Aktualno Kidričevo • Nevarna hitrostna ovira: na njej se je že lomila pločevina O Stran 3 Aktualno Podravje • Steber daljnovoda začeli graditi »na črno« ... O Stran 2 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 21. februarja 2023 Letnik LXXVI • št. 15 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR Aktualno Podravje • Vedno večje težave zaradi vedno več tovornjakov O Stran 3 Podravje Muretinci • Prizadevajo si postati vas za osebe z demenco O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Mlečni trg se ruši kot hiša iz kart O Stran 9 Ljudje in dogodki Ormož • Kako so stanovalci Centra starejših sami naredili vse pustne kostume O Stran 11 Kronika Slovenija • Lani pri sečnji umrlo največ oseb v zadnjih petih letih O Stran 24 Ptuj, Podravje • Karnevalska povorka tudi letos vrhunec Kurentovanja Najboljša karnevalska skupina so Šumarji Več kot 2.500 udeležencev v 68 skupinah je sodelovalo na nedeljski mednarodni karnevalski povorki skozi Ptuj. Nič manj veselo ni bilo na odlično obiskanih in prav tako zelo številčnih povorkah v drugih občinah. Več na straneh 6 in 7. Aktualno • Na Ptuju stavba ife v razsulu, v SlovenskFBistriGii prenovljena Politika • Župan sklep o podražitvi vode zadržal Podravje, Slovenija • Vse manjdi v vse vec utpinigi krompirjla ; ,v T-v v ."v*,. „ sas*; ¿ - mm® Vm JT *> i ■ ' V m _2Ü Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 21. februarja 2023 Ptuj, Slov. Bistrica • Sanacijo stavbe Upravne enote naj bi začeli šele konec leta 2024 Na Ptuju stavba UE v razsulu, v Slovenski Bistrici prenovljena Ministrstvo za javno upravo je lani od ptujske občine prevzelo lastništvo stavbe na Slomškovi 10, v kateri deluje Upravna enota Ptuj. Obljubili so hiter začetek sanacije celotnega objekta, kije trenutno v izjemno slabem stanju, predvsem streha in štukature. Zaradi (ne)varnosti je od decembra lani del pločnika vnovič zaprt, dostop pa omejen. Povsem drugače je v Slovenski Bistrici, kjer je lastnica nedavno povsem prenovljene stavbe Upravne enote občina. Že kar nekaj časa je pločnik ob stavbi Upravne enote na Slomškovi ulici 10 ograjen s trakovi in označen s prometnimi znaki zaradi nevarnosti odpadanja štukatur s fasade. Pravzaprav identičen scenarij, kot smo mu bili priča že večkrat, razlogi za omejitev dostopa pa so nespremenjeni. Načelnik UE Ptuj Metod Grah pojasnjuje: »Težave so se začele decembra lani, ko je odpadel del precej velik del štukature. Takrat je upravna enota sama naročila avtodvigalo pri Javnih službah Ptuj in ročno odstranitev tistih delov fasade, za katere je obstajala nevarnost, da odpadejo. Ugotavljali smo, da je vzrok za razmočeno fasado in s tem odpadanje v zamakanju skozi streho.« O stanju objekta so obvestili Ministrstvo za javno upravo, ki je pred približno letom dni postalo lastnik stavbe. To je urgiralo, naročili so pregled, krovec je streho pregledal in ugotovil, da je kar nekaj strešnikov polomljenih, zaradi česar je prihajalo tudi do zatekanja. »Polomljene strešnike so zamenjali, vendar je to bil poseg opravljen le na podlagi zunanjega pregleda. Po izjavi krovca je potreben še podrobnejši pregled strehe in pločevine, ki je nameščena pred žlebom,« še dodaja Grah. Ministrstvo: »Sanacija naj bi se začela konec naslednjega leta« Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da so vzroke za odpadanje ometa z napušča in fasade nemudoma sanirali. To pa še vedno ne zadostuje za varno gibanje okrog objekta, zato je ta rešitev le začasna. Objekt je sicer vključen v javni razpis za izdelavo razširjenega energetskega pregleda stavbe, kar naj bi izvedli jeseni letos, nato pa na podlagi ugotovitev pripravili dokumentacijo za izvedbo grad-beno-obrtniških in inštalacijskih del. Podatka o ocenjeni višini inve- Foto: Mojca Vtič Stavbo, ki je več kot desetletje samevala, je občina obnovila za 1,7 milijona evrov. Slavnostno so nove prostore odprli načelnik Emil Trontelj, državni sekretar Jure Trbič ter župan Ivan Žagar. Trakovi in prometni znaki opozarjajo na nevarnost. sticije nimajo, več naj bi vedeli šele, ko bo izdelana ustrezna projektna dokumentacija. Del sredstev pa se na ministrstvu nadejajo prejeti iz Sklada za okrevanje in odpornost ali drugih finančnih virov. Ocenjujejo sicer, da bi sanacijo stavbe lahko začeli konec leta 2024. »Zavedamo se problematike objekta na Ptuju, zato zadevo urejamo celostno. Sanacija stavbe se bo začela začela čimprej možno,« je obljuba pristojnega ministrstva. Bistriška občina obnovila stavbo in jo dala UE v brezplačni najem Medtem ko na Ptuju z objekta upravne enote odpada omet, je bila v Slovenski Bistrici popolnoma prenovljena stavba tamkajšnje upravne enote pred dnevi slavnostno odprta. Občina je namreč pred dvema letoma začela obnovo nekdanje osnovne šole, kar je zahtevalo dobrih 1,7 milijona evrov, denar za opremo je zagotovilo ministrstvo za javno upravo. Uslužbenci upravne enote so se tako iz občinske stavbe preselili v sosednjo prenovljeno nekdanjo šolo, ki je prijazna do gibalno oviranih oseb, v stavbi pa je tudi sejna soba za potrebe občine. Slovenjebistriška upravna enota sodi med srednje velike, saj pokriva območje štirih občin s skupno 37.000 prebivalci in zaposluje 38 oseb. »Uslužbenci so lani opravili 31.300 upravnih zadev ter še 35.000 drugih nalog. Vem, da se ministrstvo zaveda močne kadrovske podhranjenosti, resnično upam, da bodo predvidene spremembe zakonodaje omogočile delo uslužbencem na način, da ne bo vodilo do njihove izgorelosti,« je ob odprtju povedal načelnik Emil Trontelj. Uresničujejo idejo ■ «v v o upravnem središču Z odprtjem prenovljenih prostorov občina uresničuje idejo o upravnem središču, pa je dejal župan Ivan Žagar ter spomnil na pomen pristnega kontakta pri reševanju težav, ki jih tudi digitalne novitete ne morejo nadomestiti. Ob tem se je pošalil, da nekdanja šolska stavba kljub novim vsebinam ohranja funkcijo poučevanja: »Zdaj nas bodo poučevali uradniki, v sejni sobi pa svetniki mene poučujejo.« Spomnil pa je tudi na zavezo državnih predstavnikov o vrnitvi izpostave finančne uprave v Slovensko Bistrico. »Ko smo se na občinskem svetu odločali o obnovi te hiše, so nam predstavniki države to vrnitev obljubili. Upam, da bo v najkrajšem času to realizirano.« Dženana Kmetec in Mojca Vtič Foto: CG Spodnje Podravje • Zakaj ni moč odpreti nove kidričevske obvoznice - II. del Steber daljnovoda začeli graditi »na črno« ... Oglasil se nam je lastnik zemljišča, na katerem je želela država ob gradnji kidričevske obvoznice samovoljno postaviti steber daljnovoda. Brez vednosti lastnika so graditelji na travniku marca lani izvedli izkop in vlili temelj. Kot smo poročali, se pridobivanje uporabnega dovoljena za novo kidričevsko obvoznico zamika zaradi križanja z daljnovodom, ki so ga pri projektiranju očitno spregledali (!?). Če bi ga imeli v uvidu, do današnje zagate ne bi prišlo. Vodniki (žice) daljnovoda so namreč nad novozgrajeno cesto in bi jih bilo treba prestaviti oziroma dvigniti, za to pa postaviti nov steber. Ker se je šlo v reševanje problematike na vrat na nos in brez dovoljenja za poseg na zasebno zemljišče, so lastniki (razumljivo) odreagirali in dela ustavili. Na travniku izkopali gradbeno jamo in vlili temelj Od takrat bo minilo skoraj leto dni, situacija še danes ni rešena. „11. marca smo med sprehodom po polju na našem zemljišču opazili kup zemlje. Ko smo se približali, smo bili začudeni, da ne gre le za kup zemlje, ampak izkopano jamo, velikosti približno 6 x 6 metrov in globine dva metra. Na dnu jame je bil zabetoniran temelj. To je bilo med vikendom, nato smo takoj v ponedeljek začeli iskati informacije, kaj se dogaja na naši parceli. Povprašali smo na Eles in so odgovorili, da o tem nič ne vedo. Napotili so nas na izvajalca gradnje obvoznice, podjetje Trgograd. Tam so nam povedali, da le izpolnjujejo navodila naročnika gradnje, Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Na koncu smo se obrnili še na njih. Najprej so nam odgovorili, da smo bili o vsem obveščeni in da bodo na našem zemljišču začeli graditi nadomestni steber za daljnovod. Pri izvedbi del smo jih ustavili, saj v naši služnostni pogodbi ni bilo nikjer omenjenega novega stojnega mesta. Dali smo jim teden dni časa, da jame sanirajo in zemljišče uredijo v prvotno stanje. To so tudi storili (celo sami nadzorniki gradnje) in se nam opravičili, da v naši služnostni pogodbi res ni vključenega stojnega mesta. Še travo so posejali, saj gre za trav- nik. Naš odvetnik je od odgovornih zahteval projektno dokumentacijo (PGD, PZI), kije niti po dveh pozivih ni dobil na vpogled. Nato smo po določenem času brez kakršnegakoli pojasnila dobili samo pogodbo pred razlastitvijo z navedbo štirih parcelnih številk, na katero smo se pritožili. Naše stališče je, da se steber postavi na mestu obstoječega, to je na sosednji parceli. V nadaljevanju smo dobili še dve odločbi in se na obe pritožili, a niti danes točno ne vemo, na kateri parceli in v kakšnem obsegu bi se karkoli gradilo," je pojasnil lastnik zemljišča, ki ne želi biti imenovan. Nepojmljivo se mu zdi, da je nekdo začel graditi na njegovem zemljišču brez njegove vednosti. „Če nas 14 dni ne bi bilo na polju, a bi potem steber že stal?" se sprašuje. DRSI šla od zadaj naprej Dejstvo je, da bi DRSI situacijo, ko je bil čas za to, lahko reševala drugače in bi se „plombi", ki ovi- Daljnovod čez Dravsko polje ovira odprtje zahodne kidričevske obvoznice, ki bo čez polje v zaledju Taluma povezala glavno šikolsko cesto ter cesto Apače-Ptujska Gora. ra odprtje novozgrajene ceste, izognili. A so se postopka očitno lotili popolnoma napačno, od zadaj naprej. Nezadovoljstvo lastnika, ki so mu nepooblaščeno in grobo posegli na zemljišče, je popolnoma razumljivo. Danes ga bodo verjetno tudi težko prepričali v kompromis. „Ne želimo ovirati razvoja kraja in občine, vendar na poseg na naše zemljišče brez naše vednosti, kot so to naredili, tudi ne moremo pristati. Vsekakor bi moral investitor gradnje postopke peljati drugače," je poudaril kmet, lastnik zemljišča, iz območja Dravskega polja. Mojca Zemljarič Foto: MZ torek • 21. februarja 2023 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Tovorni in avtobusni promet na cestah: veliko nevarnosti in še več gneče Vedno večje težave zaradi vedno več tovornjakov Slovenija kot izrazito tovornjaško tranzitna država se iz leta v leto srečuje z velikimi težavami zaradi tovornega prometa. Utrujenost voznika, neustrezno naložen tovor, neustrezne pnevmatike in neprilagojena hitrost so lahko usodna kombinacija. Konec minulega tedna je po ugotovitvah policije prometno nesrečo s smrtnim izidom na pomurski avtocesti v povzročil voznik tovornjaka iz Madžarske, ki se kljub okvari na prvem možnem mestu ni odstranil iz prometa, ampak je vožnjo zelo počasi nadaljeval. Koliko tovornjakov je na slovenskih avtocestah, postane najbolj očitno, ko se na njih nekaj zgodi. Sneg ali kakšna prometna nesreča - in že se po avtocesti vije skorajda neskončna kolona tovornih vozil, ki tako ali drugače zasedejo vozne pasove, s tem pa preostalemu prometu ostane na voljo le še prehite-valni pas avtoceste. Nesreče, povezane s tovornimi vozili, so tako rekoč na dnevnem redu. Zamisli, kako rešiti te težave, ni malo, a do uresničitve bo preteklo še zelo veliko časa. Tudi vozniki so zelo izpostavljeni tveganjem A ob tem ne smemo pozabiti, da so prav vozniki tovornjakov med najbolj izpostavljenimi udeleženci v prometu. Delodajalci jih silijo v nedovoljeno dolge vožnje, plačila so vse prej kot sanjska, zato jih tudi v evropskem merilu primanjkuje na vsakem koraku. Da bi se varneje vozili po naših cestah, pa so ravno te dni začeli prvo od treh akcij poostrenega nadzora nad avtobusi in tovornimi vozili. Pritrjevanje tovora, ustreznost pnevmatik ... Po trenutnih podatkih so bili v letu 2022 vozniki tovornih vozil udeleženi v 2.528 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 1.627, to Prometne nesreče v številkah Večino prometnih nesreč voznikov tovornih vozil v Sloveniji povzročijo domači vozniki, vendar se delež po podatkih AVP zmanjšuje. V letu 2022 so tako domači vozniki tovornih vozil povzročili 933 prometnih nesreč oz. 57 odstotkov (60 odstotkov v letu 2018). Zaradi domačega povzročitelja prometne nesreče so v letu 2022 umrli štirje udeleženci cestnega prometa, trije pa so umrli zaradi tujih voznikov tovornih vozil. V letu 2022 seje 69 odstotkov udeležencev huje in lažje poškodovalo zaradi domačih voznikov tovornih vozil. Foto: Jure Zauneker/M24 Koliko tovornjakov je na slovenskih avtocestah, postane najbolj očitno, ko se na njih nekaj zgodi ... Foto: Jure Zauneker/M24 je 64 odstotkov vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi. V posledicah teh nesreč je življenje izgubilo sedem oseb, od tega šest voznikov tovornih vozil, 49 ljudi je bilo huje, 380 pa lažje poškodovanih. Agencija za varnost prometa je pred začetkom akcije za vse policijske uprave zagotovila 2000 pripomočkov za pravilno pritrjevanje tovora, ki jih bodo razdeljevali ob poostrenem nadzoru. Na vse šole vožnje je agencija naslovila dopis s pozivom, naj kandidate za voznike, ki opravljajo usposabljanje za pridobitev vozniškega izpita kategorij C, Ci, D in Di, še posebej opozorijo na vse elemente, potrebne za njihovo varno udeležbo v prometu. Zelo kritično je, tako poudarjajo pri AVP, ustrezno pritrjevanje tovora, pa tudi same karakteristike vozil, od mrtvega kota do dolžine zavornih poti. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob tem dejala: »V letu 2022 so bili vozniki tovornih vozil udeleženi v vsaki sedmi prometni nesreči na slovenskih cestah. V zadnjih petih letih je zaradi voznikov tovornih vozil umrlo največ pešcev (10) ter voznikov tovornih vozil samih (20). Število prometnih nesreč z udeležbo voznikov tovornih vozil se je do leta 20i9 povečevalo, v letu 2020 je bil zabeležen padec, kot posledica ukrepov za zajezitev epidemije covida-i9 in manjšega obsega prometa. V letih 202i in 2022 se je število prometnih nesreč z udeležbo tovornih vozil ponovno začelo zviševati.