pridno v cerkev", je zavrnil oče. (Dalje prihodnji*.) Prva noč v New Yoi ku Karl Burgar, New York Kako bo cerkev ženi v politiki priznala pravice, če jih ji odreka v cerkvi? V dun«j»k«m ¿a*of>i»u "Dor Tag" priobcu j« K. ari Burg«r •v o j« v t IM prv« noči v Now Yorku. Priobčujomo jih v provodu nalogo ljubljanskega dopunika. Time is money? V Hobokenu se izkrcaš. Pomisliš : zdaj se začne gonja—in si pripravljen na vse. Skočiš v taksi, poveš hotel. V okna drvečega avtomobila bijejo valovi večernega cestnega prometa z divjo pezo vročičnih sanj. V glavi se ti vrti. Srce ne bije več svojih hladnih utripov; postalo je teksameter—bije: en dolar, dva dolarja, tri dolarje ... Potem dospeš do mesta. Hotel—nebotičnik. Cim višje stanuješ, tem cenejše "prideš skoz". (Zato stanujejo v nebesih zastonj.) Torej: soba št. 1712. Z liftom švigneš v 17. nadstropje. In čakaš na svoje kovčke, ki i jih bil pripeljal s sabo na av-totaksiju. Čakaš. "Halo, še ni mojih kovčkov tu?"—telefoniraš navzdol. "V par minutah jih boste imeli, dragi gospod." —Čudovito, si misliš, kako to vse funkcijonira. Lahko se v miru slečeš. Pa se slečeš. Čakaš. Pet minut. Deset minut. Telefoniraš: "Halo, jaz čakam še vedno svojih kovčkov. Mudi se mi preobleči." — "V eni minuti, moj gospod." Res, lahko se medtem umi-ješ, obriješ. Pa se omiješ in obriješ. A kje za hudiča so kovčki?! Na ponovno telefo-nično urgiranje zveš, da so na poti. Gledaš na uro, čakaš—in naenkrat, sam bogve kako, ko Si že tik pri tem, da pobesniš, na enkrat ti postane tako domače pri srcu. Tako domače se te objame vse. Saj to je vendar naš dragi, dobri, stari Dunaj. Seveda. Polagoma ti postane dobro. In prijazno začneš ogledovati sobo. Pogled se ti ustavi na sliki nad posteljo. "La visite inat-tendue". Kolorirana rokoko-vjedkovina, ki s frivolno graci-jo smeši razporoko. . . . Amerika? pomisliš. Pogled obvisi na nekaj knjig na komodi. Dvoje njih, v leksi-konskem formatu, sta telefonski knjigi. TretjA, črno vezana, ki nosi v platnice zlatovtis-njen naslov hotela, bo pač— kaka hotelska reklamna knjiga, ali pa *odja po Ne\* Yorku. Ne. To» je "The Holy Bible". V knjigi knjig je radi p*aktič^ nosti natisnjen najprej nekak vozni red , , Izbere za vaše nujne potrebe: Ce se počutile samotnega ali-pa vas je strah; berite na strani . . . y Ce ste v skrbeh ali če ste žalostni, berite . Ce ste v nevarnosti ali vas napada skušnjava, berite . . . Ce niste kristjan, berite . . . Ce potrebujeta duhovne po-uioči, berite . . . Molitev za pomoč, berite .. . Pridobitev božj.ega varstva, berite . . . Pa pogledaš še enkrat na ~La visite inattendue". Uniformiran črnec prinese kovčke. Predloži ti prijavni formular, ki je tako eleganten kot kako sporočilo zaroke; na njem piše namesto "Prijavni list" beseda "Dobrodošli" in na katerega ti je treba napisati samo svoje ime. (Ne prebode te nikak u-raden pogled do tvojih najbolj privatnih kosti s sumljivim : "Kdo pa ste prav za prav, a?") All right. Zdaj veš, da si v Ameriki. Kmalu nato najdeš to potrjeno tudi v —oprostite—W. C. (stranišče). Tam visi sledeč opomin: "Čuvajte snago! Snaga je bogu najdražja." Broadway, njegov čar in strah. Ko smo zavozili v pristanišče, te je prevzelo to mesto, čigar luči hite neverjetno strmo v nebo, mesto, ki s svojimi navpičnimi ogromnimi dimenzijami deluje nate kot sanjska vizija, mesto velikanov, ajdov. To je prvi občutek pri vstopu v newyoriko pristanišče. Prvi občutek pa, ko stopiš na Broadway je: mesto obsedencev. Svetlobna reklama drvi do neba; poplavljene, v vseh barvah svetlikajoče se, plamteče, drhteče, drveče, vrteče se, kričeče ulice, prodajalne, nebotičniki, strešni stolpi—vrtinčast vihar, opoj svetlobe in gibanja z naj rafiniranejšimi efekti. Po o-sem, deset avtomobilov drvi v eni vrsti, dru/poleg drugega, tam, kjer se 7. Avenua križa z Broadwayem, v vrstah po 12 in 14 preko asfalta; cestne železnice in omnibusi s strešnimi galerijami sredi vsega tega iri ljudje, ljudje, ljudje ... z vseh strani valovi iz cestnih žrel to pisano, škratovsko hitenje. Misliš si, tu se je nekaj moralo pripetiti. Kakšna velika svečanost ali kaj sličnega. Pa se ni bilo nič pripetilo. Pol dva najsta ura ponoči. Greš za svojim poslom. Krokaš. Se zabavaš. Na oglu Broadwaya in 7. Avenueje stoji nebotičnik, Times Building, čigar orjaška vrata bruhajo na tri strani neprestano vrveče človeške množice in vsesavajo spet novo množico. Pod tem poslopjem se nahaja postaja podzemeljske železnice. Greš za eno nadstropje navzdol, pa zagle-daš vrvenje ljudi in prodajalne s svetlobno reklamo v polnem obratovanju (brivnice, prodajalne oblek in klobukov, knjigarne, časopisni kioski, pralnice, jedilnice, čevljarske delavnice, slaščičarne itd.); greš še za dva nadstropja nižje in za-gledaš prepolne lokalne in eks presne vlake Subwaya, kako prihajajo in odhajajo pet-, šest-tirno, dalje, spet drvijo viaki visoke železnice, nebo jo.) "To je ukradeno blago. Toda nihče ne more tega spoznati. Te stvari so iz San Frančiška ; so brez monograma, brez kakršnegakoli znaka, nič. Poleg tega pa lahko izpuliš briljante in jih posebej prodaš."—"Cemu pa jih ti sam ne prodaš?" sem ga tovariško vprašal. "Ker moram biti previden. Sem že presedel tri leta. Ti pa si tujec. Tebe ne poznajo. Ti bi tudi lahko rekel, da si našel na cesti. Prstan. Vreden je 1000 dolarjev. Za 500 dolarjev ga brez skrbi lahko prodaš. Jaz ti ga dam za 40 dolarjev."—"Ne bo nič s to kupčijo z mano. Sem od druge branše."—Svojo ponudbo spusti na 30 dolarjev. Zaman. "Ne verjameš, da je briljant pristen? Poglej, no." Tudi v podzemljski železnici dobiš časopise zastonj. Ko jih ljudje prečitajo, jih pustijo v vagonih. Celi kupi časopisov leže tam. Tudi koncertne karte dobiš zastonj. Navada, prihajati h koncertom pr pozno, eksistira tudi tu. Itd. . . . NAŠE TERMINOLOGIJE. —4— r V kratkem času smo dobili Slovenci kar dve terminološki publikaciji. Leta 1926. je izšla Podkrajškova "Terminologija", proti koncu leta 1928. pa je zagledal beli dan 1. zvezek "Tehnične terminologije" z naslovom "Avtomobil". Sestavi?* in izdal je to terminologijo terminološki odsek "Udruženja Ravno- jugoslovenskih inženirjev in dušno vreže z briljantom v izložbeno okno. "Good bye!" sem dejal. Obžalovaje je stresel svojo glavo ter melanholično zamrmral: "Prav nič ne razumeš." In izginil je v drveči gneči ljudi kot strah ob belem dnevu. Naj še h koncu povem, da sem lep mlad mož? To mi je dokazal neki malo manj lep človek, ki me je na Broadway-ju v sivi jutranji uri nagovoril z girlsko koketerijo. Obžaloval sem. Da sem že "engaged". —"I'm sorry, Sally . . ." Vojna je vojna. Kaj se je zgodilo? Pred nekim velikanskim Broadway 364, avto s puškarnicami. Oborožena policija. Nihče se ne zmeni za to. Nehote pomislim, kako bi sličen manever na Dunaju zbobnal na kup cele množice ljudi. Nekaj oboroženih policistov zavzame svoje položaje. Ne-prepletajo krožeči stoici žaro- kdo s strojnico, štirje z napeti-metov . . . nad zemljo, na zem-| mi revolverji v rokah. Tako lji, pod zemljo, podnevi in po-|8tražijo transport nekaj vreč zlata, ki ga prepeljujejo v novo poslopje neke zavarovalne noči: mesto obsedencev. Domislil sem se, da se potepa moj klobuk nekje po .Nemčiji. Pozabil sem ga v Hanno-verju v vlaku. Pa sem si kupil klobuk opolnoči v eni najbliž-njih prodajalen na Broadway-ju. Sicer je na oknih cestne družbe. Gre samo za pičlih 650,000,000 dolarjev. Oboroženi policisti vedo prav dobro, kakšna dekorativna prilika je taka transakcija. Fotografirajo jih med njihovim delom, arhitektov", sekcija Ljubljana, založil pa "Avtomobilski klub" kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sekcija Ljubljana. Sprožil je delo g. Josip Goreč s svojim načrtom slovenske avtomobilske terminologije, za-snutek pa pregledal in izpopolnil terminološki odsek. Vsa terminologija je posvečena konštrukciji in rabi avtomobila. Da so termini stvarnojin jezikovno dobri, sta porok dolgo-trajni^skupni trud inženjerjev in strokovnjakov in pripomoč