« Tudi vozniki avtobusov se morajo zavedati odgovornosti Pod drobnogled bodo vzeli tudi voznike avtobusov. V letu 2022 so bili vozniki avtobusov udeleženi v 312 prometnih nesrečah, kar je 19 odstotkov več kot leto prej. Povzročili so 92 prometnih nesreč ali sedem več kot v letu 2021. Število prometnih nesreč z udeležbo voznikov avtobusov se je do leta 2019 povečevalo, prav tako število prometnih nesreč, ki jih je zakrivil voznik avtobusa. Na slovenskih cestah lani v prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik avtobusa, ni umrl noben udeleženec cestnega prometa, trije so bili huje poškodovani, 37 pa lažje poškodovanih. Pet voznikov avtobusa je v prometnih nesrečah utrpelo lažje poškodbe. Pri voznikih avtobusov je bilo v letu 2022 ugotovljenih 865 kršitev cestnoprometnih predpisov, najpogostejše kršitve so povezane s hitrostjo, sledijo uporaba mobilnega telefona, neuporaba varnostnega pasu in neustrezna varnostna razdalja. Andraž Zupančič Kidričevo • Kako (ne)varna je hitrostna ovira na cesti Na njej seje že lomila pločevina Občina Kidričevo je pred dvema letoma na lokalni cesti v Apačah namestila hitrostno oviro, za katero številni menijo, da ni najbolj posrečena rešitev. Še več: bila naj bi celo nevarna, na njej seje že lomila pločevina avtomobilov. Foto: MZ Uradno se ovira imenuje zamik osi cestišča; gre za zožanje cestišča na en pas z zavojem in izmenično enosmerno urejen promet. Občina je oviro namestila po pobudah, ki so prihajale iz lokalnega okolja, saj da so se vozniki po tej cesti vozili bistveno prehitro. Cesta je res ravna, na eni strani je naselje stanovanjskih hiš, na drugi pa polje. Krajane je v prvi vrsti skrbela varnost otrok na poti v šolo, zato so bili s pobudami za ukrepe, ki bodo zmanjšali hitrost vožnje, zelo vztrajni. Po besedah občinskega svetnika Borisa Kmetca, ki je ob tej cesti tudi doma, so bile prekoračitve hitrosti vožnje zelo velike, tudi do 100 km/h. „Krajani so me skoraj dnevno opozarjali, da je treba narediti nekaj, kar bo umirilo promet. Po tej cesti vsakodnevno hodijo otroci na šolski avtobus in se popoldan vračajo, kar predstavlja veliko nevarnost zanje in druge. Na občino sem poslal več dopisov s pobudami za umiritev prometa, na to temo sem velikokrat govoril z županom Antonom Leskovarjem. Želel sem, da se ukrepa čim prej, da ne bi slučajno prišlo do kakšne tragedije," je pojasnil Kmetec. Vodstvo občine je najprej ob cesti namestilo merilnik hitrosti vožnje (Vi vozite), mesečno so izvajali meritve hitrosti vožnje s stacionarnim radarjem. „Stanje se je rahlo izboljšalo, a so občani zahtevali fizične ovire. Poskusili smo z umestitvijo zavijalnih pasov in otoka, vendar nam ni uspelo pridobiti zemljišča. Tako nam je ostala rešitev z izmeničnim prometom. Pred postavitvijo hitrostne ovire smo z rešitvijo seznanili svetnike z območja in pristojen krajevni odbor," je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Ovira na cesti, ki kar kliče po nesreči Občina je hitrostno oviro postavila na koncu ulice in naselja, Boris Kmetec je sicer menil, da bi bilo bolj smiselno in učinkovito, če bi jo postavili nekje na sredini. „Takoj po postavitvi se je pokazalo, da je ta ovira vse prej kot varna. Ni bila osvetljena (še zdaj velikokrat ni), dolgo ni bilo postavljene jasne in vidne prometne signalizacije, kar pomeni, da je bila v temi. Ta ukrep z vidika varnosti ocenjujem kot zelo nevaren, saj sta lokacija ovire in postavljena signalizacija po moji oceni neprimerni, kar dokazuje kar nekaj naletov avtomobilov na to šikano (k sreči do zdaj le z materialno škodo), ki kar kliče po nesreči. Na možnosti naleta in nesreč sem po postavitvi te šikane pristojne opozarjal že ustno in pisno. Prav tako se ni pomislilo na kolesarje, ki druge možnosti, kot vožnje čez to šikano, nimajo." Kmetec je dodal, da je za umirjanje prometa dal različne predloge, od tako imenovanih ležečih policajev, pločnika, stacionarnega radarja, mobilnega radarja, jasnih oznak na cesti o dovoljeni hitrosti, obarvanih prehodih za pešce, plastike na črti, ki oddaja hrup ... Po njegovi oceni bi bilo najbolj smiselno zgraditi pločnik in namestiti stacionarni radar. Občinski svetnik Branko Valen-tan je predlagal, da se hitrostno oviro (šikano) s ceste v Apačah odstrani in nadomesti z ustreznejšo. „Odkar je šikana nameščena, se je ob njej zgodilo več prometnih nesreč, posledično je bila poškodo- vana tudi prometna signalizacija in infrastruktura. Oteženo je izvajanje zimske službe," je v svetniški pobudi opozoril Valentan. V vodstvu občine so povedali, da bo pobudo svetnika obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. „Alternativna rešitev je lahko cona 30 in namestitev povoznih ovir, kot jih poznajo v občini Hoče--Slivnica (kot kupola ali pokrov na cestišču, op. a.)," pa je za Štajerski tednik še povedal direktor uprave občine Kidričevo Napast. Mojca Zemljarič Foto: Občina Kidričevo Hitrostna ovira, kot jih imajo v občini Hoče-Slivnica in bi jo lahko dobili tudi v Apačah. 4 Štajerski Politika torek • 21. februarja 2023 Ptuj • Lokal odprt pol leta, enako sanitarije Sanitarije ostajajo zaprte Po pogodbi mora gostinski lokal v Ljudskem vrtu, ki ga je uredila Mestna občina Ptuj in ga dala v najem, poslovati najmanj od 1. aprila do 30. septembra. To je obenem tudi obdobje, ko so obiskovalcem na voljo tamkajšnje sanitarije. Kljub pomislekom in pobudi mestne svetnice, da se omogoči celoletni dostop do njih, pa tako ostaja tudi v prihodnje. Na občini so pojasnili, da je najemnik dolžan skrbeti za čistočo in vzdrževanje sanitarij, a le v času obratovanja lokala. Več mesecev je ptujska občina neuspešno iskala najemnika gostinskega lokala, ki so ga z občinskimi sredstvi v parku Ljudski vrt postavili lani. Sprva so pričakovali najemnino v višini vsaj 1.320 evrov, nato 950 evrov. Tudi to je bil za mnoge interesente previsok znesek, zato so razpis ponavljali. Edina prijavljena ponudnica Mirjana Mumlek, s. p., se je opogumila in lično urejen lokal opremila s pestro gostinsko ponudbo. Ta je dobro zaživel, lansko jesen je bil priljubljeno zbirališče Ptujčanov in mnogi se že veselijo lepših, sončnih dni in vnovičnega začetka obratovanja. Po pogodbi med občino in najemnico je slednja dolžna skrbeti tudi za vzdrževanje javnih sanitarij, kar je prav tako bil eden izmed razpisnih pogojev, ki je nekatere interesente odvrnil od prijave na razpis. Že pred časom pa je mestna svetnica Lina Habjanič podala pobudo, da bi bile sanitarije v sklopu lokala odprte skozi vse leto in ne le v času obratovanja lokala: »Trenutno je stanje takšno, da sanitarije obiskovalcem niso dostopne, kadar gostinski obrat ne obratuje. S tem se ne zasleduje prvotnega koncepta javne dostopnosti do sanitarij.« Odprte sanitarije skrivališče za odvisnike A dejstvo je, da najemnik nosi popolnoma vse stroške obratovanja javnih sanitarij, tudi vzdrževanja. Tega se zavedajo tudi na občini, zato je iz njihovega odgovora jasno, da sprememb ne bo. Pojasnili so, da mora najemnik omogočiti uporabo javnih sanitarij, a le v času obratovanja: »Eden od pogojev javnega povabila je bil, da najemnik obvezno obratuje vsako leto najmanj v obdobju od 1. aprila do 30. septembra, z možnostjo sporazumnega dogovora o obratovanju tudi izven navedenega obdobja. V času obratovanja je dolžan omogočiti uporabo javnih sanitarij vsem obiskovalcem parka ter tudi v celoti skrbeti za čiščenje in vzdrževanje sanitarij. Izven tega časa to ni njegova dolžnost. Obdobje je vezano na čas, ko je park v množični uporabi, izven tega obdobja ugotavljamo uporabo sanitarij za zlorabe drog in drugo neprimerno uporabo.« DK Podravje • Verifikacija lekarn v zaostanku Na dovoljenje čaka 300 lekarn Kot smo pred časom poročali, tomaževska lekarna še vedno čaka na zeleno luč ministrstva za zdravje, da lahko začne izdajati zdravila. A očitno je le ena izmed mnogih, ki čaka na verifikacijski pregled. Trenutno imajo namreč na ministrstvu za zdravje odprtih več kot 300 vlog za pridobitev dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti. Ob tem sicer zatrjujejo, da so vse vloge v obdelavi. »Načrtovano je, da nam bo vse zaostanke s področja verifikacij uspelo rešiti v prvih štirih mesecih novega leta, vloge pa rešujemo po vrsti, glede na datum prejetja,« so na kratko sporočili. Niso pa želeli povedati, zakaj so se ti postopki tako močno zavlekli. Verifikacijski pregled je sicer formalnost. Pristojno ministrstvo v postopku ugotovi, ali lekarna izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti in opredeli, katera strokovna dela lahko opravlja. »Verifikacija lekarne se opravi pred začetkom opravljanja lekarniške dejavnosti oziroma ob spremembi pogojev, sicer pa vsakih pet let. Postopek verifikacije se začne na predlog koncesionarja, ki ga ta vloži v 30 dneh pred začetkom opravljanja dejavnosti oziroma v 30 dneh pred potekom odločbe o verifikaciji oziroma takoj po nastali spremembi,« so še pojasnili. MH Majšperk • Odvoz odpadkov dražji s 1. marcem, voda za zdaj še ne Župan sklep o podražitvi vode zadržal Argumenti za podražitev oskrbe z vodo prvega moža Komunalnega podjetja Ptuj Janka Širca majšperških občinskih svetnikov niso prepričalki. Trije svetniki so zvišanju pritrdili, 10 pa jih je raje izbralo varnejšo opcijo in so ostali vzdržani. To je pomenilo, daje sklep izglasovan, vendar pa je župan Sašo Kodrič sklenil, da sklep zadrži. »Razlog je vzdržanost večine svetnikov, kar pomeni, da imamo še več odprtih vprašanj, na katera moramo pridobiti odgovore.« Majšperški občinski svetniki so se minuli teden soočili s predlogoma po zvišanju cen oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki. Medtem ko je zvišanje cene odpadkov za slabe tri evre (120-litrska posoda) večina svetnikov potrdila, so bili bolj zadržani glede podražitve vode. Na vroči stol za poročevalce je najprej sedel Robert Čajič, direktor Čistega mesta Ptuj. V uvodu je predstavil frekvenco odvoza odpadkov, ta se ne spreminja, kar pomeni, da bodo zaposleni Čistega mesta Ptuj posode mešanih komunalnih odpadkov izpraznili 13-krat v letu 2023, enako embalaže. Biološke odpadke bodo odpeljali 42-krat, šestkrat steklo in dvakrat kosovne odpadke na poziv. V nadaljevanju pa je predstavil še predlog podražitve cen odvoza komunalnih odpadkov. Tako bodo občani Majšperka s 1. marcem za odvoz odpadkov, če razpolagajo s 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke, plačevali 16,34 evra, to je 20 % oz. 2,85 evra več kot lani. Za odvoz bioloških odpadkov bo mesečni strošek znašal 7,86 evra, kar pa pomeni 40 % oz. 2,29 več kot doslej. Razlog podražitvam naj bi bili višji stroški dela, goriv, cestnin ... Svetniki so brez razprave cene potrdili. Slabe izkušnje iz preteklosti Medtem ko se pri zvišanju cen odpadkov debata ni razvila, pa se je v primežu vprašanj znašel prvi mož ptujske komunale. Širec je v uvodu pojasnil, da je podražitev predvsem posledica dviga električne energije, ki je pred podražitvami predstavljala devet odstotkov v strukturi cene, danes pa 30 % oz. so lani za električno energijo odšteli okrog pol milijona evrov, letos predvidoma 1,2 milijona evrov. Dodal je, da so se povišali stroški za izplačilo plač, za 80 % so se podražile poštne storitve, rezervni materiali. Svetniki so pris- Foto: Mojca Vtič Večina svetnikov se je vzdržala glede predloga za povišanje cen. Gre za varno opcijo, ki pa ji župan Sašo Kodrič ni naklonjen, saj od svetnikov pričakuje opredelitev. je še izračunal, da bo Komunala na račun zvišanja cene za dobavo vode pridobila dodatnih 1,5 milijona evrov. Širec je pojasnil, da bodo ta sredstva porabljena za pokritje višjih stroškov. »Že dolgo sedim v občinskem svetu, slišal sem že marsikatero obrazložitev za dvig cene, nato pa so se izplačevali dobički. Zato skepsa, ampak za nazaj nima smisla pogrevati stvari. Ne morem pa se znebiti občutka, da smo v preteklih letih preplačeva-li vodo, glede na to, da je še leta 2021 Komunala beležila dobiček v višini 58.000 evrov, ob tem pa poračuna v korist uporabnika še nisem doživel. Ne bi rad, da se nam zdaj ta situacija ponovi, torej da bomo preplačevali storitev,« pa je nadaljeval Žnidar. Širec je poko-mentiral tudi slednjo opazko. Dejal je, da je bila leta 2021 nižja cena električne energije kot leta 2020. »Morali pa bi že lani predložiti elaborat in predlagati novo ceno, vendar pa vemo, zakaj do tega ni prišlo, saj tega zaradi volitev ne bi mogli izpeljati, tudi po dogovoru z nekaterimi župani. Številke na vo-dooskrbi za lani niso rožnate.« Svetnik Zlatko Žnidar je nanizal vrsto vprašanj ter izpostavil, da uporabniki nikoli niso bili deležni poračuna v svoj prid, četudi je nastajal dobiček na strani Komunale. luhnili argumentom, Zlatko Žnidar pa se je vprašal, ali je smiselno govoriti o letnem oblikovanju cen glede na nihanje cen energentov. Spomnil je, da se je cena plina in peletov po prvotnem visokem dvigu znižala in približala ravni preteklih let. »Bomo uporabniki ob morebitnem znižanju električne energije za 30 % preplačevali storitev. Kako naj svetniki razumemo za 11 % višje plače na Komunalnem podjetju Ptuj ter tri odstotke nižjo gospodarnost podjetja kot velja za panogo.« Širec je odvrnil, da je predlog cene pripravljen na podlagi znanih dejstev glede cen električne energije, in sicer je za prvo polovico leta upoštevana subvencionirana cena, ki jo je določila država, za drugo polovico leta pa so zavezani k spoštovanju cene po pogodbi. »Če pa bo prišlo do podaljšanje kapice, bomo pripravili novi elaborat, saj bi to pomenilo vsaj za 10 % razliko v ceni. Glede plač zaposlenih: res je, da smo nekoliko nad panogo, vendar se borimo za delovno silo, ki jo na trgu težko dobimo.« Zlatko Žnidar Predlagane nove cene oskrbe z vodo in odvoza odpadkov Stara cena Nova cena Odvoz odpadkov - 120-litrska posoda 13,49 € 16,34 € Odvoz bioloških odpadkov 5,58 € 7,86 € Oskrba z vodo z omrežnino (poraba 10 m3) 14,58 € 18,63 € Skupaj 33,65 € 42,83 € Višje cene odvoza odpadkov bodo začele veljati s 1. Kodrič za zdaj zadržal. marcem, medtem ko je sklep Vir: Občina Majšperk o višjih cenah vode župan Sašo Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec večine svetnikov ni prepričal. Župan pričakuje dodatna pojasnila Svetniki so s tremi glasovi za in 10 vzdržanimi sklep, ki pravi, da bodo Majšperčani plačevali višjo ceno šele, ko bodo podražitve sprejele tudi ostale občine, potrdili. Kot omenjeno, ga je župan Sašo Kodrič zadržal. »Če bodo ostale občine v tem mesecu predlagane podražitve sprejele, bomo seveda tudi mi še enkrat obravnavali to točko in zavzeli stališče.« Na opazko, da je bilo manj dvomov pri sprejemanju višje cene odpadkov kot pri vodi, pa je odvrnil, da so glavnino dilem pri odpadkih odpravili že na odboru. »Prav tako se cena odvoza odpadkov povišuje za nekje 20 %, med tem ko se sama storitev dobave vode zvišuje za 48 %, želimo si tudi dodatna pojasnila glede delitve stroškov električne energije znotraj služb, ki jih opravlja Komunalno podjetje Ptuj, ter razliko pol milijona evrov v predvidenih stroških za delo ter dejanskih stroških.« Mojca Vtič Foto: CG Foto: MV torek • 21. februarja 2023 Podravje Štajerski 5 Gorišnica • V muretinskem domu aktivno zmanjšujejo število večposteljnih sob Prizadevajo si postati vas za osebe z demenco V Muretincih v Gorišnici je že vrsto let ena izmed enot Doma upokojencev Ptuj. Sedanji objekt je bil zgrajen pred 40 leti, zato je v njem še vedno veliko tri- ali celo večposteljnih sob, kar pa se bo kmalu spremenilo. Muretinski dom je sicer pretežno namenjen stanovalcem z demenco oz. s težavami v duševnem zdravju ter z različnimi motnjami. Po napovedih Vesne Šiplič Horvat, direktorice Doma upokojencev Ptuj, bodo še letos prav vse večposteljne sobe preuredili bodisi v eno- bodisi v dvoposteljne. Vse našteto je eden izmed pomembnejših ciljev ptujskega Doma upokojencev, zaradi česar so pridobili sredstva in soglasje za gradnjo šeste enote v Žabjaku. V Muretincih je trenutno 51 sob; tri so večposteljne, 20 je tripostelj-nih, 19 dvoposteljnih in devet enoposteljnih sob. Trenutno v enoti biva 119 stanovalcev, vseh zaposlenih je 81. Pred osmimi leti je bilo za isto število stanovalcev le 35 zaposlenih, kar pomeni da jim je uspelo v tem času normalizirati standarde in normative kadrov ter posledično izboljšati kakovost bivanja stanovalcev. Kadrovsko so okrepili predvsem področje socialnega varstva (animatorje in varuhe), pred tem je bil večji poudarek na zagotavljanju zdravstvene nege. Objekt, ki je bil zgrajen okoli leta 1982, po zadnji celovitejši prenovi pred 20 leti seveda zahteva nenehna obnovitvena dela. Pred šestimi leti so tako uredili novo kuhinjo, manjšo sejno sobo in pi- V enoti v Muretincih trenutno biva 119 starostnikov in starostnic. Muretinci so temelj ptujskega Doma upokojencev Začetki Doma upokojencev Ptuj segajo v leto 1927, ko je križniški red kot lastnik gradu v naselju Muretinci organiziral oskrbo starejših oseb. Do konca druge svetovne vojne je deloval kot karitativna ustanova pod vodstvom Nemškega viteškega reda. Po osvoboditvi je skrb za starejše in onemogle prevzela država. V delovni enoti Muretinci so do leta 1994 dejavnost izvajali v dveh stavbah: v gradu in stavbi ob gradu, kije bila zgrajena leta 1980. Stanovalce iz bivalnih prostorov gradu so tega leta preselili v nov objekt delovne enote Ptuj (objekt E), kjer so bili zgrajeni nadomestni prostori. samo za strokovne delavce. Ena večjih pridobitev je letno-zimski paviljon, kjer se stanovalci zelo radi zadržujejo. V poletnih mesecih tako veliko lažje organizirajo aktivnosti na prostem, saj ni treba kar naprej iskati sence in prestavljati stanovalcev na invalidskih vozičkih. Nabavili so tudi več sedežnih garnitur ter stanovalcem omogočili druženje izven sob. Prav tako so posodobili sistem ogrevanja, saj namesto kurilnega olja uporabljajo toplotne črpalke. Nova je tudi pralnica, zato lahko perilo operejo v prostorih enote in ga ne vozijo več na Ptuj. Potrebovali pa bodo še eno dvigalo, saj zgolj eno ne zadostuje več vsem potrebam. Ena izmed prednosti enote v Muretincih je velik in lepo urejen park. Kupili so tudi osebni avto za dostavo kosil na domove in kombi, ki je namenjen za odhode manjših skupin stanovalcev na krajše izlete. Pred dvema letoma so namreč dejavnost dopolnili z možnostjo dostave kosil starejšim na njihove domove v lokalni skupnosti in trenutno dnevno razvažajo 13 kosil. Postavili so oboro za živali. »Stanovalcem živali res veliko pomenijo, nekateri celo skrbijo zanje po svojih zmožnostih,« je dodala vodja muretinske enote Jelka Sužnik. Velik poudarek na primerni oskrbi ljudi z demenco Bivalni in delovni pogoji se v enoti Muretinci dvigujejo na vedno višjo kakovostno raven. Dom v Muretin-cih ima tako vse pogoje, da bi lahko postal vas za osebe z demenco. Pred tremi leti so pridobili demenci prijazno točko. Ob začetku izvajanja novega programa za osebe z demenco so renovirali recepcijo. Obnovili so tudi večji del domskega parka, ki je v celoti ograjen z zeleno ograjo ter tako posebej prilagojen za dementne osebe. Vsi zaposleni se tudi dodatno izobražujejo za področje oskrbe oseb z demenco po novem konceptu dela. Estera Korošec Včasih so bili stanovalci v velikih grajskih sobanah Jelka Sužnik, vodja enote v Muretincih, se spominja prvega prihoda v grad, kjer je bilo nazadnje oskrbljenih približno 80 stanovalcev, v novem delu pa nekje 120 stanovalcev. V gradu so se raztezali široki svetli hodniki s polno cvetočih amarilisov, za katere so skrbele stanovalke in zaposlene, s pralnico, po eno kopalnico in jedilnico v etaži, kapelo in v nadstropju ambulanto. »Stanovalci so bivali v velikih grajskih sobanah, tudi po 10 v eni. V pritličju je bil moški oddelek in v nadstropju ženski. Po velikem stopnišču so zaposlene nosile prav vse, vso prehrano, obleko in drugo perilo, ki ga ni bilo malo, in seveda tudi vsakega nepomičnega stanovalca. Obroke so pripravljale kuharice v dobro opremljeni kuhinji ob stranskem vhodu v Dom. Spominjam se tudi šivalnice, v kateri je šivilja šivala in krpala oblačila ter druge delovne pripomočke. Pred šivalnico je bila pisarna, v kateri sta bili dokumentacija stanovalcev in velika črna knjiga, v katero so vpisovali stanovalce od prvih namestitev dalje. Vse je bilo napisano z zelo lepo pisavo. Knjigo še danes hranimo v arhivu ptujske enote,« je povedala Sužnikova. Foto: CG Foto: CG Foto: CG Slovenija, Ormož • O preureditvi večposteljnih sob še nič novega Center starejših občanov pretesen in potreben adaptacije V številnih domovih po državi so starostniki še vedno nameščeni v tri- in večposteljnih sobah, čeprav je preureditev tovrstnih »skupnih spalnic« v največ dve- oziroma enoposteljne sobe predvidel že pravilnik iz leta 2006. Gre za eno izmed kislih jabolk, v katero bi že oz. še bodo morali ugrizniti tudi v ormoškem Centru za starejše občane. Po omenjenem pravilniku bi izvajalci preureditev tri- in večposteljnih sob morali urediti do septembra 2021. A se je izkazalo, da je šlo za preveč optimističen scenarij. Ogromno domovom namreč tega ni uspelo izpolniti, zaradi česar so sicer precej dolgi rok za izvedbo zamaknili. Še zlasti v epidemiji pa se je pokazalo, kako močno pri tem zaostajamo. Problematike z večposteljnimi sobami jim med drugimi doslej še ni uspelo rešiti tudi v ormoškem centru za starejše občane, za zdaj pa še nič ne kaže, da bi do tega prišlo že v tem letu. Po besedah direktorice Janje Jurkovič imajo v centralni stavbi eno tri- in šest štiriposteljnih sob. S preureditvijo slednjih bi tako izgubili 13 postelj. A ker prostora v sedanji stavbi ni več, je edina rešitev nadgradnja objekta ali pa gradnja dodatnega objekta. »Z vsemi tremi župani se pogovarjamo na to temo in iščemo rešitev. Zavedajo se problematike. Preigravamo več opcij - od nadgradnje obstoječe centralne stavbe ali prizidka, do morebitne ureditve bližnjega objekta. Gre za stavbo, kjer ima sedež društvo ormoških upokojencev. Tako da konkretne rešitve za zdaj še ni na mizi, treba pa je poudariti, da vsi župani želijo obdržati obsto- ječe število postelj,« je povedala. Glavno težavo seveda predstavlja denar, saj bo šlo za precejšen finančni zalogaj, za katerega si želijo pridobiti državna sredstva. Investiranje v centralni objekt pa je nujno tudi zaradi dotrajanosti stavbe, ki je potrebna adaptacije. Ob večjih nalivih ravna streha ponekod namreč občasno zamaka, kuhinja in jedilnica sta premajhni. V domovih še vedno skoraj desetina večposteljnih sob Na novoustanovljenem ministrstvu za solidarnostno prihodnost so pojasnili, da je bilo v lanskem letu v domovih za starejše po državi (javnih in s koncesijo) 5,1 % triposteljnih, 2,4 % štiri- in 0,29 % petposteljnih sob. »Rok za prilagoditev obstoječih domov zahtevam iz pravilnika je zastavljen na leto 2026. Pravilnik določa, da se stanovalce v institucionalnem varstvu namešča v eno- in dvoposteljne sobe, medtem ko je na negovalnih oddelkih dovoljena namestitev tudi v triposteljne sobe.« Na naše vprašanje, ali je tokratni rok realno zastavljen, pa niso ponudili konkretnega odgovora: »Prizadevamo si, da prostorsko Če ne bi začeli nadgradnje oz. širitve Centra za starejše občane Ormož, bi izgubili 13 postelj. preureditev skupaj z domovi uredimo čim prej, zato je v teku vrsta projektov. Tako na ministrstvu kot v domovih smo veseli, da bodo številni projekti končani že letos.« Monika Horvat Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 21. februarja 2023 Ptuj • Karnevalska povorka tudi letos vrhunec Kurentovanja Najboljša karnevalska skupina so Šumarji Več kot 2.500 udeležencev v 68 skupinah je sodelovalo na nedeljski mednarodni karnevalski povorki, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja. Tudi letos so se zraven tradicionalnih etnografskih likov predstavile izjemno ustvarjalne skupinske maske. Kopjaši, pokači, ploharji, piceki, dornavski cigani, orači in še mnogi drugi so pustni liki, brez katerih si Kurentovanja ne znamo predstavljati. Prikazu tradicionalnega etnografskega dela je sledil karnevalski, v katerem je letos sodelovalo 20 skupin, med drugim štiri iz tujine, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Romunije in Bolgarije. Skupaj so ustvarili še eno nepo- zabno dogodivščino, ki je na ptujske ulice privabila več kot 40.000 obiskovalcev. K temu je zagotovo prispevalo tudi lepo vreme. Tega pa - jasno - brez dobro opravljenega dela kurentov in korantov ne bi bilo. Skoraj 800 se jih je predstavilo v nedeljo. Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov, je zadovoljno dejal, da kot varuhi dediščine skrbijo, da se obredje ne prekine, za to so skrbeli celo v najtežjih časih, ko smo se spopadali z epidemijo. Izjemno veseli pa so, da so prvič po dveh letih omejitev pustni dogodki potekali tako, kot smo jih vajeni. Da so bili ljudje tega željni, so dokazali z izjemno množično udeležbo. »V teh desetih dneh je Ptuj obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev, kar je izjemna številka, ki govori o tem, kakšne razsežnosti ima ta dogodek,« je zadovoljna tudi direktorica Zavoda za turizem Šumarji Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Med gosti, ki jih je v nedeljo gostila ptujska županja Nuška Gajšek, so bili trije ministri: Alenka Bratu-šek, Aleksander Jevšek in častni pokrovitelj 63. Kurentovanja, mini- p Foto: CG ster za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Slednji je dejal, da mu je častno pokroviteljstvo v Lepe nagrade za najizvirnejše karnevalske skupine Tudi letos so ustvarjalci karnevalskih mask dokazali, kako dobro jim dela domišljija. Predstavili so se Sladkoslančki, Živalski karneval, Veseli klovni, Šumarji, Primule, Skrbni medvedki, Marionete na potepu... Najboljša skupina je prejela nagrado v višini 1.500 evrov, drugouvrščena 1.200 evrov in tretja najboljša 900 evrov. Ocenjevalno žirijo so sestavljali Mitja Gjurasek in Sanja Veličkovic, oba modna kreatorja, ter zgodovinarka Marija Hernja Masten: »Letos seje v tekmovalni del prijavilo 10 skupin. Komisija je imela težko delo, kajti vse skupine, ki pridejo na Ptuj, so zmeraj zelo lepe. Izdelano imajo prelepo koreografijo in je v bistvu zelo težko določiti tistega najboljšega. Ocenjujemo po štirih kategorijah, to je izvirnost, izdelava mask, njihov nastop in številčnost. Naša komisijaje na koncu po seštevku točk določila, da dobijo tretje mesto Črički z 51 točkami, Indijska poroka drugo mesto s 57 točkami in Šumarji z 58 točkami prvo mesto.« Indijska poroka Foto: CG Markovci • 30. fašenk privabil številne obiskovalce od blizu in daleč Na povorki več kot 2.000 udeležencev V Markovcih je bilo na mastno soboto veselo, pisano in norčavo. To je dan tradicionalne fašenske povorke, v kateri sodelujejo številne etnografske in karnevalske skupine. Lepo vreme je v korantovo deželo privabilo množico obiskovalcev od blizu in daleč. Tudi letos se je povorka začela pri gostilni Ambiente in se nadaljevala skozi Zabovce, mimo mlina Korošec, do občinske zgradbe, ker so se skupine tudi predstavile. V povorki je sodelovalo okoli 2.500 mask, gledalcev se je zbralo še nekaj sto več. Po besedah organizatorjev se je prijavilo 41 skupin, od tega je bilo polovica etnografskih. Na čelu povorke so bili po tradiciji kopjaši, ki so zaplesali svoj ples in metali v zrak kopja, okrašena s pisanimi trakovi. Sledili so številni etnografski liki, ki so doma v teh krajih: piceki, vile, baba deda nosi, frejlice, kopaja, vile, kore, nago-šejnski piceki, medola, bozjak, rusa ... Poleg mask iz devetih vasi občine Markovci so nastopili tudi gostje iz širše okolice in sosednje Hrvaške, sodelovalo je tudi z mar-kovskim pobrateno Etnološko društvo Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki. Najbolj številčna skupina so bili tudi letos kurenti in koranti, ki so s svojim poplesava-njem in zvonjenjem obiskovalcem prikazali mističnost in prvinskost fašenka. V karnevalskem delu po-vorke pa sta v ospredju predvsem izvirnost in norčavost. Domačini so tudi letos pogostili sodelujoče skupine Markovska povorka je tudi letos trajala več ur, saj se maske ob trasi večkrat ustavijo. Tamkajšnji domačini namreč vsako leto poskrbijo za pogostitev tako vseh sodelujočih Številno publiko je zelo navdušila skupina mask z imenom Zlohotnice, ki ji je komisija dosodila drugo nagrado.. Podeljene nagrade karnevalskim skupinam Občina in podjetje Iven Plus sta v skladu za nagrade zagotovila 6.000 evrov. Denarno nagrado je dobilo prvih 10 karnevalskih skupin po izboru strokovne komisije. Prvo nagrado in 1.100 evrov je prejela skupina Indijska poroka (ŠKD Mladi Bukovci), drugo nagrado (800 evrov) je prejela skupina Zlohotnice (KUD Maska Stojnci), tretjo nagrado v višini 700 evrov pa je pripadlo skupini Kasete (Spuhlja). Preostale nagrade v višini od 700 do 150 evrov pa so si prislužile skupine: Šumarji (KUD Vetrnica), Marionete iz Male vasi, Skrbni medvedki (Karnevalska skupina Bukovci-Vopošnica), Ježek Sonic (Moškanjci), Lutke iz cunj (Pingo Cestica), Klovni iz Moškanjcev (ŠD Moškanjci) in Disco dive (Društvo žensk Pobrežje). Vse druge pa so prejele praktične nagrade. Na markovski povorki je letos sodelovalo več kot 2.000 »maškor« mask na povorki kot obiskovalcev. Njihova dvorišča so lepo okrašena, mize pa se šibijo pod najrazličnejšimi pustnimi dobrotami. Prav vsa- ko masko povabijo na dvorišče, jo pogostijo, nato pa lahko nadaljuje pot. Prav zato se je tudi letos po-vorka zaključila komaj v poznih popoldanskih urah, druženje pa se je nato nadaljevalo v karnevalski dvorani v industrijski coni. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG torek • 21. februarja 2023 V središču Štajerski 7 Črički Lola, Romunija OŠ Olge Meglic ponos in čast: »To ni samo beseda, ampak moram reči, da sem neizmerno presenečen, kaj se danes dogaja na Ptuju. In to mislim, da je lahko ena promocija ne samo Ptu- ja, ampak cele Slovenije. In upam, da ne bom naredil kakšne napake, saj mislim, da mora država narediti korak proti Ptuju, mu pomagati. Ker privabiti 100.000 ljudi v treh te- dnih v Ptuj in da so ti ljudje veseli, je več kot dober razlog, da se mora država angažirati. Tu bomo pomagali tudi mi, ministrstvo za gospodarstvo.« Čarojice, Bosna in Hercegovina Povorka se je začela na Potrčevi cesti, nadaljevala po Trstenjakovi ulici in Vinarskem trgu ter se mimo Mestnega trga namenila proti Dravski ulici. Ptuj je pokal po šivih, kar je prav tako zelo pomembno, pa je, da je bilo mesto polno tudi po zaključku uradnega dela. 63. Kurentovanje na Ptuju se bo zaključilo danes, na pustni torek, ko bo mesto zaživelo v pustnem utripu že od 12. ure dalje. Protokol s predajo oblasti in pokopom pusta pa bo ob 17. uri pred Mestno hišo. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG Cirkulane • Na 28. Fašenku je sodelovalo več kot 700 maškar Pustne maske so prinesle veselje in radost Skozi pisane Cirkulane seje na pustno soboto vila kolona najrazličnejših pustnih maškar. Turistično društvo je ob finančni pomoči občine organiziralo že 28. fašenk. Foto: Sandi Kelc Na pouorki u Cirkulanah tudi etnografske skupine Med etnografskimi skupinami so bili letos orači iz Velikega Oki-ča, podlehniški koranti, sekcija starih običajev TD Cirkulane pa je predstavila orače, ruso in baba deda nosi. Iz sosednje Hrvaške so se povorke udeležili člani Pingo Cestica, predstavljali pa so Lutke iz cunj. Najštevilčnejši so bili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in obeh vrtcev, ki so navdušili z izjemno izvirnimi kostumi. Obiskovalci so lahko občudovali like iz pravljice Alica v čudežni deželi, pa Minione, potapljače in balonarje. Za sodelovanje so bili nagrajeni z denarno nagrado v višini 300 evrov, ki bo namenjena za šolski sklad. Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane, je ob koncu dogodka povedal, da so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. Prišlo je veliko ljudi, tudi iz okoliških krajev. Županja Antonija Žum-bar, ki je bila tudi ena izmed članov strokovne komisije, se je zahvalila tako organizatorjem kot vsem sodelujočim. Njena želja je, da bi jim tudi v prihodnje uspel ohranjati bogato pustno tradicijo haloških krajev. V Cirkulanah prva nagrada za Šumarje iz Kidričevega Na povorki je sodelovalo 20 skupin, od tega je bilo polovica karnevalskih. Med njimi je tričlanska komisija izbrala osem skupin, ki so najbolj izstopale glede izvir- nosti in posebnosti kostumov. V nagradnem fondu so letos imeli na voljo 1.800 evrov, ki so jih razdelili med vseh prvih osem skupin. Številni sponzorji so prispevali tudi praktične nagrade. Prvo mesto so osvojili: Šumarji (KUD Vetrnica Kidričevo), drugo: Zlohotnice (KUD Maska Stojnci), tretje: Veseli črički (Sodinci), nato pa si sledijo: Muhe (Leskovec), Lutke iz cunj (Pingo Cestica, HR), Liki iz prejšnjih let (TED Soviče Dravci), Schengen (VO Meje), Pomoč na domu (Tomos Klub Cirkulane). Po koncu povorke je TD Cirkulane poskrbelo za pogostitev vseh sodelujočih maškar, odraslih je bilo več kot 400, otrok pa okoli 300. Estera Korošec Majšperk • 22. Pustna povorka Od klovnov do BigDecija in McKlobase Maske, velike in majhne, ki so komajda premikale nožice, pa pisane, nasmejane in nagajive, spet druge malce strašljive so oblikovale povorko od Brega do Majšperka. Po tradiciji sojo odprli kurenti - koranti iz Lancove vasi in Pobrežja, ki so v občino prinesli dobro in obilno letino ter pregnali vse slabo. Pobegli kužki oz. skoraj 101 dalmatinec KUD Majšperk Glasnim kosmatincem so sledili vrtčevski otroci, ki so bili vsi do zadnjega pajaci oz. klovni. Za pisanimi malčki so se predstavili učenci POŠ Ptujska Gora, ki so ustvarili Show band Tisa, POŠ Stoperce so bili roparji in vohuni. Učenci prve triade OŠ Majšperk so se preobrazili v indijance in kavbojce. Za obisk avstralskih domorodcev Aboriginov v Majšperku so poskrbeli četrtošolci ter petošolci, ki so prejeli tudi prvo nagrado med osnovnošolskimi skupinami. Učenci 6. a-razreda so bili slikarji, 6. b so bili roparji in policaji. Osnovnošolci iz 7. a so bili delivci bombonov, ki so sporočili: »Bombon vsak dan - za tvoj lep dan«, 7. b pa so priredili poroko. Osmošolci so se preobrazili v družabne igre -Rubikove kocke, igro Pack man in Uno. »Z družabnimi igrami se radi igramo, saj pri tem prav fino se imamo.