izkušenega jezikoslovca prof. Breznika. Želeti je le, da bi vsi, ki imajo opravka z avtomobili, tudi res uporabljali izraze poslopjem, in raz§irili med narodom, vozi pancer-j Naj omenim, da pogrešam zs besedo Speiche izraza napera ali naperek in da je za koniseh pravilnejši pridevnik stožčast, a ne stožast, saj je stožec podlaga. Stiel tudi ni topor, nego toporišče; topor je sekira. Da se lahko primerijo taki in enaki nedostatki, je verjetno ob tako težavnem delu, ki je prvo te vrste. Treba je pač več jezikoslovno izobraženih sotrud-nikov. Podkrajškova terminologija je imela dva taka, pa so se v njej še nedoslodnosti vtihotapile. (A. M. v "Jutru".) železnice nalepljen plakat, ki skupno s pancer-avtom (oklop- ni avto), vrečami zlata in z o rožjem, s katerim se prav po teatersko postavljajo v poze. Uro nato lahko opazuješ na vsakem cestnem križišču v pol-danski posebni izdaji slik "Newsa", ki nosi naslov "Last kriči z velikimi črkami: "Na-kupujte zjutraj, ne oddajajte svoje pošte prepozno! S tem pomagate trgovcem in p«šti!" A kdo bi se branil, zaslužiti tudi ponoči. Svojo angleščino govorim s presenetljivim uspe- da gre pri tem le za reklamo dotične zavarovalne družbe, vendar je brez vsakega dvoma, da pomeni tako priobčevanje te preselitvene akcije precejšnjo reklamo. Kaj dobiš vse zastonj. K vsakemu zavejčku cigaret dobiš tudi škatljico vžigalic zastonj. K vsakemu obedu dobiš povsod tudi belega kruha in surovega masla v poljubni množini. Časopise dobiš za stonj, če greš zjutraj v kino: kot dodatek dobiš jutranji list. hom: mladi lastnik prodajalne; Minute Photos". Ne bom trdil, s klobuki me vprašuje, ali sem Spanec. Ne, z Dunitja prihajam. "Oh," se je burno zasmejal mladi Človek prav po nemško, "moja mati je tudi Dunaj-čanka in moj oče je prišel iz Budimpešte ... Ti lahko s čimerkoli pomagam? Kar povej. Vsak čas se lahko obrneš name, ako potrebuješ kakih navodil. Rad ti pomagam." Lepo. Seževa si v roke. Prijatelja. Kosim v nekem Drug-store. Nad vrati visijo velike črke: "Thank you!" Potem obiščem kino, ki konča s predstavo ob pol 2. zjutraj. Istega dne kolovratim krog poldneva po Broadwayju. Kot ponavadi gledam v svet, tja v en dan. Tedaj se skozi gnečo ljudi prismuka k meni neka postava. Ni slabo oblečen, fant. A njegova ustrojena polt na licih razodeva marsikaj. Šepeta mi neke besede, ki pa se v vrvenju ulice porazgube. Na razumem. Pa mi pomigne, naj stopim z njim do izložbe bližnje prodajalne. Zamrmra mi po angleško, da ima zame dober posel, dobro kupčijo. In potegne neženirano iz žepa zlato uro z verižico in dvema briljantnima prstanoma. Odklonim. V francoščini me vpraša, odkod sem. Nemec? Zdajci začne govoriti neko poljsko pojočo nemščino. "Mislim, da me ne boš izdal," mi je govorili. (Nemce tu zelo radi tika- STRUPI PREOBLOŽENEGA DROBOVJA se razširjajo po vsem vaSem telesu, in ¡spodkopavajo vaše zdravje in moj. Radar izgubite tek do jerfi, in se po» čutite slabim, tedaj vzemfcr TRINERJEVO GRENKO VINO ki bo hitro uredilo vaš želodčni nered. Že 40 let je Trinerjevo grenko vino znana in čislana želodčna toni-ka po vseh Zdr. državah in Canadi, ki nikoli ne razočara. Odstrani vzroke neprebave, zapeke, plinov želodca, glavobola, slabe sape, in nemirnega spanja. Pri vseh lekarnarjih. Vrednostni kupon v vsakem zavitke. Brezplačni vzorec dobite od Jos. Tri» ne«- Co., 1333 S. Ashland Ave., Chi-cago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC - Ii držav« "ZADRUZINA BAINKAVLUBLJANrf JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZu GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTh knjižic« ali tokovi račun, proti najboljiaaiu obrs- I) VSEM ROJAKOM H>r«j«ma d«n«r na čuvanj« kot vlog« na kraniln« •tovanju. 2.) potr«duj« najc«n«jio do«t«vo denarnih poiiljk is Amarik« ▼ domovino in obratno. 3.) po«r«du j« v v ««K gospodarskih in fin«nčnik sad« *ah hitro in po conL Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nrkaie za račun Zadružne banke na Th« Amalg—-at«d Bank of N.W York, 11-15 Union Squar«, N«w York, N. Y., Istočasno naj se Zadružno banko o tem ob- J vesti in naroči izplačilo. Za kulatnost poslovanja j« le mr.of j primslnih pisem na raq>olaffo. Obračajte se v vseh potrebah za stari \ » kraj na Zadruino banko v Ljubljani, M&loiičava c«at« 13. Juioil.vU rHmn. »• .......................... M M ......MM M I VlMMMM M77M................... > • Zadnja papeževa : armada Po spravni pogodbi med Vatikanom in Kvirinalom ne bo i-mel papei v svoji "Citta di Va-ticano" nikake vojske. Drugače je bilo v tem oziru v starih časih. Pred šestdesetimi leti je razpolagal Vatikan z lastno armado. Vrhovni poglavar papeževih čet je bil general Herman Kanzler, bivši nemški častnik. Bil je istočasno vatikanski vojni minister. Papeževa vojska je obstojala iz orožniŠtva peš in na konjih. Te čete so štele 1863 moi. Topništvo je imelo 8 baterij in 996 mož, pionirske čete so štele 157 mož. Lovcev je bilo 1174.. Linijski pešpolk je obstojal iz 1691 mož. Potem je bil še poseben polk Zuavov, armada izredno mnogo nemških in avstrijskih Častnikov in vojakov, katere je družila vdanost do poglavarja rimsko-ka-toliške cerkve. Sedanja papeževa oborožena sila je zgolj formalnega pomena in ne bo povečana več kakor za 50 ali 100 moi. Največja izprememba bo menda ta, da bo polkovnik Hirschbul pomaknjen v generalni čin. Doslej je nosil polkovniško uniformo. Iziainij* ruskih carskih aristokratov V začetku tega leta so v Parizu pokopali velikega kneza kolonijalnih čet, ki je štel 30401 Nikolaja Nikolajeviča, ki je mož. Ta oddelek je bil najšte- bil vrhovni poveljnik carjevih vilnejši v papeževi armadi. Rimska legija je imela 1089 mož, karabinijerski regiment čet v svetovni vojni. Dne 26. aprila je umrl v Londonu veliki knez Mihael. Razen teh dveh 1195 mož, dragoncev je bilO|je v letih po vojni v grob 567. Četa vozotajcev je štela 166 mož. Zraven tega vojaštva je bilo še nekaj drugih oddelkov, n. pr. 544 sedentarijev, 1023 skvadriljerjev in 199 mož bolniškega strežništva. , V vsem je štela papeževa armada v 50. in 60. letih do 1. 1870., ko je bila razpuščena okroglo 13 do 14,000 mož. Med častniškim zborom je bil eden prvih oficirjev general Zappi, Avstrijec, ki je služil mnogo let pod Radeckijem. Topništvo je vodil grof Ceini iz Modene, ki je absolviral dunajsko vojaško golo. Sploh je imela papeška "The MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialistični dnevnik. Naročnina. $6.00 za celo lato, $3.00 sa pol lota in $1.50 sa tri maaoca. Naslov: 535 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. Ml mnogo vodilnih carskih aristokratov, ker niso prenesli udarca, ki ga je zadala carizmu ruska revolucija. Tako izginjajo stari ostanki, ki so že živi v grobu. Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige toči« alna in znanstvene vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. ALI VAM PROLETAREC UGAJA. Ce ste dobili to številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-raite redno prejemanje. Sodrugom v Clevelandu. Sojo kluba it. 27 JSZ. so vrse vsak prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako trat-jo nadel jo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. domu. Sodrugi, prihajajte re^no na seje in pridobivajte novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje i* v borbi sa naia prava. ___ mmmMmmmmmmmmm^ različnih spisov povestne, zabavne in informativne -vsebine je v- Ameriškem družinskem koledarju 1. 1929 IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ. STANE $1 za Jugoslavijo in druge inozem.ke kraje $1.10 HrmMmmPi""""""**™*!1* ............................................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaik.m, češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jez*u. Naia posebnost so ti.kcvine .a društva in trgovce. 2.00 .. 2.00 ................................................... NAJVEČJE ZLO, ki tepe človeški rod je nevednost. Ubiti nevednost se more EDINO z znanjem. Znanje je v knjigah. Vse, kar je človek storil in dosegel, je zabeleženo v knjigah. Niso VSE knjige dobre. Tudi tisk «e lahko izrablja v prilog nevednosti in zavajanja. Toda ti, ki čitaš, »e moraš naučiti misliti s svojo glavo, da boš lahko to, kar čitaš, prebavil s svojo duševno močjo, in tvoje znanje bo raslo, tvoje obzorje se bo širilo. O^KE kniige. Naročite si Jih iz Proletarčeve knjigarne. Prečitajte cenik knjig v tej številki. Ako se ne morete odločiti, katere knjige bi naročili, vprašajte nas za nftsvet. Ako knjige, ki jo Mite, ni v n**em nwn piilt€ vseeno, in če le mogoče, vam jo bomo preskrbeli. Naie cene knjigam «o «nerne, kajti raspečavamo j* * prvi visti, da gredo med ljudstvo. Kolikor napravimo pri njih **i«ka, se ga porabi ▼ podporo delavskemu tisku. ___ Čitalnice kakor tudi po-unezniki dobe pri ~čjih naročilih Popu*. . ....__ Priporočajte naie knjigarno. Vsa naročila «a knjige na-•tortfc: PROLETAREC, 3*3» W. 2Sth St., ChicagoJ^ ROMANI, POVESTI, ČKT1CE IN OPISI. Albrecht Ivan. Src«, novela, ves. .60 Album slovenakih književnikov (u rodil dr. Janko Šlebing«r), vsebuje opisa hi slike doy. književnikov od Trubarja dalje. Fina vamba..................$6.00 Andrejev Leoaidi Plat ivona, no el«, ves. ...................-...... .45 Poveat o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, vei................................. .60 Arcibašev H.i San in ves........... 1.60 Aaov Vladimir ia Tofffit Humoreske, grotesk« in satire, broširana _____________________.....60 Barbusse H.i Ogenj, dnevnik de-setnije, povest is svetovne vojne, ve*............................... 1.26 Beg ia tama: (ruski pisatelji) broi. $1, vezana .................... 1.26 Bohinjec P.i Svetobor, poveat is konca enajstega stoletja, broi...............................-........ -.60 Bulwer L. E.: Posledn'1 dnevi Pompejev, I. in 11. del. broi. 1.60 Burroughs Edgar R.t Tarzan, «in opice, ves......................... 1.00 Tarzan in svet, vezana.......... 1.00 Tarzanove živali, vezana........ 1.00 Tarzanov sin, vezana.............. 1.00 Tarzanova mladost v džungli, vezana ................................ 1.00 (vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miši, povest iz sedanjosti, broi..................75 Cankar Ivan: Podobe iz sanj. v«tana ....................................75 Moje življenje, vez............. .85 Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. "zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ 2.00 II. zvezek: Črtice in póvetsi ter Kritič i in polemični spisi, vezana .................... $2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................... 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi. Na klancu in Črtice, vezana ............................... VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiža Mariie pomočnice, vezana ................. VII/ zvezek: Mimo življenja, črtice in novele ter Kritični aptsi, vezana................ 2.00 Vseh 7 knjig skupaj ..............18.00 Cankar Izidor* Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez.........'1.25 S poti potopisne črtice, broi. .76 Cankarjev sbornik, vez............. 1.00 Čehov Anton P.: Sosedje .n druge novele, broi....................... Cheeterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broi............. Chocholoušek P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broi. 75c. vez................................. Cigler Janes: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, broi....... Coloma Louis: Boy, roman, vez. Coloma-Poljanee: Kraljica mu-četiica, zgodovinski roman, broširana .............................s.. Concourt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, broi........................... Dickens Charles: Božična pesem ' v prozi, broi......................... Dolenec Hinko dr.. Zbrani »piši, broširana ................................ Dostojevski F. M.: Besi. roman v dveh delih, 768 strani, vezana .................... 2.50 Idijot, I., II., III. in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del. vez..................... 2.25 Zločin in kaze*i, roman v dveh delih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, pove- rfi, broi..............................60 Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broi................ .75 Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiie roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broi. 76., vez............. 1.00 Elisabeta, hči sibirskega jetnika Erjavec Fran: Povesti, vez......... Feigel Dam»r: Bacili in bacilke, humoreske, broširana ............................ Domače živali, vez................. Po strani klobuk, humoreske. broi............................. Pol litra vipavca, vez............. Tik za fronto, broi................. Federer Henrik: Patria, povest iz irsl.e junaške dobe, broi..... Federer-Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev, broi......... Finigar F. S.t iz modernega sveta, roman, vez........... Finigar F. S.t Zbrani spisi, vsebina IV. sv.: Dekla Ančka in Srečala sta se, vez..^............. V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. BoKežar, Naš vsakdanji kruh in Tri črne žene, ves. $1.60, vse tri knjige skupaj ............................ Flaubert G.. Tri povesti, broi..... France Aaatolei Kuhinja pri kraljici gosji nožkri, broi. 76c., vesana .—.................... Pingvinaki otok, vos.---- .76 .40 .26 .76 .65 .76 1.60 1.50 2.00 .86 .50 .60 1.00 .45 .40 .75 .50 .40 .60 .25 .60 .45 .45 .75 .60 .50 .85 .85 .— 1.60 1.00 1.26 3.60 .60 1.00 1.00 Gogolj N.i Taras Buljba, povest, broi. 50c., ves-------------- Golar Cvetko: Prelepa Vaailjka in druge ruske pravljice, broi. Gerkij Makaimi Deveti januar, Črtka is ruske revolucij« 1905, broi. ............................ Povesti, 210 strani, broi......... Green A. It. t Za milijoni, roman, broi. .................... Haaaaun Kneti Glad, roman, broširana ....... Hasek J.t Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, vezana ---------------------------- Jaklič Franci Ljodsk« povesti, broširana —...........................60 Jeloviek Erneetina: S(pomini na Prešerna, broi........................65 Jiraaek Alojs: Filozofska zgodba, vezana ...............................60 Jubilejni sbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba ...................................... 1-60 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Lboifcvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen. .................................... II. zvezek: Spomini «tanga Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Kojinje ...................... 1.50 III. zvezek: Kloitrski žolnir in De«<4i brat ........................ 1.60 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški val-put, Dva Brata, Boiklar Tirtelj, K oz lovska sodba v Viinji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ........................ V. zv zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in« pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, _ j. rojni krajini, Telečja pečenja, Ivan Erazem Tatte*i-baeh. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. 8.00 Kellermann B.i Predor, socialen roman, -broi.......................... Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani. I. zvezek: Agitator ................ II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament........................ III. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh ------------------------- 1.16 IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljuroi. 1.00 Sssnosilnik, 10 povesti, broš. .76 .25 .60 .40 .76 ----- .66 .40 .60 Nuiič Branislavi Občinsko dete. roma.i dojenčka, broi............60 Ob 60-letnici dr. Janama Ev. Kreka. broi. ............................ Oppenkeim C. P.i Milijonar bres denarja, vet. .......................... Orel L. 1. Pasti in tanke, kriminalen roman it polpretekle dobe, broš............................. Pahor Joiei Medvladje, socialen roman, broš........................... Pugelj Milan: črni Panter, povesti in črtice, broš Puikin A. S. i Pikova dama, povest, broš. ____......