« Športno društvo Breg sporočajo - Omre se gonijo. Poiskali so stara kolesa, si nadeli retro oprave, sedaj pa čakajo le še na dokončanje kolesarske steze. Glasbeno društvo Dinamika iz Destrnika je igralo, ŠD Preša pa je prikazalo zimsko veselje - nekoč. »Ker včasih ogromno snega je bilo, hriba brez nas na vasi ni bilo. Smučke, sanke, žakle s slamo vlekli na gmajno smo zarano ...« Za obisk ameriške verige s hitro Foto: Mojca Vtič hrano v Majšperku pa so poskrbela stoperška društva, ki so za Stoper-ški McDonalds prejela prvo nagrado. Iz restavracije se ni vil vonj po cvrtju in olju, temveč po pečenem mesu in drugih dobrotah. McKlo-basa, McPečenka, Happy sendviči, za žejo pa McŠpricar in BigDeci. Hrano so tudi dostavili z McKoleč-ko - samokolnico. V Kud Majšperk so bili skoraj 101 dalmatinec s kruto Kruelo Devil na čelu. Iz češke risanke sta stopila Pat in Mat - družinska maska s Ptujske Gore in Dražencev, iz Danske - dežele legock so priple-sale sestrške Legocke, povorko pa so sklenili krampusi iz Žetal. Mojca Vtič 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 21. februarja 2023 Vse manj domačega, vse več uvoženega krompirja Slovenija, Podravje • Slovenske sorte so zagotovilo za prehransko varnost Kaj imajo skupnega Arizona, Rudolph in Mozart ali pa Igor, Vesna in Cvetnik? Če prvih treh imen ne bi povezali s krompirjem, bi zagotovo zadnja tri. Res je, vsa imena poimenujejo sorte krompirja, le s to razliko, da starih slovenskih sort že nekaj desetletij ni na seznamu priporočljivih za sajenje. Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo že vrsto let pred rastno sezono objavi seznam priporočenih sort krompirja za posamezno leto. »Na seznamu so sorte, ki so preizkušeno najboljše po jedilni kakovosti, odpornosti proti boleznim in škodljivcem ter količini pridelka. Namen našega dela je pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahteve potrošnikov. Pride- lovalcem želimo dati čim boljšo informacijo glede izbire semena, odločitev pa je potem na vsakem pridelovalcu,« je poudaril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Med več kot 100 različnimi sortami krompirja so jih na seznam po zgodnosti uvrstili 18, od tega so tri sorte slovenske, nastale na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Pred 30 leti smo začeli s križanjem in žlahtnjenjem novih sort krompirja, da pridobimo čim boljše in čim bolj odporne sorte. Gre za dolgotrajne postopke, ki trajajo več kot 10 let. V tem procesu skušamo predvideti, kakšne lastnosti bodo morale imeti sorte v prihodnje, pri tem pa upoštevati vpliv podnebnih sprememb ter novih bolezni in škodljivcev. Če pri predvidevanju podnebnih spre- memb ni težko ugotoviti trendov, ki gredo v smeri vse pogostejših suš, je boj z boleznimi in škodljivci težji in manj predvidljiv,« je priznal Dolničar. Kljub temu jim je v zadnjih 15 letih uspelo vzgojiti sorte, ki so zgodnje, odporne na krompirjevo plesen in viruse, obenem pa dajejo dober pridelek. »Tri smo uvrstili tudi na priporočeno sortno listo, to je KIS Slavnik, ki je zgodnji 200000 180000 160000 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 0 Pridelek krompirja (t) 1991 1992 2000 2001 2010 2011 2020 I 2021 14000 - —13087 Krompir - površina (ha) 12000 10000 - 8000 6000 - 4000 2000 -2734 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 199/ 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 kot pred 30 leti, razkrivajo podatki statističnega urada. Ugodno leto za pridelavo krompirja pa je bilo leto 2020, ko so kmetje na 2.941 hektarjih njiv pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila najboljša letina, odkar spremljamo pridelke v samostojni Sloveniji. Na drugi strani pa se povečuje uvoz krompirja. Leta 2000 so slovenska podjetja uvozila 34.000 krompirja, kmetje pa so ga pridelali 186.000 ton, leta 2011 ja na slovenskih njivah zrastlo vsega 96.000 ton krompirja, uvoz pa seje v primerjavi z desetletjem prej podvojil. Leta 2013 je bilo prvič, daje uvožen krompir nadvladal domačo proizvodnjo (ob slabši letini), to seje ponovilo leta 2015 in od takrat krompir iz tujine prevladuje na slovenskih krožnikih. Z leti seje zmanjševala tudi potrošnja krompirja na prebivalca. Še pred dobrimi 20 leti je Slovenec zaužil povprečno 82 kilogramov krompirja na leto, leta 2021 le še okrog 67,5 kilograma, so podatke zbrali na SURS. Vir: SURS Vir: SURS V 30 letih za 60 odstotkov manj krompirja V osamosvojitvenem letuje krompir rasel na 13.000 hektarjih, slovenski kmetje pa so ga pridelali 182.000 ton oz. 14 ton po hektarju. V desetih letih seje površina skrčila za 4.000 hektarjev, kar pa se ni odrazilo na skupnem pridelku, saj so kmetje z izboljšanimi tehnikami pridelali okrog 20 ton po hektarju. Nato so se površine, namenjene krompirju, še dodatno zniževale, tako je bila leta 2021 ta poljščina, kije pred 200 leti Slovence rešila lakote, posajena le še na 2.734 hektarjih. Kmetje so pred dvema letoma, tudi zaradi suše, v povprečju pridelali le 23,4 tone krompirja po hektarju, skupno 64.000 ton oz. za 60 % manj Slovenija, Podravje • Lani 15.000, letos 25.000 evrov za pomoč kmetijam 7.500 evrov za škodo po požaru je bolj miloščina kot pomoč Na miklavžev večer pred tremi leti je požar uničil ostrešje hleva in skladišče pridelkov ekološke kmetije Polenšak iz Svete Ane. V ognju je zgorelo še nekaj delovnih strojev ter okoli 50 ton zrnja. »Šok je bil velik in seveda sem se najprej vprašala, zakaj seje to moralo zgoditi, potem pa ugotoviš, da moraš naprej,« je dejala Jožefa Polenšak. Zakoncema Jožefi in Jožetu so pomagali drugi kmetje, prostovoljci, kmetiji pa je uspelo tudi na razpisu kmetijskega ministrstva, kjer pa je pridobila najvišjo možno pomoč - to je (skromnih) 7.500 evrov. Ekološka kmetija Polenšak obsega 15 hektarjev obdelovalne zemlje, na treh hektarjih raste ekološka zelenjava, zakonca pa redita tudi govedo. Pred tremi leti jima je zagorelo gospodarsko poslopje s krmo, delovnimi stroji, žiti in semeni za prihodnjo setveno sezono. Poslopje sta obnavljala z lastnimi prihranki, prostovoljnimi prispevki iz vseh koncev Slovenije in s prostovoljnim delom dobrih ljudi. »Hvala bogu za vso pomoč, sicer ne vem, kaj bi sploh lahko naredila. Dohodek smo namreč izgubili, na drugi strani pa so nastali izredni materialni stroški. Hlev smo postavili na novo, vendar dokončan še ni, kajti zmanjkalo nam je denarja,« je priznala Jožefa. Tragedija pa zakonca ni odvrnila od kmetijstva. »Začeti sva morala na novo, saj za upokojitev še nisva imela pogojev, tako da nama drugega sploh ni preostalo. Trudiva pa se z ekološko zelenjavo, ki jo prodava na tržnici v Mariboru in okolici, pa tudi v javne zavode. Z ekološko zelenjavo dose-ževa boljšo ceno, prav tako nimava težav s prodajo,« je še dejala. Ognjeni zublji vsako leto povzročijo več 100.000 evrov škode na kmetijah. Foto: 112 Ptuj Kmetijsko ministrstvo skuša kmetom, ki jim je požar povzročil veliko škodo, pomagati s 25.000 evrov pomoči oz. do 7.500 evrov pomoči na kmetijo. »Vsak evro je res dobrodošel« Kot omenjeno sta zaradi škode, ki sta jo utrpela, pridobila tudi sredstva kmetijskega ministrstva. Požar naj bi na gospodarskem poslopju, strojih ... po nestrokovni oceni povzročil za okrog 100.000 evrov škode, na razpisu kmetijskega ministrstva sta prejela najvišji znesek pomoči, to je borih 7.500 evrov. »Vsak evro je dobrodošel,« pa je na opazko o skromni pomoči dodala Jožefa Polenšak. Kmetijsko ministrstvo že leta objavlja razpis za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo zaradi požara ali strele. Vsako leto je na voljo okrog 15.000 evrov oz. drobiž v primerjavi s škodami, ki nastajajo ob požarih na kmetijah, pa vendar v nekaterih letih niti ta denar ni bil počrpan. Leta 2021 je bila tako izplačana le ena vloga, torej kmetiji Po-lenšak, medtem ko je bila druga zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa. Lani so na razpis prispele štiri vloge, razpis pa je bil zaključen že sredi leta zaradi porabljenega denarja. Lani so na ministrstvu obljubili, da bodo preučili možnost dodatnih Foto: L.Markelj sredstev na tem ukrepu za javni razpis v letu 2023. In res, preučili so in v kvoto dodali 10.000 evrov, kar pomeni, da je letos za pomoč vsem slovenskim kmetijam, ki bi jih morebiti prizadel požar, predvidenih 25.000 evrov. Kmetije so upravičene od 1.500 do 7.500 evrov pomoči. Do najvišjega zneska pomoči so kmetije upravičene, če ocenjena škoda presega 65.000 evrov, torej kmetija prejme do največ 11 % državne pomoči, medtem ko so npr. do 1.500 evrov upravičene kmetije, ki jim je nastala škoda med 5.000 in 15.000 evri. Mojca Vtič torek • 21. februarja 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Kmetija Erhatič, Osluševci Erhatičevi so mešana kmetija, ki poleg živinoreje in poljedelstva pridelujejo tudi vrtnine. Obseg pridelave krompirja so zaradi več zaporednih cenovno slabih letin več kot prepolovili, tako krompir gojijo le še na slabem hektarju. »Zadnja tri leta je cena solidna, kar v povprečju pomeni 40-50 centov na kilogram, v letih pred covidom je bila cena vsaj dvakrat nižja. Krompir prodamo svojim strankam v maloprodaji, tako da nismo obremenjeni z viški,« je povedal Blaž. Erhatičevi se zanašajo na tuje sorte krompirja, vsako drugo leto pa sadijo krompir, ki so ga za semenskega zadržali na kmetiji. Kmetija Kumer, Trgovišče Ob glavni cesti Ptuj-Ormož v kraju Trgovišče je kmetija Kumer, ki je s svojimi zemljišči, rastlinjaki in objekti usmerjena v pridelavo in prodajo zelenjave in sadik zelenjave. Krompir imajo posajen na približno pol hektarja, 20 arov imajo zgodnjega, in sicer v pokritih površinah. »S pridelkom v rastlinjakih smo zelo zadovoljni, na trg pa pridemo konec aprila, upam, da nam letos uspe, da bo krompir pripravljen na prodajo še kakšen teden prej.« Preostanek krompirja pridelajo na zunanjih, a namakanih površinah, tako so imeli kljub lanskoletni suši zadovoljiv pridelek, in sicer nekje 25 ton po hektarju. Tudi kmetija Kumer za zdaj prisega še na semenski krompir iz uvoza, predvsem zaradi dobrih dosedanjih izkušenj, je pojasnil Jaka. krompir, KIS Kokra, gre za srednje-pozno sorto, ki je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo, ter pozno sorto KIS Sora. Včasih je očitek, zakaj ne priporočamo le slovenskih sort krompirja. Naše sorte so odlične, so odporne, prilagojene našim razmeram, vendar pa preizkušamo vse sorte krompirja in skušamo pridelovalcem podati izbor najboljših. Vse temelji na podlagi rezultatov,« je ponovil Dolničar in zaupal, da razvijajo nove obetajoče se sorte, ki pa so še v preizkušanju. Slovenske sorte konkurenčne tujim Slovenci imamo tradicijo pridelave krompirja in vzgojo svojih sort. Starejši še pomnijo slovenska imena za krompirjeve semenske gomolje, mlajši že ne. Kajti medtem ko je še v 80. letih na večini njiv rastel igor, je ta zaradi občutljivosti na bolezni izgubil primat in se umaknil s polj slovenskih pridelovalcev krompirja. Z odprtjem meja so priložnost dobile tuje sorte, ki so sprva tudi po kakovosti prekašale stare slovenske. V treh desetletjih razvoja pa se lahko slovenske sorte ponovno postavljajo ob bok _ Foto: Pixabay s tujimi, ob tem pa ni pomembna le konkurenčnost slovenskih sort, temveč pomen, ki ga te imajo v povezavi s prehransko varnostjo. »Z razvojem domačih sort krompirja vzdržujemo slovensko semenar-stvo in oskrbo z lastnim semenskim krompirjem, tako da nismo na milost ali nemilost izpostavljeni tujini. Dokler je semena dovolj, so dobaviteljev polna usta zagotovil glede možnosti dobave, ko pa zaradi suše nastane primanjkljaj, pa tudi oni premišljeno izbirajo, komu bodo dostavili semenski krompir in koliko.« Semenski krompir dražji Čeprav je lani po Sloveniji pridelke krompirja močno oklestila suša, pa ni strahu, da bi semenskega krompirja zmanjkalo ali da bi cene skokovito narastle, saj je v Evropi semenskega krompirja letos dovolj. »Semenski krompir je dražji za okoli pet odstotkov, večjih podražitev slovenski pridelovalci tudi ne Foto: Pixabay bi zmogli. Ga je pa za zdaj dovolj, kljub temu da tudi zahodne države niso imele najboljših letin, imele pa so solidne.« Zgodba je drugačna s slovenskim semenskim krompirjem, kajti zaradi suše smo lani pridelali manj kot polovico pridelka za seme, tako da so nekatere sorte že skorajda pošle. Sicer pa je napotek glede priporočljivih sort krompirja dobrodošel za vse, tako za velike pridelovalce kot vrtičkarje, sorte so razdeljene po zgodnosti, dodan pa je tudi opis vsake od predlaganih sort. Kot omenjeno, Dolničar slovenskih sort ne favorizira, ker bi bile slovenske. »Bilo bi pa prav, da slovenski pridelovalci dajo prednost domačemu semenu (tako kot to npr. počnejo Avstrijci) in s tem podprejo slovensko semenarsko dejavnost. Slednja zagotavlja pre-hransko varnost, ni sicer 100 % garancije, vendar pa je to največ, kar lahko imamo.« Mojca Vtič Podravje • Odkupne cene mleka padajo in še bodo padale Mlečni trg se ruši kot hiša iz kart Cene mleka v Evropi padajo. Razlog je višek ponudbe, kije posledica večje prireje mleka v zahodnih in severnih evropskih državah, medtem ko se potrošnja tudi zaradi zmanjšane kupne moči zmanjšuje. »Trg se lomi, do kod se bo lomil, ne upam ugibati. Pričakujem padec izhodiščne cene okrog pet centov po litru mleka v času od januarja do marca,« je dejal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Energetska draginja s podražitvijo krmnih mešanic, mineralnih gnojil ... je bila generator povišanja cen surovega mleka. Povprečna cena za kilogram mleka pri nas je lani septembra prvič presegla mejo 50 centov oz. 52 centov po litru mleka. Decembra je dosegla najvišjo raven, in sicer 56,8 centa po litru. Januarja se je krivulja že obrnila navzdol, povprečna cena mleka pa je padla za 0,8 centa po litru. Pričakovati je, da bodo cene V trgovinah se mleko (še) ni pocenilo Padec odkupnih cen mleka se na trgovskih policah še ne odraža. V Mercatorju je moral kupec za liter alpskega mleka (Ljubljanske mlekarne) 24. oktobra odšteti 1,49 evra, enako konecjanuarja, v začetku januarja pa 1,69 evra. V primerjavi z jesenjo pa so trgovci Spar, Tuš in Hofer ceno mleka dvignili za 10 centov oz. Lidl za 20 centov. Liter alpskega mleka je 31. januarja v Mercatorju stal 1,49 evra, v ostalih štirih trgovinah 10 centov več. Vir: MKGP, Primerjava cen osnovnih živil Povprečne odkupne cene mleka v zadnjih treh mesecih Cene surovega mleka €/100 kg 62,00 60,00 58,00 56,00 54,00 52,00 50,00 48,00 46,00 Slovenija lllhl Italija Avstrija Madžarska Hrvaška Eu povprečje ■ dec.22 ■ jan.23 Cene mleka so po več mesecih rasti v EU decembra prvič zabeležile padec. še naprej padale. »Smo v sezoni, ko količine mleka naraščajo, zaradi kotitev in posledično povečane laktacije. Dodatno težavo predstavljajo viški mleka, ki so posledica večje prireje mleka v nekaterih evropskih državah, npr. v Belgiji je prireja višja za osem odstotkov, v Nemčiji in na Nizozemskem je rast triodstotna. To pomeni, da je mleka na trgu za okrog 100 milijonov litrov več kot lani. Na drugi strani je v prvih mesecih leta tradicionalno slabša potrošnja.« Po nekaterih ocenah naj bi potrošnja mlečnih izdelkov upadla za štiri odstotke. Razlog so seveda višje cene mlečnih izdelkov ter zmanjšana kupna moč potrošnikov. »Ne moremo pričakovati, da bomo pri višjih cenah ohranili enako količino prodaje.