___________________ Rasne povesti, broširana ...... ¿andor-Gjalski Ks.i Jurkica Agičeva, povest, 857 strani, broš. 50c, vezana ...................75 Sienkiewics H.: Z ognjem in mečem, povest iz davnih let, vet., 681 strani ____________________ 8.25 Potop, roman, vet., I. del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.... 6.00 šenoa Avgust: Zlstarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. stoletja, broš..............................76 Strindberg August: Budakova izpoved, broi. $1, vez. ........ 1.50 Suchy Jos.i Staroindijske pripovedke, s slikami, broš............35 Tag ore Rabindranatht Povestice .40 Tavčar Ivan: Zbrani spisi. IV. zvezek: Cvotje v jeseni in Visoška kronika ................ 2.50 V. zvezek. Izza kongresa........ 2.50 VI. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.50. Vse tri knjige skupaj .............. 7.00 Tolstoj L. N.; Kazaki, kavkaika povest broi., 308 strani.........75 Spoved .......................*.............40 Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje Človek) broi..... Ljudske pripovedke, broi....... Tomic I. E.: Udovica, povest, 330 str., broi. 50c., vez......... Turgenjev • Stepnjak: Stepni .40 .75 .75 kralj Lear in hiia ob VolgT, povesti, broi............................60 Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: I. sv.: Bahoivi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove .................................... 2.00 II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih .........i................. 2.00 III. zv.: Bajke in povesti_______ 2.00 IV. zv.: Bajke in povesti........ 2.00 V. zv. Izprehod v Belo Krajino .................................... 2.00 (Vseh pet knjig ima 2332 strani. Cena za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatež Tom Sawyer, povest, vez..............50 Vajenski S. H.: Leteče sence, roman, broi. ...........................40 Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broširana .................................35 Valoiska Margareta: Heptame- ron, povesti .............................40 Wells H. G. i Zgodba o nevidnem človeku, broi............:.............85 Zabavna knjišnicai Vsebina: Zločin i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikarnežev lastni životopisi, vez............ .85 Zakrajsek France: Oglenica, povest, broi..............................40 Žaljskit Na krivih potih, povest, broširana .................................40 Zola Emile: Polom, romafi iz francosko - nemške vojne 1870-71, vez......................... 2.00 Zoreč L. Zeleni kader, povest, broširana .................................45 IGRE Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana ................................50 Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ......................75 ČaHijeva zenitov—Trije ženini (F. S. Tauehar), dve iak>- igri, enodejanke, broi............26 Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ........................60 Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi......60 Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom .................................25 Julij Cesar (Wm. Shakespeare), veaana .....................................76 Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana .....................................75 Othello (Wm. Shakespeare), vezana .....................................76 Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v iestih scenah.........60 Romantična duša (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .....................................85 Sen Kr««ne noči (Wm. Shakespeare), vezana .......................75 Umetnikova trilogija ' (Alois Kiaigher), tri enodejanke, ki «o celota za»e. Broi. 76c., vezana .................................... 1.00 Poučna in znanstvena knjiga. Romani, povesti, črtica in opisi. letnik 1920, vezan ............... 1 .66 letnik 1921, broi....................60 letnik 1922, vezan .................76 letnik 1922, broi....................50 letnik 1923, vezan .................76 letnik 1924, vezan ____________ .76 letnik 1926, vetan .................76 letnik 1926, vetan .................76 letnik 1927, vetan ................ 1.00 letnik 1928, vetan ................ 1.00 letnik 1929. vetan ................ 1.00 Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 ta ................................... (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka t njegovo sliko ........................................ Kres. vetan letnik 1921-22........ 1.60 Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih driav.............40 O sdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- weis-Trsteniiki) .....................10 Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .................................. 3.50 ... .06 .lt ANGLEŠKE KNJIGE ZNANSTVENE RAZPRAVE POLITIČNI IN GOSPODAR SKO SOCIALNI SPISI, UC NE1 IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. .40 3.50 .50 .25 .40 .76 .35 PESMI IN POEZIJE .20 .40 2.00 2.00 8.75 .76 .60 .76 .65 .85 .75 .75 .60 .80 .76 .85 Albrecht Fran: Pesmi življenja, vezana .....................................60 Albrecht Ivan: Slutnje, broš......45 Aškerc Anton: Akropolis in Piramide, poetični «prehodi po Orientu, fina vezba .......................... 1.25 Atila v Emoni in Romanca, broširana ............................50 Balade in romance in "Stara pravda", broš......................60 Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vezba .................................. 1.25 Mučrniki, «like iz naše proti- reformacije, fina vezba...... 1.25 Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Besruč Peteri Šleske pesmi, vez. Debeljak Antet Soince in sence, broiirana ................................ Debeljak Antei Moderna francoska lirika, vez..................... Glaser Jankot Pohorske poti, broširsna ............................... Golar Cvetkoi Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broi. 90c., vet................. 1.25 Fountaine Jean da lai Basni (it franc. preve4 I. Hribar), vet. 1.00 Gregorčič Simoni Poetije I. zv. vet..................60 Poezije II. zv. vez................. 1.25 Joh in psalem 118, ves..........75 Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez................. 1.50 Kette Dragotin. Poezije vet..... 1.10 Kosovel Sreckot Pesmi, broi..... '.75 Levstik Frani poezije, ves..........80 Machar J. S.t Strup iz Judeje, vezana .................................... 1.10 Seliikar Tone: Trbovlje, prole- tanske pesmi, broi. 5©c., vez. * .75 Vodnik Valentini Svojemu narodu, broi..............................2*> ZupaiyEi€ Otoni Mlada pota, broš. ................76 V zarje Vidosre, pesnitve, broiirana _____________—----- .40 1.25 .10 .60 .50 .10 .76 .10 .65 .60 .50 .75 .85 Ali je religija prenehala -funk cionirati? Debata ......}............25 Čuda in tajne sivi jen ja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje .........................................85 Elementi moderne isobrasba (I. Molek), broš. 50c., vez..........75 Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma (Abditus), broi......................60 Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez............. 1.50 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broš. $2.50, vez......... Mari Marz, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)........ Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ........................ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ...................................... M is te rfj duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana .................................... 1.26 Nas sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin)............ Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00, vezana ................ O konsumnih društvih .............. Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in zgodovina (Dr. Drag. I^ončar), broi....................... Praktični socializem, broš......... Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 50c., vezana .......................... Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš............... Psihična motnje na alkoholski podlagi, broš. $1, vez............. 1.50 Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) .75 Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ............... Roparska trojica (Claessens Molek) ................................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšek), vez., 6C6 strani, ilustrirana .............................. 5.00 Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broi................... Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kuharica, vezana.......... 1.40 Strokovne organizacije v Sloveniji, broš................................. Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), broš......... Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana__________ V novo dešelo (E. K.), broš..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih israzov (J. Bezlaj) ................ Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Se-stava, delovanje in nega člo veikega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana. vezana .................... Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, iJustrirana .................. Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva tvetka, broiirana, I. zv. 86.; II. zv. 75c.; oba zvezka sku- Paj .......................................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), Ilustrirana, vei. 8.60 1.00 .60 1.25 2.00 ...... 1.00 .60 1.20 .60 .60 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ..................... American Communism (James OneaJ), vezana .............:........ 1.50 Anarchism and Socialism (Geo. Plcchanoff), vez....................C0 Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1318 strani, vezane .............................. 5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ........................ 1.50 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi .............................. 3.50 Biass Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez..... 1.20 "Debs, His Authorised Life and Letters" (David Ka.sner), vezana v platno .................... 1.00 Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču .............................. Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez sdravil breširana ......;________ End of the World (Dr. M. Wil- he4m Bolsche), vez............... God anu My Neighbor (Robert Blatchford), vet______________ Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaikih klavnic ................ 1.20 Jimmie Higgins (Utrton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ... Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana ................................... King Coal (Upton Sinclair), povest iz itrajka coloradskih premogarjev L 1913-14. Vez. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................. Lile and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana ...................... Money Changers (Upton Sin clair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse «kozi, vezana ...... 1.60 Oil (Upton Sinclair), novela. vezana ................................... 2.50 Outline of History (H. G. Weils), vez., 1171 strani........ 5.00 Physician in the House (J. H. Greer, M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ Republic of Plato, vez............... Right to be Lazy (Paul Lafar- gue), /ezana .......................... Roberts Rules of Order, vez..... Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... Science and Revolution (Ernest Unterman), vez..................... Sez Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o I spolnih problemih, vez..... Social Revolution (Kar* Kaut- sky), vezana .......................... Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistemu na železnem okrožju Minne« sote, broš............................... Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... They Call Ma Carpenter (Ufrton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana .................... The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana .......................... The Social Revolution (Karl « Kautsky), vezana ________________ i Universal Kinship (J. Howard Moore), itredno zanimiv spb » dokazov evolucije, vez......... Vital Problems in Social Evolution (A. M, Lewis), vez......... Yemey's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .................... Walls and Bars (Eugene V. Dobe. Njegova poslednja knjiga, vezana ............. .35 .35 .60 .40 .25 .50 .25 i 1.40 .25 .10 .60 .60 .33 2.00 2.00 .60 1.50 1.25 .60 .. 1.00 1.26 .25 1.60 .60 .50 .60 1.00 2.00 .50 .60 1.25 .60 .60 RAZNO Ameriški Družinski Kole 'ar, letnik 191^ vezan ------------ letnik 1917, vezan ----------- letnik 1919, vetan ----------- .50 .40 .60 .60 1.60 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, 6ek ali gotovino. Za manjia naročila lahko pošljete poštne znamke. Vs« knjige poiiljamo poštnin« prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih n ročilih popust PROLETAREC 3*39 W. 26tk Street, Chicago, UL A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. fr« Mar er NO. 1182 Published Weekly at M30 W. 26th St. CHICAGO, ILL., MAY 28rd, 1929 Telephon« t Rochwell 2S64 OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXIV. Fair Representation Crazy Economics The growth of giant cities with millions of inhabitants has shifted the centers of population so much that single wards in New York or Chicago have more poeople than such states as Utah* Arizona, Nevada, Idaho, New Hampshire or Delaware. Under a fair system of political representation according to population, the big American cities would have the majority of the representatives in congress and state assemblies. Under the present unfair system, back-ward and thinly settled states, or rural sections of states, have more political power than the people in the centers of population. The cities are the seats of social progress. They have the liberal, progressive and most active voters. The present unfair apportionment of election districts enables the most backward, hide-bound, narrowminded, ignorant and fanatical voters to force their stupid ideas on the more intelligent majority. Reversed Roles The king of Italy and the Roman pope have at last reversed their roles. The .pope used to consider himself the prisoner of the king. But since Mussolini freed the pope, the king has become the prisoner of Fascism. Before the Fascists marched on Rome, the Italian king used to say that Fascism, like Bolshevism, is merely a mental aberration, an after-effect of war insanity. But after Mussolini had triumphed Mat- teotti had been murdered, and three former prime ministers, Giolitti, Salandra and Orlando, had protested, and two liberal ministers, Casati and Sarrocchi, had resigned, the king crawled before 'Fascism. Recently he signed even the laws of exception against opponents of Fascism. The Postal Employes There is not a more efficient, faithful and obliging group of workers anywhere than the pos.al employes. But if anti-Socialist theories and charges weie correct, these hundreds of thousands of workers would be the laziest lot of soldiering nlobs in the world. To hear anti-Socialists tell it, working for the public affords no incentive to do good work but makes men lazy and shiftless. The postal workers prove the complete falsity of the charge. They work for the public, the collectivity, just as men and women will do under complete Socialism, only they do not have as much to say about their employment as they will then. Yet they take priae in the postal industry and they work hard.and competently. You see, the opponents of Socialism jusl twist things around the wrong way. They claim that under private ownership the workers have greater incentive to work well because they may some day work themselves up to the point where they will own the industry. As a matter of fact, they have precious little chance to do that, and they know that their labor enriches idle owners. The pos.al workers, on the other hand, know that their labor does not enrich idle owners, for the postal industry is owned by the nation, not by private profiteers. Hence the postal Workers have greaier incentive to give good efficient service. When all of the great industries are made collective, all the workers will have that incentive.