« Posledično se ruši trg. Vsak teden ugasne ena kmetija »Rejci se še vedno soočajo z visokimi proizvodnimi cenami, predvsem elektrike, beljakovinske krme. Padli smo v brezizhodno situacijo. Industrija mora rejcem priznati stroške, če jih želi ohraniti, na drugi strani je pod vprašajem vzdržnost poslovanja mlekarn, trgovci pa tudi iščejo vse možnosti, da bi omogočili čim cenejše izdelke ter posledično večjo potrošnjo. Vsi smo v pasti.« Kje bo točka zloma trga, Petrovič ne ve. Hipotetično pa lahko odkupna cena mleka pade za krajše obdobje zelo nizko, se približa 40 centom. »Na svetovnih borzah so cene precej nizke, ampak na borzah so viški mleka, ki jih ni mo- Foto: Pixaby goče prodati.« Sicer pa Petrovič pričakuje padec cen za nekje pet centov po litru oz. za 10 %. »Do vključno marca bodo cene verjetno padale, spomladi bi moralo priti do stagnacije, osnovna cena bi se morala ustaliti, bo pa cena pri rejcih nato nekje do avgusta padala zaradi sezonsko slabše kakovosti mleka. Pričakovati je, da se bo proizvodnja zmanjšala, saj bodo rejci manj vhlevljali, manj pripuščali. Na območju, ki ga pokrivamo, se vsak teden zapre kakšna kmetija.« Kljub trenutno slabim napovedim pa Petrovič pričakuje, da se bodo po poletju cene vendarle popravile. »Delno zaradi ponovno izboljšane kakovosti mleka, delno zaradi izboljšanja gospodarske situacije.« Mojca Vtič Vir: EU 10 Štajerski Kultura petek • 17. februarja 2023 Ptuj • Kaj razkriva dokumentarni film o kurentu Današnje šege kurenta so odraz sodobnega časa, brez mitskega značaja Na dan otvoritvene povorke 63. Kurentovanja so v hotelu Mitra premierno predstavili dokumentarni film z naslovom Kurent avtorja Mihaela Toša. Gre za poglobljeno predstavitev lika kurenta ter pustovanja in kurentovanja, v kateri je sodelovalo tudi več strokovnjakov. Kurent predstavlja najpomembnejši pustni lik, pustno šego s Ptujskega. Pri določenih šegah in navadah gre za dva temeljna modela, poudarja etnolog dr. Janez Bogataj. Enega predstavlja ohranjanje zgodovinskega spomina, drugega pa sodobna oblika obredja. „Verjetno ni boljše priložnosti, kot da o tem spregovorimo ravno v zvezi s pustnimi šegami na Dravskem in Ptujskem polju ter v Halozah, ki so povezane z osrednjim likom, kurentom ali korantom. Uveljavil se je tudi kot najprepoznavnejši pustni lik v Sloveniji, spoznal ga je že ves svet. Ko je prišlo obdobje odhajanja zime in napovedovanja pomladi, je naš pradavni prednik poskušal narediti vse, da se kruto zimsko obdobje, ki ga je bilo težko preživeti, poslovi, in da se prikliče pomlad. Tu je imel glavno vlogo kurent z vsem svojim spremstvom, ki se je v takšni ali drugačni obliki ohranilo tudi do današnjih dni", je najprej povedal Bogataj. Edini resen pristop je raziskava na podlagi trdnih virov, ki jih ni O izvoru kurenta po besedah dr. Bogataja ne moremo govoriti: »Vse, kar govorimo o nekih pradavnih oblikah, je zelo hipotetično, kajti o tem nimamo nobenih trdnih pričevanjih. Sklepati iz današnjih ali S Kurentovanjem prišla tudi komercializacija S kurentovanjem se je začela komercializacija pustnega obredja v našem okolju. Tudi kurentova oprava se je močno spremenila, saj je bila nekoč zelo daleč od kožuha šarpla-ninske ovce. „Med kurentovo opravo nekoč in danes je zelo velika razlika. Že dedek je naredil velik preskok, ko je začel izdelovati kurentije iz ovčje kože z daljšo dlako. To je bila verjetno takrat najlepša kurentija na ptujski povorki. Od takrat naprej seje v kurentiji vedno nekaj dodelovalo, vsak je v svojem obdobju dodal nekaj novega. Danes je že težko dodati nekaj bistveno novega, morda le na poslikavi kape in na jeziku, na nosu," je povedal Primož Klinc. polpreteklih oblik na neke pradavne, je zelo nevarno početje. Glede na to, da sem predstavnik stroke, moram zagovarjati strokovni pri- C- 9 Foto: Črtomir Goznik stop na temelju konkretnih virov. Teh virov pa izpred 19. stoletja nimamo veliko. Več je pravzaprav hipotez. Še bolj razširjeno pa je to Mihael Toš, avtor projekta iPtuj in dokumentarnega filma Kurent, in Peter Vesenjak, ki v filmu predstavlja turistični vidik Kurentovanja ter poudarja, da Ptuj pri tem čakajo številni izzivi, kako združevati ali razmejevati dediščino podeželja in kako s sodobnim karnevalskim dogajanjem doseči ustrezno valorizacijo v turizmu, ki mora temeljiti na tradiciji in ustvarjanju novih tradicij na pravilen način. Foto: Črtomir Goznik Dr. Janez Bogataj: „Slabo je, če današnjemu kurentu pripisujemo ne vem kakšen pradavni, mitski, šamanski, in ne vem še kakšni značaj." na ljubiteljskem področju, kjer si ljudje domišljajo marsikaj. Vendar se moramo zavedati, da se več stoletij zgodovinskega razvoja da preskočiti. Za vsak, tudi manjši preskok, moramo imeti zelo trdne vire, na osnovi katerih lahko rekonstruiramo nekatere pojave. Današnje šege in navade korantov in drugih likov, ki nastopajo z njimi skupaj, pa nam tega ne omogočajo. So samo podoba današnjega trenutka oz. obdobja. To lahko sproti dokumentiramo in ohranjamo za zanamce, za dokumentirani zgodovinski spomin," v dokumentarnem filmu Kurent še izpostavlja dr. Janez Bogataj. Nesnovna dediščina le obhodi kurentov Dr. Niko Kurent je v enem svojih člankov zapisal, da turizem posega tudi v dediščino, jo komercializi-ra in v celoti prevzema. „Čestitam MO Ptuj, da je poskrbela za Kuren-tovo hišo v centru Ptuja, ki bo celo leto prikazovala na različne vizualne načine to značilnost Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Kot nesnovna kulturna dediščina, tudi na seznamu Unesca, so ohranjeni obhodi kurentov in drugih pustnih likov po vaseh. To je bistvo vsega. Medtem pa je komercialni vidik povorke s spremljajočimi pojavi in nastopanji popolnoma nekaj drugega in daleč od vloge, ki jo je imel lik kurenta v pradavnini: končati zimo in priklicati novo rodovitno pomlad," je še poudaril Bogataj. Ob tem pa je še povedal, da ima Ptuj (s turističnega vidika) idealno priložnost na eni strani v čim večji meri poudarjati mestni oz. urbani koncept kurenta, saj je najstarejše mesto, na drugi strani pa je v neposredni bližini izvorno kurentovo ruralno okolje. To dvoje bi bilo po mnenju strokovnjaka dobro povezati na osnovi posebnosti, ne pa kopirati. MG Markovci • Ljudske pevke obeležile 50-letnico delovanja Veselje in ljubezen do ljudske pesmi Dvorana v Sobetincih je na predvečer kulturnega praznika pokala po šivih. Številni so prišli počastit Ljudske pevke FD Markovci, ki so letos obeležile 50-letnico delovanja. Na slavnostni prireditvi so se spominjale začetkov delovanja, skupnih druženj in številnih nastopov. V ospredju je bila seveda ljudska glasba, na odru pa so se jim pridružili tudi člani ostalih sekcij. Ljudske pevke so začele prepevati že daljnega leta 1973 na pobudo pokojne Terezije Maroh, ki je bila izvrstna ljudska pesnica in vodja skupine vse do leta 1998. Prav njej so posvetili večer ob praznovanju 50-letnice delovanja. Terezija, preprosta šivilja z marko-vskega polja, je bila vrsto let duša zabovških pevk, ljubezen do ljudske glasbe pa je uspela prenesti tudi na druge. S svojim zagonom in posebnim delom so njena prizadevanja prerasla v pravo ljudsko umetnost. Njeno delo je bilo zelo aktivno, zlasti prva leta po vojni, ko je do leta 1953 tudi strokovno vodila plesno skupino folklornega društva. Med drugim je obudila že skoraj pozabljen običaj pustnih vil. Prvi večji nastop markovskih ljudskih pevk je bil na pustni povorki na Ptuju, ko so kot gospodinje pele odgovore na prošnje »poberačev«. In takrat so sklenile, da je treba za vsako ceno ohraniti domačo ljudsko pesem. V svoje vrste so povabile še nekaj ljubiteljic petja in začele delovati kot ena izmed sekcij FD Markovci. Začele so se dobivati enkrat tedensko ter iskati in zbirati stare pesmi. Če niso imele primerne pesmi za nastop, jo je Terezija mimogrede napisala. Njihove pesmi govorijo o starih časih, pa o ljubezni ter lepotah dela na polju. Zelo rade pa zapojejo tudi kako šaljivo. Markovske ljudske pevke vesele podmladka Njihova glavna značilnost je, da pojejo v domačem narečju. V vseh letih delovanja so se naučile veliko ljudskih pesmi in opravile številne nastope. Prav tako so izdale eno zvočno kaseto in dva glasbena al- buma ter zbornike in pesmarice. Gostovale pa so tudi izven naših meja, in sicer v Italiji, Avstriji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ... Ljudje so jih povsod zelo lepo sprejeli, njihovi nastopi pa so obiskovalce navdušili. Po Terezijini smrti so vodenje skupine zaupale Angeli Lipnik iz Markovcev, ki je trenutno najstarejša med pevkami in tudi tista z najdaljšim stažem sodelovanja. Skupini se je pridružila že v prvih letih delovanja in bo letos dopolnila 86 let. Zasedba se je v teh 50 letih kar nekajkrat menjala, a njihovo poslanstvo ves čas ostaja enako: ohranjanje domače pesmi in starih običajev. Najbolj pa jih veseli, da so pred časom dobile podmladek. Bogato zapuščino ljudske umetnosti namreč že nadaljujejo mlade pevke, ki so se poimenovale Kitice. Estera Korošec Foto: arhiv FD Markovci Ljudske pevke FD Markovci so se na snemanje zgoščenke Pesmi z Liikarske dežele, ki je potekalo v OŠ Markovci, pripeljale s »pecikli«, v cekarjih pa so imele malico. Foto: EK Ljudske pevke FD Markovci ohranjajo staro ljudsko pesem. Današnja zasedba: Metka Zupanič, Marija Prelog, Angela Liponik (vodja), Marija Bezjak, Olga Zelenik, Marija Bezjak, Milica Cimerman V bogatem programu prireditve ob 50-letnici delovanja Ljudskih pevk FD Markovci so sodelovali: Ljudske pevke, komorni zbor Glasis, učenci OŠ Markovci, Otroška folklorna skupina OŠ Markovci, pevke ljudskih pesmi Kitice, godci FD Markovci in Grabljice. Nastopajoči so dokazali, da se za prihodnost kulture in ljudske pesmi v občini Markovci ni treba bati. torek • 21. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Stanovalci in zaposleni na povorko z lastnoročno izdelanimi kostumi Kot ena velika družina, vsi zavzeti, aktivni in zadovoljni Že mesec dni, predvsem pa zadnji teden, je bilo v osrednji stavbi Centra za starejše občane Ormož nadvse živahno. V eni od sob je skupina žensk z enim moškim predstavnikom izrezovala in lepila rože, v drugi so ustvarjali čisto posebne klobuke, na hodniku pa je eden izmed stanovalcev šival še zadnje kostume. Vsi so v sproščenem vzdušju hiteli z urejanjem zadnjih podrobnosti pred pustnim torkom, ko se bodo stanovalci skupaj z zaposlenimi po dveh ko-vidnih letih zopet predstavili na ormoški pustni povorki. Bili so videti kot velika, polno zaposlena družina. »Zagotovo se bom udeležil povorke. Želim videti, kako se bodo drugi maskirali, pa tudi, kako bo na koncu izpadel naš izdelek,« je med izdelovanjem zanimivih klobukov iz vej in bršlja-na povedal Joško Hlebec: »Izdelovanje teh klobukov mi zdaj gre že dobro od rok. Okoli 50 jih je bilo treba narediti. Delo smo si razdelili, tudi potrebni material smo nabrali sami v okolici.« Kostumi izpod njihovih rok Idejo, da bi po dveh kovidnih letih z lastnoročno izdelanimi pustnimi opravami sodelovali na ormoški pustni povorki, so z navdušenjem sprejeli in poprijeli za delo. »Imamo izdelanih več kot 53 pustnih oprav, ki jih sestavljajo posebni klobuki in obleke, okrašene z ročno izdelanimi cvetlicami vseh oblik in barv. Prav tako imamo še košarice, polne rožic. Stanovalke Moški pri izdelovanju posebnih klobukov, ki bodo del letošnje pustne oprave. V ustvarjalnih delavnicah je aktivna tudi delovna inštruktorica Jelka Krajnc. Tako je urejala še zadnje pustne kostume ... Ustvarjalne delavnice zelo popularne Kot je povedala vodja Tatjana Čeh, se stanovalci zelo radi vključujejo v različne aktivnosti, še zlasti so popularne ustvarjalne delavnice. Te potekajo praktično vsak dopoldan, razen ob sredah. »Če je morda kakšen dan praznovanje ali katera druga aktivnost in nam ustvarjalna delavnica takrat odpade, potem že vsi sprašujejo, kdaj bo spet,« je ponazorila. so zares pridne pri risanju, izrezovanju in lepljenju rožic. Izdelale so jih res veliko ...,« je dejala Tatjana Čeh, vodja ustvarjalnih delavnic. Tudi za starostnike na invalidskih vozičkih Prav vse pustne oprave, med njimi tudi nekaj takih, ki so v obliki pelerin in bodo za starostnike na invalidskih vozičkih, so plod njihovih rok, Milan Zorjan pa jih je sešil: »Na stara leta sem postal šiviljec,« se je namuznil med šivanjem še zadnjih kostumov in dodal: »No, že prej sem šival obleke, ampak bolj za hišne potrebe. Ni bilo dvoma, da ne bi pri šivanju teh kostumov sodeloval. Šival sem jih praktično cel mesec, tudi ob popoldnevih ... Ah, kaj bi me bolele roke ... Dobro je, da imamo kaj delati. Naj raje v zrak gledam?!« Da jim tako hitreje mine čas in da se imajo ob tem lepo, povedo vsi po vrsti. »Komaj čakamo, da so na vrsti delavnice. Veselimo se pusto-vanja, kajti v času epidemije je bilo precej pusto,« je pristavil Mirko Krajnc, ki je še prikazal izdelavo zanimivih klobukov. »Ustvarjamo, da si jesti zaslužimo« »Od samega začetka sem prisoten na ustvarjalnih delavnicah. 1 Foto: MH Tako je nastajalo na stotine najrazličnejših rožic, ki bodo del pustne oprave stanovalcev CSO. Vse kostume je zašil stanovalec Milan Zorjan. Drugače pa sem zadolžen za peč za žganje gline. Vedno nekaj ustvarjamo, toliko, da si jesti zaslužimo,« se je pošalil Alojz Gregurec. Ana Majer, ki je izdelovala rožice iz tršega papirja, pa je z nasmeškom na obrazu dodala: »Tudi jaz se od samega začetka zelo rada udeležujem teh delavnic. Le malo prekratke so ...« In resneje nadaljevala: »Vajena sem težkega dela, kajti celo delovno dobo sem delala v vinogradu. Bilo je težko, a tudi lepo. To pa je zame velika sprememba, zares lepo delo, obogatitev, popestritev.« Našemili se bodo v ... cvetoč travnik Vam je morda že znano, v kaj se bodo stanovalci skupaj z zaposlenimi tokrat našemili? V pomlad oz. cvetoč pomladni travnik. »Ta ideja se nam je porodila po zaslugi enega izmed stanovalcev, ki veliko časa posveti izdelovanju rožic iz krep papirja. Strokovni delavci smo naredili modele in šablone, da stanovalci lažje izdelujejo. Rožice različnih barv in oblik pa prikazujejo našo pisano druščino. Želimo prikazati, kako posebni in različni, a obenem enotni in edinstveni s(m)o,« je poudarila vodja delavnic Tatjana. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Foto: MH Hajdina • Prva pustna povorka v občini Šeme preplavile občinski trg Občina in osnovna šola Hajdina sta letos priredili prvo pustno povorko. Pustne šeme so se sprehodile od cerkve do občinskega trga, kjer je bila predstavitev skupin. Kostumi hajdinskih maškar so ročno delo, otroci so jih izdelovali s pomočjo učiteljic, vzgojiteljic in staršev. V povorki so sodelovali vsi osnovnošolci in otroci vrtca ter nekaj odraslih skupin, med katerimi je bilo največ korantov. Najmlajši iz vrtca so bili žabice, zvezdice, snežinke in snežaki, pingvini ter strašila. Tudi osnovnošolci so se našemili zelo domiselno, med drugim v domine, zvezdice, pice, semaforje, kužke dalmatince, številke in črke. Hajdinska povorka je minila v veselem, razigranem in zabavnem vzdušju. Gost na po-vorki je bil aktualni princ ptujskega kurentovanja vitez Hinko Sodinski s spremstvom, z navdušenjem sta si povorko ogledala tudi župan Stanislav Glažar in ravnatelj Mitja Vidovič. Hajdinčani, predvsem šolarji, so si ob letošnjem pustu dali duška. Devetošolci so v šoli organizirali tudi pravi pustni ples. MZ Ptuj • Pustno okrašen Tehnološki park Otroci so se izkazali Tehnološki park Ptuj na Vičavi je v „petem letnem času" zaživel v pustni podobi. Nanjo so še posebej ponosni, saj je plod sodelovanja z najmlajšimi. ■ %mM Foto: arhiv Intere Prostore in stopnišča vile pod gradom so v preteklem tednu dopolnile čudovite kreacije tradicionalnih pustnih likov izpod rok otrok in vzgojiteljic iz Vrtca Ptuj. Kurente, piceke, ruse in druge maškare, ki jih v tem času srečujemo na ulicah Ptuja in okolice, so vse od januarja pod vodstvom vzgojiteljice Maje Novak ustvarjali otroci iz treh enot vrtca Ptuj: Podlesek, Tulipan in Spominčica. Pri ustvarjanju je sodelovalo veliko otrok, od najmlajših pa vse do predšolskih skupin. Uporabili so različne preproste in dostopne materiale, kot so kartonske škatle, tulci, trakovi iz krep papirja, peresa, slama, vrvi in fižol. Maša Sajko Foto: MZ 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. februarja 2023 SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina -vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK . radioPTUJ Ptuj • Dan korantovih skupin združil 800 udeležencev Nekoč so rekli, da jih je premalo, danes ta očitek ne vzdrži Ves čas trajanja Kurentovanja so večerne predstavitve različnih etnografskih skupin polnile mestne ulice in trge Ptuja. Eden najmnožičnejših dogodkov med obema povorkamaje bil Dan kurentovih in korantovih skupin. Letos seje predstavilo več kot 800 udeležencev. Ptujske ulice je tudi v sredo napolnil zvok preko 4.000 zvoncev. Zaradi številčnosti in varnosti so se razdelili v dve skupini; najprej so se po ulicah Ptuja sprehodili najmlajši kurenti in koranti, takoj za njimi pa še starejši. Sodelovali so člani 33 društev. Organizator dogodka je bila Zveza društev kurentov, ki združuje 25 društev, v njih je več kot 1100 članov. Prikaze kurentovega obredja na tovrsten način v okviru Kurentovanja izvajajo od leta 2017 naprej. »Ideja se je razvijala kot neke vrste manifest, celo proti takratni oblasti, ampak takrat smo želeli to preprečiti. V društvih smo razmišljali, kaj pa vseeno iz tega naredi- ti. Danes je ta dogodek druženje korantovih in kurentovih skupin. Nenazadnje, ko si se sprehajal po mestu, je mnogokrat bilo slišati, da je premalo kurentov na Ptuju, da jih ni mogoče videti. Zdaj imajo ljudje vsako sredo med obema povorka-ma priložnost videti vsaj 700, 800 kurentov oz. korantov,« je s tem, kako se je ta prireditev v zadnjih petih letih razvila v enega najmnožič-nejših dogodkov, zadovoljen Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov. Tudi obiskovalcev, ki se nikoli ne naveličajo zvoka zvoncev in »ruženja«, je bilo zelo veliko. Da gre za izjemno tradicijo, ki jo je tre- i M^r m ' 1 -! ? * ■ v -i 1 « 1 ba hraniti in negovati, je nesporno dejstvo. To so dokazali večkrat, kurentovo obredje je med drugim razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena, obhodi kurentov pa so vpisani tudi na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prvič letos pa so ob Dnevu kurentov in korantov podelili znake in plaketo Zveze društev kurentov. Posthumno so zlato plaketo namenili Darku Cafuti, 17. princu karnevala, za izjemne organizacijske dosežke in mentorsko delo na področju varovanja kulturne dediščine. Dženana Kmetec Sv. Tomaž • Sredi zelenih travnikov sankaška proga Veselje otrok in dober obisk Čeprav smučišče Globoki klanec v Hranjigovcih pri Svetem Tomažu letos zaradi mile zime ni odprlo vrat za smučarje, pa je pretekle dni ponujalo sankanje. Zabeležili so lep obisk. ■v- v ; _ • . A "-V- :-. i— * * > ..„v f** Sankaškim užitkom so se predajali tudi otroci iz bližnjih šol. Prizadevni člani Smučarskega kluba Sveti Tomaž z očetom Ivanom Grašičem na čelu so pred slabima dvema tednoma pognali snežna topova in zasnežili spodnji del smučišča. Uredili so sankaško progo, dolgo okoli 120 metrov in široko od 30 do 45 metrov. »Obisk je bil odličen, zlasti čez vikend, ko so prihajali od vsepovsod. Bila je takšna gneča, da ljudje niso imeli kje parkirati. Sicer pa smo tudi čez teden beležili večje skupine, kakih 40 do 50 otrok, saj so prihajali otroci iz okoliških šol in vrtcev. Odzivi so bili odlični. Otroci so se zabavali, prav tako tudi njihovi starši in učitelji, ki niso mogli verjeti, da so lahko v teh dneh, sredi zelenih travnikov, sankali,« je dejal Grašič. Sankanje pa v teh dneh ni več mogoče. »Žal za sankanje ni več pogojev, saj so temperature daleč previsoke. Vendar zime še ni konec. Če pride še en hladni val, bomo sneg samo v dveh mrzlih nočeh obnovili, saj nam vsa tehnika ostaja na terenu.« Medtem pa smučanje letos na tem najnižje ležečem smučišču ni bilo mogoče. »Nekaj komentarjev je bilo na ta račun, a bolj malo. Foto: arhiv Smučarskega kluba Sv. Tomaž Ljudje razumejo, da nam pač vremenske razmere niso šle na roko in da so nam izredno narasli stroški elektrike - ti so poskočili tudi za štiri- do petkrat. Nespametno bi bilo, da bi sedaj, ko je zima praktično pri koncu, delali ogromne količine snega za smučanje.« Cena vstopnic je bila 5 evrov za enega otroka. »Gre za simbolično ceno vstopnic, ki predstavlja skorajda nič v primerjavi s celotnimi stroški. Vse delamo prostovoljno, smo tudi ves čas prisotni,« je še zaključil sogovornik. Monika Horvat Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika Dva rekorda, trije državni naslovi za AK Ptuj Stran 14 Motokros Pred začetkom sezone smola Gajserja Stran 14 tednik Rokomet Še tretja zaporedna uspešna tekma Gorišničanov Stran 15 Odbojka Še drugič presenetile vodilno ekipo lige Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL V tretje je šlo, v Mariboru upanje znova tli Nedeljski večni derbi je v lepem sončnem vremenu v Ljudski vrt privabil skoraj 10.000 gledalcev. Ti so odšli domov zadovoljni z rezultatom 2:0 v korist vijoličastih, še bolj pomembno pa je, da v štajerski prestolnici znova tli upanje na nekaj velikega ... Za vijoličaste je to bila sedma zaporedna zmaga, doslej daleč najbolj pomembna, prva v tej sezoni proti večnim rivalom iz Ljubljane: v 4. krogu je bilo v Mariboru 0:2, v 13. krogu v Ljubljani 1:0, v tretje je za vijolice vendarle posijalo sonce . Prvi polčas je bil iz strani Maribora zvečine za nogometne učbenike: izjemna taktična disciplina v obeh smereh igre, navidezno prepuščanje pobude tekmecem, obenem pa bliskoviti protinapadi z izjemnima zaključkoma. Varovanci trenerja Damirja Krznarja so do potankosti izkoriščali najšibkejšo točko gostov - njihovo slabo obrambno postavitev ob tran-ziciji. Da je prišlo tudi to tistega najpomembnejšega - do doseženega gola -, pa je prvi poskrbel izjemni Žan Vipotnik. Najbolj vroči napadalec lige je v takšni strelski formi, da lahko »zadeva tudi miže«, praktično je vsak njegov strel nevarnost za gol tekmecev. Tokrat je v 22. minuti prejel fenomenalno podajo Ivana Brniča, njegov prvi strel je Matevž Vidovšek še ubranil, drugi je končal v mreži - 1:0. Z 12 golom v sezoni je sedaj sam na vrhu lestvice strelcev, enega manj ima na svojem računu Mirlind Daku (Mura). Prvi polčas so domačini zaključili sanjsko, z drugim golom. Zanj je po odlični akciji in podaji Gregorja Sikoška poskrbel Ivan Božič - 2:0. Da to enostavno ni dan Olimpije, se je najbolje videlo na začetku drugega polčasa, ko jim ni uspelo izkoristiti izjemne priložnosti za preobrat, ki so jo imeli praktično na pladnju: po izključitvi Josipa Iličiča so zastreljali penal, oz. je Ažbe Jug ubranil strel Mariu Kvesiču. Z igralcem več na igrišču so si zmajčki nov »strel v koleno« poslali v 62. minuti, ko je Aljaž Krefl dobil drugi rumeni in posledično rdeči karton. Z izenačenim številom igralcev na igrišču je bila pot do zmage za Mariborčane lažja, uspešno so jo prehodili ... »Za nas je to bila čudovita nedelja, v res izjemnem vzdušju smo dosegli lepo zmago. Imeli smo kar nekaj priložnosti, tako kot tudi Olimpija, ampak vseeno mislim, da smo bolje nadzirali potek tekme, bolj smo bili z glavo na igrišču. Lahko bi dosegli še kakšen zadetek,« je med drugim po tekmi povedal Martin Milec, letošnji vijol'čni bojevnik. S tremi točkami so vijoličasti prehiteli tekmece iz knežjega mesta in sedaj zasedajo mesto prvih zasledovalcev vodilne Olimpije. Zaostanek znaša še vedno velikih 12 točk, vprašanje pa je, kako bo poraz vplival na 1. SNL REZULTATI 22. KROGA: Maribor - Olimpija 2:0 (2:0); CB24 Tabor Sežana - Celje 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Popovič (10.), 1:1 Ma-rasovič (21.), 1:2 Zabukovnik (61.), 2.2 Briški (89., z 11 m); Kalcer Radomlje - Mura 0:0; Gorica - Koper 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Edomwonyi (15., z 11 m), 1:1 Krajnc (45+2.), 1:2 Požeg Vancaš (45+3.), 2:2 Jukič (76., z 11 m). Rdeči karton: Kambič (38., Koper); Bravo - Domžale 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Hasanbegovič (3.), 0:2 Kovačevič (62.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 Maribor - Olimpija 2:0 (2:0) 2. MARIBOR 3. CELJE 4. KOPER 5. DOMŽALE 6. MURA 7. BRAVO STRELCA: 1:0 Vipotnik (22.), 2:0 Božič (42.). MARIBOR: Jug, Sikošek, Šoštarič Karič, Watson, Milec, Antolin (od 83. Guerrico), Repas, Brnič (od 90. Uskokovič), Božič (od 65. Tolič), Iličič, Vipotnik (od 83. Kronaveter). Trener: Damir Krznar. OLIMPIJA: Vidovšek, Lasickas(od 83. Estrada), Ratnik, Sualehe, Krefl, Elšnik, Krdžalič (od 65. Posavec), Doffo, Sešlar, Kvesič (od 65. Aldair), Rui Pedro (od 73. Bristrič). Trener: Alberto Riera. RDEČA KARTONA: Iličič (49.), Krefl (62.). Nogomet • NK Aluminij 8. CB24 TABOR SEŽANA 22 9. GORICA 22 10. KALCER RADOMLJE 22 Foto: Grega Wernig / m24.si Utrinek z derbija med Mariborom in Olimpijo, ki je postregel s kakovostnim prvim in razburljivim drugim polčasom. 16 3 3 41:19 51 12 3 7 48:27 39 10 8 4 34:26 38 10 6 6 33:21 36 9 7 6 33:28 34 8 8 6 32:27 32 6 4 12 20:22 22 3 7 12 20:48 16 2 9 11 17:33 15 2 9 11 16:43 15 RAZPORED 23. KROGA, V TOREK OB 15.00: Koper - Kalcer Radomlje; OB 17.30: Mura - CB24 Tabor Sežana; V SREDO OB 15.00: Celje - Bravo; OB 17.30: Olimpija - Gorica; V ČETRTEK OB 17.30: Domžale - Maribor. zmajčke. Ti imajo še vedno vse v svojih rokah, vendar ... »Trenutno je prisotno razočaranje. Že pred tekmo je bilo čutiti nekaj napetosti, potem pa veliko prekinitev, raztrgane igre z naše strani. Čestitke Mariboru, tokrat je bil boljši, izkoristil je priložnosti, ki si jih je pripravil. Še vedno pa smo zanesljivo prvi na lestvici, že v sredo nas čaka nova tekma in moramo priti nazaj v formo,« pa je dejal kapetan Olimpije Timi Max Elšnik. Tudi v drugo uspešne ekipe z dna lestvice Ob derbiju v Ljudskem vrtu je bilo zanimivo tudi na preostalih prizoriščih. Favoritom na njih ni uspelo upravičiti visokega položaja, ekipe iz spodnjega dela lestvice kar močno kažejo zobe - po dveh spomladanskih krogih tako ostajajo Tabor, Gorica in Kalcer še naprej neporaženi. Na primorskem derbiju v Novi Gorici je Koper že v prvem polčasu ostal na igrišču le z deseterico, zaradi drugega rumenega kartona je bil izključen Luka Kambič. To je seveda vplivalo na njihovo igro in domačini so imeli pobudo. V stresni končnici prvega dela so Goričani izenačili (zadel je Alen Krajnc), že v naslednjem napadu pa so Koprčani ponovno prešli v vodstvo. V drugem delu gostje niso zdržali pritiska varovancev Mirana Srebrniča, za izenačenje je iz penala poskrbel Matej Jukič. S penalom in identičnim remijem 2:2 se je zaključila tudi tekma v Sežani, kjer so gostovali Celjani. Ti so dvakrat izkoristili veliki napaki domačega vratarja Jana Koprivca in dvakrat vodili, na koncu pa jim ni uspelo tekme mirno pripeljati do zmage. To jim je preprečil domnevni prekršek Žana Karničnika v kazenskem prostoru, po katerem je sodnik Božo Kondič pokazal za najstrožjo kazen - s strelom po sredini gola jo je hladnokrvno izkoristil Mihael Briški. Še tretja ekipa iz dna lestvice, ki je v tem krogu osvojila točko, je Kalcer Radomlje. Proti Muri so varovanci trenerja Oliverja Bogatinova prikazali čvrsto in zanesljivo igro v obrambi, v napadu pa jim je primanjkovalo odločnosti. Pri Muri se je na drugi strani videlo, da jim po številnih odhodih in prihodih v zimskem prestopnem roku še veliko manjka do boljše uigranosti. Ob Mariboru so edino zmago v tokratnem krogu dosegle Domžale. Po šokantnem porazu proti Sežani (0:4) so se varovanci trenerja Simona Rožmana pobrali in v gosteh ugnali Bravo. Šiškarji so edini v drugem delu sezone, ki še niso osvojili točke, kar jih lahko ob napredku tekmecev iz ozadja postavlja v vedno težji položaj. Kakovost (in zaloga šestih oz. sedmih točk prednosti) pa je vendarle na njihovi strani ... Jože Mohorič »Priprave niso samo treningi, poudarek je tudi na povezanosti« . --; ": _ Foto: agencija DAMN Nogometaši Aluminija so u Umagu zmagali na prijateljski tekmi proti ukrajinskemu pruoligašu Ruhk Luiu. Nogometaši Aluminija so od četrtka do nedelje bivali v hrvaški Istri, kjer so opravili mini priprave, ob tem pa odigrali novo močno pripravljalno tekmo. Njihov tekmec je bil ukrajinski prvoligaš Ruhk Lviv, ki se je pred prekinitvijo sezone nahajal na 12. mestu v 16-članski ligi. Aluminij - Ruhk Lviv 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Čavara. ALUMINIJ: Banič (od 30. Pavli, od 60. Petek), Jovan (od 45. Munič), Koblar (od 60. Hempt), Schaubach, Borovnik, Jagič (od 55. Cmčec), Gra-jfoner, Marinšek (od 60. Hempt), Katuša (od 60. Šturm), Brest (od 65. Škoflek), Čavara (od 65. Medved). Trener: Robert Pevnik Šumarji so proti Ukrajincem dosegli odmevno zmago, pod edini zadetek se je podpisal novinec Josip Marko Čavara. „Tekma z ukrajinskim prvoligašem je bila trda, z veliko močnimi dvobo- ji, skoraj prava prvenstvena. Odigrali koncu, že gledamo tudi na rezultat smo jo dobro, konec koncev smo in ta je bil za nas pozitiven," je dejal tudi zmagali. Ker gredo priprave h Marko Brest in se dotaknil celotnih Foto: agencija DAMN Mini priprave v Istri so šumarji izkoristili za tekmo in štiri treninge. mini priprav: „Celotne priprave bi sicer označil kot zelo koristne, pa ne samo zaradi dobre tekme proti Rukhu, ampak tudi zaradi tega, ker smo se še bolj povezali kot ekipa. Priprave niso samo treningi, treningi, treningi, ampak je velik poudarek na povezanosti ekipe, na kemiji znotraj moštva, kar pa se potem pozna na tekmah." V Umagu je bilo skupaj 24 igralcev, tudi nekaj mladincev (Jan Petek, Maj Škoflek, Lukas Hempt, Rok Schaubach), doma pa so ostali Rok Frešer (zbolel), Gašper Pečnik in Luka Petek, slednja po poškodbah še ne trenirata s polno obremenitvijo. Zdravniška služba se je tekom bivanja v Umagu srečevala z nekaj manjšimi poškodbami, zaradi česar so Tin Martič, Žan Baskera, Gal Gorenak in Daniel Skiba preventivno izpustili tekmo z Ukrajinci. M 14 Štajerski Šport petek • 17. februarja 2023 Atletika • Dvoransko državno prvenstvo v Celju in Zagrebu Čurin Prapotnik in Bedračeva z rekordoma do naslovov Foto: arhiv AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj, v sredini) je postal državni prvak v teku na 60 metrov. Foto: arhiv AK Ptuj Maja Bedrač (AK Ptuj, v sredini) je nova državna prvakinja v skoku v daljino. Foto: arhiv AK Ptuj Blaž Jurgec, Veronika Domjan in Maja Bedrač (vsi AK Ptuj) Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice v Celju bo z velikimi črkami zapisano v zgodovino ptujske atletike. V soboto je bilo v dvorani Atletskega društva Kladivar Celje izvedeno tekmovanje v sprintih in skokih. Prvo ime tekmovanja je bil Anej Čurin Prapotnik (Atletski klub Ptuj), ki je suvereno zmagal v teku na 60 metrov. 19-letrri sprinter je že v predtek-movanju dokazal to, kar potrjuje že v celotni zimski sezoni, da je namreč v odlični formi. Z rezultatom 6,72 sekunde je bil korak (beri: več kot de-setinko sekunde) pred konkurenti, nakar je v finalu svoj čas še izboljšal in je tekel 6,67 sekunde. Člani, tek na 60 m (29 nastopajočih): 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 6,67 s 2. Jernej Gumilar (Mass) 6,78 s 3. TilenOvniček (Velenje) 6,81 s Gre za nov državni rekord za mlajše člane do 23. leta starosti, ki ga je Anej Čurin Prapotnik izboljšal za dve stotinki. Prejšnji rekord 6,69 sekunde je Anej izenačil na tekmovanju 4. februarja v Zagrebu in si ga je delil z Maticem Šušteršičem, ki je 24. januarja 2001 na 60 metrov tekel čas 6,69 sekunde. Po izboljšavi več kot dvajset let starega rekorda je Čurin Prapotnik v Celju povedal: »Tek je bil soliden, medtem ko sam start ni bil tako dober, kot sem si želel. Ne glede na vse sem zelo vesel, da sem dosegel nov rekord, čeprav nisem pričakoval tako hitrega teka. Ta bo zame dobra spodbuda za naprej.