—(Milwaukee Leader.) Every time the department of commerce issues new statistics concerning American wealth it becomes more and more evident that our system of distributing Income is grotesque to the point of lunacy. The. fact that the world is full of lunatics does not entirely excuse our shortcomings, for in the field of productive efficiency our business leaders have demonstrated that they can be remarkably intelligent. The farmers who do the most vital work of the world in keeping us all alive receive the lowest income of all, about $717 a year. The manufacturing workers who stand by moving: belts, punch holes in tin plates, or tie broken threads through weary days get an average wage, according to the department of commerce's figures for 1927, of approximately $25 a week. That is a few cents more than the previous average of li>25—for those who work. But for those who do not work or who work irregularly—and their number is legion—the average income is below that amount. For the southern cotton-mill workers it is about $12 a week—when they work. • • • While our manufacturers are going up, the number-of workers required to produce those manufactures is going down. The National Catholic Welfare conference estimates that 1,125,000 jobs^iuve disappeared from our factories in the last five years, leaving 80 jobs in the textile mills where there were 100 before, 85 in iron and steel 80 in lumber, 83 in tobacco, and 87 in food products. Meanwhile "we" are getting richer the time. No country little as they will accept without losing efficient^, and to ct ns.un t| balance to other factors. Some contend that since the machinc SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrlch Mr. Kearns representing the mayor Convention of the SNPJ. in 1912, re- I Chicago at the SNPJ. 25th An- where the present spirit of the organ- sponsible for most of the increase of niversary and delegate banquet had iiation was constituted. There« was production, the owners of the ma- "luch to say in favor of amending some disaproval, but Molek explained china should receive practically all of prohibition law. We also under- thut ik spite of all these cries, the tht increased revenuo. If such rea- a*00«1 to say that in all his 40 SNPJ. grew from some 8,000 to 60,- soning is followed to a logical con- years residence in Chicago he has 000 members; from some thousands elusion the! distance between the never been robbed, attacked or beat- of dollars to nearly four millions, to worker an~d^ the owner will grow i en, and had never seen u robbery, a the present building and printing greater year by'year. In the absence K'un battle, or an attack. From this he plant. Etbin Kristan, of New York, a of any compelling moral standard, or formed his conclusions, and frankly fervent speaker had the concluding of any powerful labor opposition, the stated, that, Chicago has no robbers, ' remarks. While Jankovich, Jugoslav rich ¿ill grow richer very rapidly, gangsters, no thieves. "That's Consul, and Ciryl Jandus, the first the poor will grow richer very slowly, me» fiction", he said. The news- attorney for the SNPJ. were on the and the chasm of inequality will papers need that. May we call our cahls also, irrow wider. ' attention to Mr. Keains, thé mayor, » a é The Loyal Are the Progressives By Norman Thomag At present even the workers are. a™* all his listeners and direct him to not much concerned about the evi- the St. Vale ntine's day murders, tory of the world has ever approached our record. Our manufactures increased 43.4 per cent in the six years from 1921 to 1927, inclusive. Who got the increase? The consumers got a part in lowered prices, and the workers got a little, but the lion's share went to owners. The significant figure to look at in the latest report is "value added by manufacture." That has gone steadily up from $18,000,000,000 in 1921 to $27,-150,000,000 in 1927. But labor's share of that value has gone steadily down from 45 per cent in 1921 to 39 per cent in 1927. When we take into account what price is being paid for his product we find that he was actually getting a 10 per cent lowei return in 1927 than he got in 1921 • * • Of course, no one steps to measure the workers' Production in this way and ask whether he is not being cheated out of his share of our increasing wealth. The approved method of distributing the products of industry is to give the workers as Conventions are costly. The SNPJ. Convention in Chicago is in full dent tendency to give an increasing where seven known gangsters were swing now, but it took the delegates proportion of the gains of machinery j fo^d against a wall to meet death practically four days to get accus- to the masters of the machines. They i from the volleys of machine guns, tomed to the requirements and to tend to think in terms of real wages undoubtedly by other gangsters. May make the necessary acquaintances to and to remain satisfied if their ab- we direct the Hon. Mr. Kearns to make peaceful deliberations possible, solute income does not e'rop. When liston on radio station WGN which Another week should see the con- an occasional worker shows insight broadcasts daily every robbery re- elusions, which would make the cost enough to comprehend the way in ported to the police, so as to enable about even with the last convention, which owners are skimming the the police (squad cars) to reach such * ♦ * cream of the new industrialism, he places faster. Up to and even beyond, John Olip showed up well "Pri usually starts climbing out of the a dozen robberies, attacks and gun Belem Konjidku" last Wednesday, working class toward that privileged battles a dav have been recorded. During the early evening a rainstorm class of 11,000 persons in the Unitedj What about the many cases never threatened to hold the people from States whose income averages 203 Reported? Doubtless, Chicago is a attending. However, it cleared up times the wage of the factory hand great city. No denials of that can and the remarks received are very • * • be made. But why the whitewash- ^ favorable. In the same measure of The acceptance cf our grotesque in>i- It is a known fact that crime "favor" is "Spominska Plos*a" with inequalitiesof wealth is nowhere ,lad been at its worst during the tV delegates, produced last Friday, better illustrated than in our double Thompson's administration. Under Both produced by Socialist club and standard of need for; rich and poor. itd Protection it spread from robberies under the auspices of the Federated The social agencies of New York Kang wars and thefts of millions Lodges of Chicago, city undertake to keep a family of frwn the citv treasury; Did Mr. j • • • four alive on $25 a week, allowing Kearns forget the experts fees al- We have been told that. ..Alfred an adult a $15 "coat once in three reaejyorjjjesjTt hf rnniider tho theft Baker Lt wisTecture for the Chicago rears ani about 14 cents' worth 0r of nullious a crime ? YipseU was very inspiring and sue- That is a very gallant strike which the rayon workers of Elizabethton are carrying on to the usual accompaniment of hunger and ruthless repression. Hoff. man and McGraefy were kidnapped and at least one of their kidnappers out on bail is acting in conjunction with the militia as a deputy sheriff! A local leader named Mack Elliott has his house blown up because it was used as a meeting place for the strike committee. Young girls are in jail simply because they could not pay board bills totaling less than $10 apiece. And this is what is done to a peaceful strike under respectable A. F. of L. auspices. No wonder President Green almost in despair confessed the failure of his policy of respectability ueber allés in thfse words: "Employers in most every section of the country are just as hostile now as they were two decades ago, particularly when there is involved in any dispute that arises between employers and employes the right of collective baigaining and the recognition of union relationship." • * • o Unejuestionably the United Textile Workers are handling the Elizabethton situation well. Unquestionably it has got valuable support from the A. F. of L as a whole. But no one in his sense! would say that at Elirabethton or elsewhere the A. F. of L. is doing what it ought and what it could. The A. F. of L should have a department organized for the rapid and efficient administration of relief. It should have a publicity department to dramatize for the entire na-v tion the significant events at Elizabethton. It is ridiculous to say that the A. F. of L. could not do this because* of its limited power. The Communists do it in every strike in which they enter. If there was a will the A. F. of L. could find a way instead of depending in eveiy dramatic strike upon the chance help of those whom it persists in regarding as "outsiders" in peace-times. The U. T. W. Is not strong enough of it- food for each meal. The charity allowance in Milwaukee is 11 cent* a The banquet in question was very cessful. Comrade Halushka invites our young Jugoslav Comrades to meal for a working-class mother and successful in spite of one or two bad participate with the Cook County 12 cents for a father. The Milwau« »lip8 like the above. Kvery available YipseJs. • • • kee Family Welfare Assn. allows $6C *e-it was filled and Me Mere Bostich a year to a mother living at home to (Chicago), Vidmar (Milwaukee), Ne- | Federated SNPJ. Loelges of Chica- dress herself. For the education of mec of Herminie, Pleshe of Pitts- go had given the delegates a dainty these mothers we commend the read- burgh, Lokar of Cleveland, Joseph banquet last Saturday evening, Sun- ing of a paragraph which appeared Zavertnik and Ivan Molek of Chica-in The New York Times on the morn- tfo, Mrs. Zakoviek of No. Chicago ing after the last annual Beaux Arts n,ade short speeches. Molek men-ball in New York City. It "describe» tioned in particular the Milwaukee the dress worn at that ball by the' * ------" ■— wife cf the head of the National Security typgue. -"Mrs. ¡5. Stanwood Menken, as in day a crowd of about 800 participated in the 25th Anniversary Celebration of the SNPJ. Subelj gave sev- J eral selections on the occassion. Fathers and Childrens former years, wore- one of the notable costumes of the night. As the Golden Eagle she represented "The Spirit of Napoleon's Campaigns." Her costume a huge affair, was of cloth of gold. Fully 400 eagle feathers, en-i crusted with gold leaf, were used tol make the wings, which measured 15 feet from tip to tip. The bird's head, body, and tail feathers wen* embroidered with amber stones." The Nation. n; To the Lone Comrades ' Scattered all over the United States in little country towns, there are lone Socialists who year after year carry on without any encouragement, without a single comrade to cheer them, just because they have faith in the ca .sc and a stout heart. When election comes around, they go to the polls, cast their solitary ballot, smile grimly and go back to work. And some of them spare a dollar or two from their scanty funds to send a sub to their favorite Socialist paper far away in the big city, with a cheerful letter for the editors. Here's fraternal regards to them and a symbolic handshake. They are the salt of the earth. If an aged worker dies In poverty there is no old %ita pension by the Federal Government to make his last days comfortable but if a pig gets the cholera an official will be dispatched to care for it. How would yon like to b« a piggie? CAUSE AND CURE. Existing social evils are mainly due to the imperfections in the system of production and distribution. And these imperfections are themselves due to the lack of enlightenment on the part of the majority of human beings who make up the population. In the early decades of this nation the country was new and opportunities wer unusually abundant. Industry was for the most part carried on with simple and inexpensive tools Handicraft prevailed. Men worked separately on their own account, or "on their own hook" as they called it. Small industry was the rule. Ali men had approximately equal access to the means of production. There were wealthy people and there was special privilege, but it was .iot so pronounced. Wealth was more nearly equitable distributed. Since that time the simple tools have developed into the great labor-» saving machines. Handicraft has developed into machine production. Isolated industry has developed into associated industry. Small industry has developed into great industry. Gigantic trusts anef combines have monopolized the industries. The vast bulk of the wealth has gravitated into the hands of a comparatively small number of people. This development has ended the "rugged individualism" and the "equality of opnortunity" of which Herbert Hoover speaks so unctuously. He may, for aught we know, b( lieve what he says, but his nmarks apply to a past period, not to the present period. The few into whose hands most of wealth of the country has gravitated maintain their privileged position b' controlling government. They so manipulate things that they control thp executive department, the congress, the courts, the state administrations, and most of the local administrations, by electing men who agree with them. They are extremely class conscious, and they manage things so that their small class shall continue to get most of the wealth of the country without earning it Concessions are made only when they have to be made—and quite a few of them have had to be made, but the gouging system still prevails. The cure for this undesirable con-I dition is, not to go back to small in-| dustry again, but to take the great industries over and make them cooperative. Some people get scared at the very sight or sound of the | word "Socialism"—yet Socialism is the next phase of civilization. It is the benign and only cure for present evils. It will enable industry to be operated for the benefit of all, not merely for the be nefit of a few. And the befct se>cial service a man or woman can perform at the present time is to join the Socialist party and help to enlighten the people on this suflject. — (Milwaukee Leader). THE GOTHAM GAMBLE What's all th»* Wall Street stock market fuss about? Simple enough. It's a gamble on present and future values based upon earning of dividends by driving the working masses to produce more and the ability to mulct consumers out of more profits. It is the answer to the introduction of mass production, laborsaving machinery and open shop slavery. Great is prosperity for the mon- ( eymad speculators who won't hesitate to drag legitimate industry to1 the brink of ruin to satiate their thirst for plunder. Petty gamblers are thrown into jail, while the Wall Street manipulators are hailed as our leading citi zen«.—Cleveland Citizen. THE MODERN HIAWATHA (With apologies to Henry Wads- worth Longfellow). He killed the noble Mudjokivis, With the skin he made him mintten*, Made them with the fur side inkide, Made them with the skin side outside, He, to get the warm skin inside, Put the inside skin side outside* He, to get the cold side outside, Put the warm side fur side inside: That's why he put the fur tide inside, Why he put the skin side outside, Why h* turned them Inside outside. —George A. Strong (1882-1912). Over in Europe, where armies have marched back and forth across national bottlers so long as the memory of man reaches, children of the same fathers are stuck into different uniforms and taught to hate and kill each other. Even if we consider only the armies since the Napoleonic wars, every generation has received its huge share of illegitimate children bred by the soldiers of invading aimies anel left behind to be the future killers of their legitimate children at home. French soldiers have forced married and unmarried German women to bear their children, German soldiers have done the same thing to French women and girls. Every time it was done with the tacit approval, but public protest, of the warring governments, who went so far sometimes as to offer premiums to unmarried girls for babies, no matter how begotten. No reliable records of these illegitimate war births have ever be n kept, each government bring afraid to let the truth be known, each family hushing up the facts as much «as | possible. But guesses have been mnde to the effect that fully one- j fifth of certain generations were made up of such illegitimate war babies. ___ The same fathers who left a trail of illegitimate war babies all over Europe would in due time pose and strut in the guise of pillars of official morality, when these war children, betrayed in their very origins and haunted from the cradle by the whisperings of the conventional and respectable, broke the conventions and followed the example of their fathers rather than their teachings. Nowadays, as a result of this interbreeding by soldiers in war, th«re is so little biological difference between some French, Belgians, Germans, Poles, Austrian», Czechs, Hungarians, etc., that they all look alike in the same uniform, cannot be distinguished except by different uniforms and by having them betray their nationality through speech. Yet these people, all of interbred stock, are trained to spring at one j another like wild beasts whenever some royal moron or some rich caste wants something from the fellows across the national border and cannot get it in any other way than by official mass murder in the disguise of patriotism. It is this sort of thing that the European Socialist parties want to stop. Why should men of the same mixed blood kill each other over the »elfish quarrels of private egoists? Why should not a United States of Europe unite these blood brothers in fraternal co-operation? 1 Only officiar hatreds keep them apart. Even in No-Man's Land they fraternized with each other. Let them be comrades in peace. (Milwaukee Leader) Pennsylvania Governor Signs Weaker of Two Bills on Private Police. Governor John S. Fi her of Pennsylvania has signed the Mansfield bill, a makeshift measure intended as a sop to the public protest against the lawless coal and iron police. Under the provisions of this measure the private police are re-chHstened "industrial police" and continue in undiminished power with no restrictions on their activities save the requirement of bonding them. The Governor had the opportunity to sign a bill sponsored by Hep. Mus-manno and passed by the Senate which limited the authority of coal and iron police to company property, but yielded to pressure from Mellon-Grundy interests and signed the bill which only a few weeks earlier he had denounced as "weak". Capt. Ge*orge F. Lumh of Harrisbuig, a former officer in the State police force, has been named by the Governor as Secretary to supervise the private police under the new legislation. The American Civil Liberties Union in a telegram to Gov. Fisher said: "By signing the weaker of the two bills before you affecting the lawless coal and iron police, you have taken the responsibility for the conduct of these men as state officers. While only the complete abolition of this notorious private police will satisfy any one opposed to their lawless record, the country will hold you responsible for failing to approve the more vigorous restrictions "which passed the legislature/' The Union has called upon its friends In Pennsylvania to address protests to the Governor and continue the fight for complete abolition of the system. serif to push oiganizing work in the South although the field is more than ripe. The A. F. of L. ought to have special facilities in helping in such a campaign of oiganization. It is precisely this failure of the A. F. of L. which reejuires that those loyal to it, those who know the infinite haim a dual union may work, should rally in a great progressive movement to bring back the old spirit of solidarity and devotion to the interests of the workers. President Green's respectability and all his after dinner speeches, Matthew Woll's cunning opposition to old age pensions which churches and fraternal orders have endorsed, his effort to make labor's life insurance company a bulwaik of the existing order, his role as buddy of the bosses m the National Civic Federation—these things have got precisely nothing for labor. They will get nothing. It is net therefore loyalty to labor or to the A. F. of L. to approve openly or by silence leaders or the policies of leaders which make so humiliating a showing. The loyal under these circumstances are the progressives. And progressives should get together in program and policy. • • • It is time for the Socialist or near Socialist leaders of certain traders to consider their situation. They have had and still have a difficult task. Their loyalty to the A. F. of L. has bee-n and is proper. Surely they do not need to prove that loyalty by elaborate deference to men who lose» no opportunity to flout the opinions our comrades hold. If the needle trade's, for example, have to buy the legitimate support of the official« of tile A. F. of L. by sycophaQcy and silence on their real beliefs it is not worth the purchase. It is moreover increasingly clear that in thu$ wooing favor of Matthew Woll they are adopting a course which bewilders the minds and dulls the energy of their own rank and file. The needle trades were never orrrnized by the Matthew Wolls of the labor movement. They were organized by men with Socialist vision and Socialist fire. The Socialist Party today has neither the right nor the desire as a party to run the needle trade-3 or any otter union. It hiis a right to expect men who piofess Socialist beliefs, whether they are leaders or workers in the ranks, to act as the spearhead of the progressive forces in the A. F. of L., not as the allie« of the reactionaries who have led the American labor movement to so painfully low a' level of numbers and morale. Are not events at Elizabethton and the awakening in the South generally a challenge to new energy and new hope all along the line? Who Cares? MUTUALITY. I am certain that the good of human life cannot lie in the possession of those things which for one man to possess is for the reet to lose, but rather in things which all can possess alike, and where each man's wealth promote» hia neighbor's.—Spinoza. People can get worked up almost to a frenzy over minor matters, and if they would do some of their frenzy stuff over the killing of about 25,000 people each year by automobile*, it is possible that something would be done about it. About half a million are injured, in addition to those killed. It is a terrible slaughter, nearly as bad as war, and entirely unnecee» sary. But nobody seems to care. -b THE THEATRE IN AMERICA J Drown hy C.rappi* Th« producer of a dull musical com*dy had • B«f on hit hands and was losing money in barrels. Hi« proas agonts want into a huddle and cooked up another "obscenity" trial. Tho Judge and Jury obligad, a«4 the »how became a hit overnight. And that's the •«••• of the American Drama, if you should ask us. — (Naw M.••«•).