« Z rezultatom 6,67 sekunde se je Anej močno približal izpolnitvi norme (6,63 s, op. a.) za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu V organizaciji AD Kronos je v Ljubljani potekal drugi del atletskega Prvenstva Slovenije za pionirje in pionirke. Nastopilo je 271 tekmovalcev iz 37 slovenskih klubov. marca v Carigradu, o njegovem odhodu na to veliko tekmovanje bo več znanega v prihodnjih dneh. Že sedaj pa je znano, da je v tej sezoni naredil enormen napredek, pri tem pa mu je ves čas pomagal trener Gorazd Rajher. Ta je rekordni tek videl takole: »Vedel sem, da je Anej dobro pripravljen in je sposoben teči odličen rezultat. Na tokratni tekmi je imel v finalu slab reakcijski čas na startu, iz startnega bloka je prišel tehnično dobro, nato pa je brez zavor odtekel do cilja, tako kot vadi na treningih.« Z novim državnim rekordom med člani U-23 v teku na 60 metrov se je Čurin Prapotnik vpisal v zgodovino slovenske in ptujske atletike. V njej je že nekaj časa tudi Maja Bedrač, ki se postopoma vrača v pravo formo. Dobro pripravljenost je tokrat Atletski klub Ptuj je predstavljalo 20 mladih atletov, prvo ime ekipe pa je bila Ana Čurin Prapotnik. Letnica 2009 je nastopila v teku na 60 metrov, kjer je bila konkurenca izjemna - v 21 predtekmovalnih skupinah se je v tej disciplini merilo 125 atletinj! Ana je že v predtekmo- pokazala v Celju, kjer je osvojila dve medalji. Zlato je dobila v skoku v daljino in bronasto v teku na 60 metrov z ovirami. V svoji paradni disciplini v skoku v daljino je presenetila tudi prvo favo-ritinjo Nejo Filipič (MASS), ki je skočila 617 centimetrov. Članica Atletskega kluba Ptuj je najdlje skočila v zadnji seriji, sodniki so ji izmerili 622 centimetrov! Maja je s tem po šestih letih popravila svoj osebni dvoranski rekord v tej disciplini. Članice, skok v daljino (12 tekmovalk): 1. Maja Bedrač (Ptuj) 6,22 m 2. Neja Filipič (Mass) 6,17 m 3. Urša Matotek (Dolenjske Toplice) 6,14 m O svojem zmagovalnem rekordnem skoku je Maja Bedrač vanju postavila najboljši izid med vsemi nastopajočimi, z rezultatom 7,92 sekunde se je edina spustila pod mejo osmih sekund. V finalnem teku najboljše šesterice je svoj dosežek še izboljšala, ure so se ustavile pri izidu 7,90 s. Drugo mesto je zasedla Tajda Ferk (Špela), ki je še edina zmogla pod mejo osmih sekund, 7,98 s. Ferkova je s tem dosežkom postavila dvoranski državni rekord med pionirkami U-14 (je letnica 2010). AK Ptuj so zastopali še: Nik Lovše, Paskal Rihtarič (17. mesto v teku na 60 m), Aleks Žitnik Rogelj, Lan Žitnik Rogelj, Gaja Božičko, Nika Bračič (2008), Nika Bračič (2009), Mara Cafuta Gajšt, Žana Ciglar, Liona Dernikovič, Maša Horvat (10. mesto v skoku v višino), Eva Lobenvvein, Tija Lovše (6. mesto v skoku v višino), Pia Makovec, Ana Milošič, Julija Petrovič, Zara Rižnar, Lia Sledič, LarisaVrabl. Nekaj odličnih rezultatov so nanizali tudi člani AD Slovenska Bistrica, posebej se je izkazal Matic Modrijan-čič, ki je zmagal v skoku v daljino, v teku na 60 m z ovirami pa je zasedel 3. mesto. Blizu stopničk sta bila še David Reljič - 4. v skok v višino - in Benjamin Dobnikar Klepec - 5. v skoku v daljino. JM povedala: »Vesela sem, da sem po dolgem času izboljšala osebni rekord. Na tekmi sem imela še kakšen boljši skok (dva sta bila veljavna, štirje neveljavni, op. a.), a sem žal prestopila. Rekordni in zmagovalni skok mi je uspel v zadnji šesti seriji, ko sem se tretjega mesta (6,07 m) prišla do zmage. Sam skok sicer ni bil najboljši, saj sem naredila slabša zadnja dva koraka pred odrivom in tudi zaključek ni bil tehnično najboljši. Kljub temu sem pristala pri znamki 622 centimetrov in sem s tem rezultatom zelo zadovoljna.« Ob zmagi v skoku v daljino je Bedračeva nastopila še v teku na 60 metrov z ovirami, kjer je s časom 8,47 sekunde postavila svoj osebni rekord in z njim osvojila tretje mesto. Članice, tek na 60 m z ovirami (10 nastopajočih): 1. Joni Tomičic Prezelj (Olimpija) 8,18 s 2. Lana Andolšek (Kranj) 8,37 s 3. Maja Bedrač (Ptuj) 8,47 s Osebni rekord je v Celju postavila še ena mlada nadarjena ptujska atletinja - Taja Pucko. Varovanka trenerja Gorazda Rajherjajesskokom 11,80 m za več kot pol metra popravila svoj osebni rekord v troskoku, ta izid ji je prinesel peto mesto. Zelo dobro je s svojima nastopoma opravila tudi Karmen Grnjak. Ta je v osnovi že atletska veteranka, a je tokrat tekmovala na članskem dvoranskem prvenstvu, na katerem je v skoku v višino preskočila 160 centimetrov za končno 7. mesto, v skoku v daljino pa je pristala pri 506 centimetrih, kar je bilo dovolj za enajsto mesto. Na tekmovanju v Celju sta si iz AK Ptuj nabirala izkušnje še dva mlada atleta, ki vadita pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka, to sta Marcel Merc in Maja Kostanjevec. Prvi je v teku na 60 metrov dosegel rezultat 7,39 sekunde, druga pa je v teku na 60 metrov dosegla čas 8,03 sekunde. Vseh šest ptujskih atletov se je s svojimi nastopi v Celju izkazalo, tri osvojene medalje so lep uspeh. Do državnega naslova tudi Veronika Domjan Ob Celju je del Prvenstva Slovenije v dvorani za člane in članice v soboto in nedeljo gostil tudi Zagreb. V hrvaški prestolnici so izpeljali tekmovanja v krožnih tekih in metih, AK Ptuj pa so zastopali Veronika Domjan, Maja Bedrač in Blaž Jurgec. Tretji dvoranski naslov za ptujski klub je osvojila Veronika Domjan, ki je v suvanju krogle orodje najdlje zalučala 12,69 metra. Naša atletinja je bila v petih veljavnih metih zelo konstantna, saj so njeni poizkusi merili 12,19, 12,69, 12,66, 12,39 in 12,47 metra. Odlična metalka je v Zagrebu izpolnila glavni cilj, ki je bil zmaga, je pa rezultatsko precej zaostala za svojim osebnim rekordom. Že v petek čaka Domjanovo pomembnejši nastop, saj bo tekmovala v svoji paradni disciplini - v metu diska - na Zimskem prvenstvu Slo- venije v metih, ki bo na sporedu v Domžalah. V Zagrebu je Domjanovi delala družbo tudi Maja Bedrač, ki je kroglo vrgla 11,39 metra daleč. S tem dosežkom je popravila svoj osebni rekord ter je na koncu zasedla 4. mesto. Članice, met krogle: 1. Veronika Domjan (Ptuj) 12,69 m 2. Hana Urankar (Kladivar) 12,44 m 3. Nuša Lužnik (Slovenj Gradec) 12,05 m 4. Maja Bedrač (Ptuj) 11,39 m Ptujski atletski kolektiv je v Zagrebu v teku na 400 metrov zastopal še Blaž Jurgec. Mladi atlet je s časom 53,39 zasedel končno deveto mesto. David Breznik Aktualni svetovni prvak razreda MXGP v motokrosu Tim Gajser si je v padcu na pripravljalni tekmi pred začetkom sezone svetovnega prvenstva zlomil stegnenico desne noge, je sporočila njegova ekipa Honda. Štirikratni svetovni prvak v razredu MXGP bo moral pod nož, šele potem bo znana bolj natančna časovnica okrevanja. Gajser je grdo padel med nedeljsko tekmo na dirki italijanskega prvenstva v Trentinu. Med skokom se je njegov motor nagnil na levo, Gajser pa je z nogama udaril ob tla. Progo je zapustil v reševalnem vozilu. Po pregledu so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno stegnenico. Potrebna bo operacija, po njej pa bo določen tudi bolj natančen urnik okrevanja, so sporočili iz Honde. Gajser je na italijanskem državnem prvenstvu opravljal priprave pred novo sezono. Ta se bo začela z dirko v Argentini 12. marca. sta Foto: AZS Najboljša trojica v teku na 60 metrov: državna prvakinja Ana Čurin Prapotnik (AK Ptuj, v sredini), druga Tajda Ferk (Špela, državni dvoranski rekord za kategorijo U-14) in tretja Katja Tomšič (Kro-nos, državna prvakinja v teku na 60 m z ovirami). Atletika • Prvenstvo Slovenije za pionirje - 2. del Odličen nastop in državni naslov Ane Čurin Prapotnik Atleti AK Slovenska Bistrica najboljši v daljini Izmed članov AK Slovenska Bistrica se je na najvišjo stopničko zavihtel Nino Celec (letnik 1997), ki je zmagal v skoku v daljino z rezultatom 7,56 m. Zelo dobro sta svojo nalogo v isti disciplini opravila tudi njegova mlajša klubska kolega Klemen Modrijančič (4. mesto, 7,04 m) in Žan Ri-tlop (6. mesto, 6,92 m). Motokros Pred začetkom nove sezone smola Gajserja torek • 21. februarja 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Rokomet • 1. B DRL (m) Še tretja uspešna zaporedna tekma Gorišničanov, Veliko Nedeljo slab prvi polčas prikrajšal za točke Moškanjci-Gorišnica -Grosuplje 37:35 (18:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ran-fl (16 obramb, 2 x 7 m), Krofič (1 obramba), Brodnjak; D. Hrupič 7, Ozmec7(i), T. Bedrač 7, Šandor7(3), Venta 5, Lorenčič 2, Tement 1, Belšak 1, Trunk, Žnidarič, Zupanič, Ceč, Čuš, Sok. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Corišnica 5/5; Grosuplje 5/3. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 10 minut; Grosuplje 10 minut. RDEČI KARTON: Šandor (52., Go-rišnica). Rokometaši Gorišnice nadaljujejo s pozitivno serijo, tudi visoko uvrščeni Grosupeljčani jim niso mogli do živega. Za varovance trenerja Ivana Hrupiča je to bila že tretja zaporedna tekma s pozitivnim izidom, po zmagi s Črnomljem in remiju z Izolo. Gorišniški strateg je imel tokrat na voljo močnejšo zasedbo, v katero se je po poškodbi vrnil Denis Hrupič, nov (stari) obraz pa je David Venta. 33-letnik je nekdaj že igral za Gorišnico, sicer pa je večino karier igral za matično Veliko Nedeljo. S svojimi izkušnjami bo nedvomno pozitivno pripomogel k igri Gorišnice, kar se je izkazalo že na prvi tekmi. Tekmo so bolje začeli gostje, nazadnje so vodili v 9. minuti (5:6). S serijo štirih zaporednih golov so domačini izid obrnili v svojo korist (9:5), prednosti pa do konca tekme niso več izpustili iz rok. A zlahka vsekakor ni šlo, že kaj kmalu so se gostje nekajkrat približali na gol zaostanka (12:11, 13:12, 15:14). Z boljšim zaključkom so prvi del tekme domačini dobili s tremi goli prednosti. V drugem delu so do prve konkretne prednosti prišli domačini v 39. minuti (23:18), pri 27:21 so storili še korak naprej. Višek prednosti do domačini dosegli v 47. minuti, ko je bil na semaforju rezultat 30:23. Nekaj minut kasneje je bil glavni organizator igre Gorišnice Nejc Šandor tretjič na srečanju izključen, kar je pomenilo izključitev. ftiiufl Mi.. 1. B DRL (m) REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja - Ljubljana 29:31, Moškanjci-Gorišnica - Grosuplje 37:35, Radovljica - Alples Železniki 21:18, Sevnica - Črnomelj 27:25, Škofljica - Butan plin Izola 23:19, Mokerc Kig - Dol TKI Hrastnik 42:30, Herz Šmartno - Jadran Hrpelje Kozina 27:27. 1. LJUBLJANA 16 12 1 3 25 2. ŠKOFLJICA 16 11 2 3 24 3. RADOVLJICA 16 11 1 4 23 4. BUTAN PLIN IZOLA 16 9 3 4 21 5. GROSUPLJE 16 10 0 6 20 6. MOKERC-KIG 16 10 0 6 20 7. DOL TKI HRASTNIK 16 9 1 6 19 8. VELIKA NEDEUA 16 8 1 7 17 9. HERZŠMARTNO 16 5 3 8 13 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 15 6 1 8 13 11. ČRNOMELJ 16 4 2 10 10 12. JADRAN HRPEUE-K0ZINA16 3 2 11 8 13. SEVNICA 16 3 0 13 6 14. ALPLES ŽELEZNIKI 15 1 1 13 3 Foto: Črtomir Goznik Tomas Bedrač (Moškanjci-Gorišnica) Kakovostna zasedba z Grosupljega je začutila priložnost in kljub visokemu zaostanku še ni vrgla puške v koruzo, ampak je z agresivnejšim pokrivanjem po celem igrišču vztrajno nižala zaostanek. V 58. minuti je bilo le še 35:33 in domači trener je moral reagirati z minuto odmora. Tomas Bedrač je po njej domačo barko znova zapeljal v mirnejše vode (36:33), nato pa so se minuto in pol do konca gostje približali na 36:35. Domačini so ohranili mirne živce in z nekaj sreče (dva strela na gol je gostujoči vratar odbil v stranski avt) tekmo zaključili z zmago, zadnji gol je Bedrač dosegel v zadnji sekundi tekme. Pri domačinih so kar štirje igralci dosegli po sedem zadetkov (Denis Hrupič, Tomas Bedrač, Žan Ozmec in Nejc Šandor), le dva manj pa David Venta. Lepo število obramb je zbral Filip Ranfl, vse skupaj pa je bilo - ob konkretnem doprinosu vseh drugih - dovolj za zasluženo zmago in za naslednji pomik Gorišničanov proti sredini lestvice. Tudi naslednjo tekmo bodo Go-rišničani odigrali v svoji dvorani, v petek bodo gostili zasedbo Herz Šmartno. Filip Ranfl, Moškanjci-Gorišnica: »Tekma je bila zelo trda z obeh strani, favoriziranim gostom smo se dobro zoperstavili. Moje mnenje je, da smo zmagali zaradi naše boljše igre v obrambi. Zaključek je bil zelo stresen, saj smo skoraj zapravili sedem golov prednosti. Rad bi pohvalil vse fante, saj so res dali vse od sebe.« Velika Nedelja -Ljubljana 29:31 (13:17) VELIKA NEDELJA: Prejac, Me-sarec (2 obrambi), Firšt Šeruga (6 obramb); Zorec 3, Kosi, Notersberg 2, Pandev 1, Kovačec 3, Toplak 5, Sovič 1, Borko 3 (1), Mlač Černe 11 (3), Niedorfer. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 5/5; Ljubljana 7/5. Rokomet • 2. DRL (m) Po dolgem premoru in dolgi vožnji uspešni na Primorskem Nova Gorica - Drava Ptuj 25:32 (9:17) DRAVA PTUJ: Rkman (5 obramb), Škorc (5 obramb); Kuzma, Šeruga 1(1), Maroh 6(4), Rojht 13, T. Kocijančič 1, Korez, Krasnič 5, Krajnc Vasic 4, Bezjak, S. Kocijančič 2. Trener: Seba-stjan Oblak. Po dolgem premoru se je minuli konec tedna nadaljevalo tekmovanje v 2. državni ligi. Ta premor so ptujski rokometaši pod vodstvom trenerja Sebastjana Oblaka in njegovega pomočnika Nejca Janžekoviča izkoristili za pripravo na zaključek rednega dela tekmovanja in končnico tekmovanja, v kateri bodo ciljali na ponovno uvrstitev v 1. B državno ligo. Dravaši so se dobro pripravili na zahtevno gostovanje v Novi Gorici, kjer domačini navadno strnejo svoje vrste in v polni postavi igrajo bistveno bolje kot v gosteh. Na Ptuju so namreč v prvem delu prvenstva visoko izgubili (33:14), tokrat pa so prikazali boljšo igro, a vseeno niso bili kos precej boljšim gostom. Ti so si v uvodu tekme bliskovito priigrali občutno prednost, saj je bilo že v 14. minuti 3:9. Razlog za takšno prednost ob polovici prvega polčasa je bila odlična igra v obrambi, iz katere so dosegli kar nekaj lahkih zadetkov. Do odmora so Ptujčani prišli že do prednosti osmih zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Matej Rojht je bil najboljši strelec tekme v Novi Gorici. 2. DRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Nova Go- rica - Drava Ptuj 25:32, Arcont Rad- gona - Kočevje 29:36, Ajdovščina - Pomurje 42:16. Prosta je bila ekipa Kronos. 1. DRAVA PTUJ 11 9 1 1 19 2. KOČEVJE 10 8 0 2 16 3. AJDOVŠČINA 10 7 0 3 14 4. KRONOS 9 3 3 3 9 5. ARCONTRADGONA 9 2 2 5 6 6. NOVA GORICA 11 2 2 7 6 7. POMURJE 10 0 0 10 0 Foto: Davorin Arnuga Rokometaši Velike Nedelje (na fotografiji Žiga Borko) so bili blizu presenečenja proti vodilni ekipi lige. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 14; Ljubljana 14 minut. RDEČA KARTONA: Brulec (39. Ljubljana), Sovič (42.), Krstič (44., na klopi, oba V. Nedelja) IGRALEC TEKME: Vid Lukman (Ljubljana). Pri Veliki Nedelji je bil pred približno 250 gledalci odigran pravi rokometni derbi med gostitelji in vodilno ekipo 1. B-lige Ljubljano. Nedeljani so pred tekmo nanizali štiri zaporedne domače zmage (Mokerc Ig, Jadran, Alples, Dol Hrastnik) in lepo serijo so želeli nadaljevati tudi proti liderju 1. B-lige. Želje se jim tokrat niso uresničile ... V 1. polčasu so gledalci videli enega slabših polčasov domače ekipe v sezoni. Številne tehnične napake, ki so jih gostje spreminjali v lahke zadetke, zgrešeni zicerji, redke obrambe vratarjev Žana Firšta Šeruge ter lana Mesarca so tehtnico nagnili na stran Ljubljane. Gostje so nadzirali ves prvi del tekme, čeprav je zelenim v 23. minuti še uspelo izenačiti (11:11). Do odmora so bili gostje veliko boljši in so si priigrali lepe štiri zadetke prednosti (13:17). »Zaigrali smo v krču, kot da bi izgoreli v preveliki želji po uspehu. Ne spomnim se, kdaj smo naredili tako veliko število tehničnih napak, obenem nismo bili na pravem nivoju v obrambi, saj smo prejeli kar sedemnajst zadetkov. Naša igra v napadu je bila preveč statična, vse je viselo na Janu Mlaču Černetu, ostali igralci nismo bili razpoloženi kot po navadi,« je 1. polčas opisal kapetan Velike Nedelje Peter Zorec. »Mulci« iz Ljubljane, za katere igrata člana Jeruzalema Vid in Jure Lukman (skupaj sta dosegla kar 12 zadetkov), so odlično odprli tudi 2. polčas in v 35. minuti že povedli za šest zadetkov (14:20). Sledile so minute, v katerih so grešili tudi gostje, a domači niso v popolnosti zagrabili ponujene priložnosti, čeprav so prepolovili zaostanek na -3 (20:23). Nato sta v ospredje stopila najslabša akterja na igrišču, sodnika Vili Knez in Rok Krt. Pordeli so Niko Sovič (tri izključitve v sedmih minutah) in trener Uroš Krstič pri Veliki Nedelji ter Lovro Brulec pri Ljubljani. Gledalci v dvorani pri Veliki Nedelji že dolgo časa niso tako glasno negodovali nad sodniškimi odločitvami, ki so pokvarile derbi. S fanatično borbenostjo so se domačini v 59. minuti približali le na gol zaostanka (28:29) in gledalci so bili na nogah. S svojim devetim golom iz levega krila jih je utišal Vid Lukman (28:30) in zmagovalec je bil odločen. Žalost na strani gostiteljev in veselje na strani Ljubljane. »Po pričakovanjih je bila tekma težka, najbrž najtežja v drugem delu prvenstva. Menim, da smo pri Veliki Nedelji odigrali eno boljših tekem v sezoni. Po mojem je zmagovalca odločilo večje število obramb naših vratarjev. Sicer je to bila prava čvrsta tekma iz obeh strani. Kljub porazu morajo biti domačini zadovoljni z letošnjo sezono, saj so si kot novinci hitro zagotovili obstanek v ligi, poleg tega pa se še enakovredno kosajo z ekipami z vrha 1. B-lige. Mi gremo tekmo po tekmo in bomo videli, kam nas bo to privedlo na koncu sezone,« je po tekmi povedal najboljši igralec tekme Vid Lukman. V taboru Velike Nedelje je bilo po seriji zmag čutiti kar precejšnje razočaranje. »Seveda smo razočarani, videli smo, da bi jih lahko na domačih tleh premagali. Nič niso boljši od nas, je pa dejstvo, da so naredili manj napak od nas v napadu, za igro v obrambi pa jim res moramo čestitati. Škoda, ampak moramo dvigniti glave in že z veseljem čakamo naslednje tekme. Upamo, da nam čimprej znova uspe podobna serija zmag. Hvala publiki, bila je odlična. Res je lepo slišati, ko zadoni v dvorani,« je zaključil vidno razočaran kapetan domačih Zorec. V naslednjem krogu Velika Nedelja odhaja na gostovanje v Črnomelj. JM V drugem polčasu so z rutinirano igro nadzorovali priigrano prednost, vsi igralci so še naprej uspešno izpolnjevali trenerjeve naloge tako v napadu kot tudi v obrambi. Rokometaši Nove Gorice so sicer v sredini drugega polčasa znižali zaostanek na minus pet (19:24), a je nato sledilo ponovno boljše obdobje Drave in povišanje prednosti. V mirni končnici so dobili priložnost za igro tudi mladi igralci Jan Kuz-ma, Matjaž Bezjak in Matija Šeruga. Tudi ti so dodali svoj delež h končni zmagi na težkem gostovanju v Novi Gorici. Za novo pomembno zmago Drave so zaslužni vsi igralci. Vratarja Aleksander Rkman in Domen Škorc sta si razdelila delo - vsak po polčas - in sta ga dobro opravila, v obrambi so vsi rokometaši celotno tekmo zelo garali, medtem ko so v napadu tokrat največ zadetkov prispevali Matej Rojht (13), Jan Maroh (6) in Domen Krasnič (5). David Breznik Planinski kotiček Planinarjenje po Kvarnerju in v okolici Opatije Od 16. do 19. marca Ptujski planinci vas vabimo na potepanje po hribih in planotah Kvarnerja. Poleg šumenja modrega morja nas bodo spremljali obširni razgledi s planinskih poti ob obali Jadranskega morja. Dišeče mediteransko rastlinje, skozi katerega so speljane poti, razgledi na številne otoke in otočke ter udobje Hotela Istra v Opatiji nas bodo spremljali na letošnjem izletu. Pripravili smo nov program, saj nas poleg poti na območju starodavnega mesta Kastav čaka še planinarjenja v zaledju Opatije in Matuljev. Ljubitelji pestrega preživljanja prostega časa ter obmorskih planinskih poti in morja, prijetne družbe ter prijaznih hotelov vas vabimo, da se nam pridružite na planinarjenju po Kvarnerju in hribih nad Opatijo. Udeleženci planinarjenja po Kvarnerju in okolici Opatije se zberemo v četrtek, 15. marca, ob 5.40 na železniški postaji Ptuj (odhod iz Slovenske Bistrice ob 6.00 in Ljubljane ob 7.15), od koder se bomo popeljali do mesta Bakar in naprej na otok Krk, kjer bomo prvi dan pla-ninarili po novo označeni Jakobovi poti. Podali se bomo po čudovitih poteh med lovorovimi gaji. Nastanili se bomo v hotelu Istra Opatija. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Za potovanje priporočamo hrano iz nahrbtnika oziroma jo bo možno dobiti ob postankih. Strošek planinarjenja po Kvarnerju, Krku in okolici Opatije znaša 210 evrov. Otroci imajo v skladu s pravili hotela popuste, ki so na voljo v pisarni PD Ptuj. Možnost doplačila za enoposteljno sobo. Prijavite se na spletni strani www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj, Prešernova ulica 18, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do petka, 3. marca 2023, oziroma do zasedbe prostih mest. Možnost odjave brez stroškov do 24. 2. 2023. Akontacija ob prijavi 90 EUR, preostanek pa najkasneje do 7. marca 2023. Število mest je omejeno. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230316, namen Opatija. Informacije na 777 15 11 (PD Ptuj) ali www.pdptuj.si. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. 1G Štajerski Šport, šport mladih torek • 21. februarja 2023 Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Še drugič presenetile vodilno ekipo lige Murania Lendava -ŽOK G.S.V. Ptuj 2:3 (-23, -19, 11, 21, -15) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Siv-čevič, Hentak. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj je po krajšem premoru z zmago nadaljeval tekmovanje v 3. državni ligi vzhod. A to ni bila navadna zmaga, ampak posebna zmaga, saj so v gos-teh premagale vodilno ekipo lige iz Lendave. Murania je doživela šele drugi prvenstveni poraz in oba so jim prizadejale ptujske odbojkarice (v prvo je bilo 3:0). Te so po pravem maratonu, po dveh urah in petnajstih minutah igre, dobile dramo s 3:2 v nizih. Derbi kroga so Ptujčanke začele sproščeno, na drugi strani pa so bile Lendavčanke v prvih dveh nizih v vidnem igralnem krču. Ne glede na povprečen servis skozi celotno tekmo, je bil ta uvodni element odbojkarske igre v prvih dveh nizih dovolj dober, da je prinesel rahlo rezultat-sko prevago na stran gostij. So pa v prvih dveh nizih varovanke trenerke Eve Vedlin Gojčič (po dogovoru z ekipo se je odločila, da bo od te tekme naprej le še trenerka in ne več hkrati tudi igralka v ekipi, op. a.) igrale sproščeno in so bile zares uspešne v vseh elementih odbojkarske igre, kar jim je prineslo vodstvo z 0:2 v nizih. Sledila sta niza, v katerih so prevladovale Lendavčanke, medtem ko Ptujčankam ni šlo nič od rok. Ob slabšem servisu so bile tudi brez pravega sprejema, kar je posledično pomenilo slabšo organizacijo igre in napad. Na drugi strani so odbojkari-ce Muranie zaigrale bolje in so zaslu- 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 13. KROGA: Murania Lendava - ŽOK G.S.V. Ptuj 2:3, Črna - Slovenj Gradec 2:3, Slovenska Bistri- ca II - Celje 0:3, Uniforest Prebold - Svolley 3:0, Kajuh Šoštanj - KEA Šempeter 3:2. 1. MURANIA LENDAVA 13 11 2 35:9 34 2. KAJUH ŠOŠTANJ 13 11 2 36:11 33 3. ZOK G.S.V. PTUJ 13 8 5 29:2O 25 4. KEA ŠEMPETER 12 9 3 29:19 24 5. SLOVENJ GRADEC 13 8 5 2T:1T 23 6. CELJE 12 T 5 25:16 22 7. ČRNA 13 6 T 21:21 19 8. SVOLLEY 13 2 11 8:33 6 9. UNIFOREST PREBOLD 13 2 11 8:33 6 10. S. BISTRICA II 13 O 13 O:39 O ženo izenačile na 2:2. Sledil je odločilni peti niz, ki so ga gostje uspešno odprle (0:3), domačinke pa so hitro izenačile. Sledila je izenačena igra, kjer si nobena ekipa ni uspela priigrati prednosti. V sami končnici so Lendavčanke povedle 14:12 in so imele dve zaključni žogi. Ti so Ptujčanke uspele izničiti, nato pa so v pozitivnem zagonu zmagovito zaključile tekmo. Vita Koren je dobro servirala, po slabem sprejemu domačink pa je Amadeja Dežman z uspešnim blokom dosegla zadnjo točko na tekmi za rezultat 15:17. Foto: Črtomir Goznik Ekipa ŽOK G.S.V. Ptuj je še drugič v sezoni ugnala zasedbo iz Lendave. Pri zmagi nad vodilno ekipo iz Lendave so svoj delež prispevale vse igralke. Posebej sta se tokrat izkazali Alida Tomanič z odlično igro v napadu, in Ema Hren z odlično igro v obrambi, kjer je polovila in rešila številne težke žoge. David Breznik Mali nogomet • Zimska liga U-15 Zmagovalci zimske lige so nogometaši Majšperka V Športnem društvu Cirkulane so se odločili, da bodo v zimskem času z otroki nogometno aktivni, kolikor se le da - udeleževali so se turnirjev in tudi sami so organizirali turnir za vse mlajše selekcije, prav tako pa so izpeljali turnir Rad igram nogomet. Težava je nastala pri starejših selekcijah, ki v zimskem času nimajo organiziranih turnirjev ali kakršne koli nogometne lige, ampak imajo veliko predolg petmesečni ligaški premor. Na podlagi tega so se v Cirkulanah odločili, da bodo sami organizirali zimsko ligo za selekcijo U15 v malem nogometu. Zimske lige U15 seje udeležilo devet ekip iz Medobčinske nogometne zveze Ptuj, tekmovanje je od novembra do februarja potekalo v športni dvorani v Cirkulanah ob sobotah dopoldne - vsaka ekipa je odigrala osem tekem. Prvo mesto je zasedla ekipa iz NK Majšperk, drugo ekipa NŠ Gorišnica in tretje ekipa NK Grajena. Za naj igralca lige je bil izbran Gašper Galun, za naj vratarja pa Matevž Vedlin, oba prihajata iz NK Majšperk. Po končani ligi je vodja nogometne šole Cirkulane Damjan Kokol povedal: »Z udeležbo smo kot organizator zadovoljni, prav tako je do- Šah • Mladinska DP v pospešenem šahu Zarja in Svit državna prvaka še v pospešenem šahu Dan po zaključku državnega prvenstva v standardnem šahu je ŠZS izvedla še enodnevno prvenstvo v pospešenem šahu. V primerjavi s klasičnim, kjer je nastopalo 134 ša-histk in šahistov, se ga je udeležilo skoraj 300 mladih iz kar 37 slovenskih klubov in društev. Razlog za tako visoko udeležbo je med drugim tudi dejstvo, da enotedensko tekmovanje zahteva ogromno finančnih sredstev za namestitve, kar je za klube z velikim številom udeležencev velik zalogaj. Ptujsko zastopstvo je tokrat štelo 14 udeležencev, ki so dosegli še en zgodovinski društveni mejnik v številu osvojenih medalj na enem prvenstvu; dve zlati, eno srebrno, tri bronaste. Ponovno sta blestela najmlajša člana ŠD Ptuj, dvojčka Zarja in Svit Gomboši, ki sta naslovom državnih prvakov v standardnem šahu dodala še naslova državnih prvakov v pospešenem, in to ponovno z maksimalnim izkupičkom možnih točk. Tako sta se pridružila še sedmim mladim, ki so osvojili oba naslova državnih prvakov, vendar sta skupaj s prvakinjo v U-12 edina z vsemi možnimi točkami na obeh tekmovanjih. Uspeh iz standardnega šaha sta s tretjim mestom ponovili tudi mladi Ptujčanki Vita Prelog (U10) in Zoja Pintarič (U12). Izredno uspešni so bili fantje v kategoriji do 12 let, kjer sta na stopničkah stala kar dva Ptujčana - Tom Crnjako-vič na drugi in Maks Mai Kokol na tretji. Zelo blizu medalje je bil tudi Tibor Veber pri fantih do 10 let, kjer je nastopal prvič. Tokrat mu je za stopničke zmanjkalo vsega pol točke, vendar je dokazal, da bo v naslednjem letu potrebno nanj še kako računati, saj bo v isti skupini leto starejši in zrelejši. Med 15 klubi in društvi z medalja- mi si je ŠD Ptuj s šestimi delilo prvo z ekipo iz Ljubljane, je pa bila slednja po žlahtnosti medalj (tri zlate, ena srebrna) zmagovalka. Ponovno razveseljuje dejstvo, da je bilo v 14-članski ptujski odpravi kar šest deklet, tri so si priborila zmagovalne stopničke z eno zlato in dvema bronastima medaljama. Prvi trije posamezniki/ce v vseh 12 skupinah (6 moških, 6 ženskih) so prejeli pokale, podeljenih pa je bilo še nekaj praktičnih nagrad. Tenis • Mednarodni turnirji Drugi krog za prvo nosilko manj od pričakovanj sežen namen lige. Ta je bil v osnovi ponuditi nogometašem aktivnosti v zimskem času in nastopanje v tekmovalni ligi.« Po hodnikih športne dvorane Cirkulane se je med starši in trenerji veliko govorilo, zakaj takšne lige ne obstajajo pri selekcijah U17 in U19. Ali bi s takimi turnirji povečali število igralcev pri kadetih in mladincih? David Breznik, Damjan Kokol Tamara Zidanšek se je po vrnitvi z avstralsko-azijske turneje podala na serijo ITF-turnirjev, na katerih želi odigrati čim večje število dvobojev in pridobiti tekmovalni ritem. Začela je v nemškem Altenkirchnu v bližini Bonna, kjer je bil na sporedu turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Najboljša športnica MO Ptuj trenutno zaseda 118. mesto na WTA lestvici in je bila v Nemčiji 1. nosilka. Tega statusa pa ji ni uspelo ubraniti, saj ji je uspelo preskočiti le eno oviro. To je predstavljala 32-letna Poljakinja Ursula Radwanska (344.), ki je bila nekdaj tudi že 29. igralka sveta. V drugem krogu je bila od nje boljša Jaquelline Cristian (233.). 24-letna Romunka se počasi pobira po poškodbi, pred tem pa je lani zasedala 58. mesto WTA lestvice. To je bil njun drugi medsebojni dvoboj, ITF-turnir v Nemčiji (60.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek (1.) - Radwanska (Poljska) 6:7(6), 6:4, 6:0; 2. krog: Zidanšek (1.) - Cristian (Romunija) 7:5, 3:6, 3:6. tudi prvega je leta 2021 na Tenerifu dobila Cristianova. V tem tednu je Tami prijavljena na podoben turnir v Franciji v bližini Lyona. Varovanca Zorana Krajnca uspešna v Egiptu Po končanju trenerskega dela s Kajo Juvan je Zoran Krajnc, ki je še tretjič prejel naziv trenerja leta v Sloveniji, več časa namenil mladim mariborskim igralcem. V njegovo skupino spadata tudi 21-letni Jan Kupčič in 19-letni Maj Premzl. Z obema se je udeležil ITF-turnirja ranga 15.000 dolarjev v egiptovskem Sharm El-Seikhu, kjer so se pokazali prvi rezultati skupnega dela. Med dvojicami sta se Slovenca prebila vse do finala, med drugim sta izločila prva nosilca, poljsko-ukrajinsko dvojico Kielan-Uzhylovskyi. V finalu sta bila uspešnejša Indijca Prajwal Dev in Sai Karteek Reddy Ganta, izid je bil 7:5, 6:7 (5), 8:10. JM Foto: arhiv društva Ptujski prejemniki pokalov: od leve Tom Crnjakovič, Zarja Gom-boši, Svit Gomboši, Maks Mai Kokol, Vita Prelog in Zoja Pintarič Končni rezultati: - mladinke U8:1. (2.) Zarja Gomboši (ŠD Ptuj) 6 točk, 2. (1.) Zara Zupančič (ŠK Postojna) 5, 3. (2.) Karla Vukovič (ŠK Branik MB) 3... - mladinke U10: 1. (3.) Lučka Heric (ŽŠK MB Poligram) 9 točk, 2. (5.) Ema Jakša (Tajfun ŠK LJ) 7,5, 3. (3.) Vita Prelog (ŠD Ptuj) 6,5 ... - mladinke U12: 1. (1.) Anja Beber (ŠK Postojna) 9 točk, 2. (3.) Sofia Timagina (ŠD Domžale) 8, 3. (2.) Zoja Pintarič 6 ... 6. (7.) Alisa Beranič 5 ... 11. (4.) Eva Medik 4,5 (vse ŠD Ptuj) ... - mladinke U14: 1. (4.) Inti Maček (ŠK Komenda) 7,5 točke, 2. (2.) Meta Heric (ŽŠK MB) 7, 3. (3.) Hana Krevh (ŠK SI. Gradec) 6,5... 14. (5.) Arandjela Horvat (ŠD Ptuj) 4... - mladinci U8:1. Svit Gomboši (ŠD Ptuj) 9 točk, 2. (8.) Rok Kragelj (ŠK Postojna) 6,5,3. (9.) Jakob Krajnc (ŽŠK Maribor Poligram) 6,... - mladinci U10: 1. (1.) Leonardo Belyaletdinov (Tajfun ŠK LJ) 9 točk, 2. (7.) Maksim Krajnc 7,5, 3. (4.) Aleksan-dr Konopatskyi 7 (oba ŽŠK MB), 4. (3.) Tibor Veber (ŠD Ptuj) 6,5... - mladinci U12:1. (1.) Aljaž Skarlovnik (ŠK SI. Gradec) 8, 2. (3.) Tom Crnjako-vič 7, 3. (4.) Maks Mai Kokol 6,5 ... 6. (8.) Maksim Kaiser 6 (vsi ŠD Ptuj)... - mladinci U14:1.(1.) Jernej Kozlovič (ŠK Val Koper) 9 točk, 2. (10.) Bruno Glas (ŠK Triglav Krško) 6,5, 3. (4.) Maksim Smirnov (ŠS T. Zupan Kranj) 6,5 ... 10. (14.) Jan Čurkovič 6... 14. (15.) Elias Bender 5,5,20. (20.) Mihael Kukovec 5 (vsi ŠD Ptuj) ... Silva Razlag Jan Kupčič, Zoran Krajnc in Maj Premzl Športni napovednik Razglasitev športnika leta v Ljutomeru Športna zveza Ljutomer bo v sredo, 22. 2., slovesno razglasila in podelila priznanja najboljšim športnikom in športnim kolektivom za leto 2022. Nagrade bodo ob naj športnici in športniku prejeli še perspektivna športnica in športnik ter perspektivna ekipa, kakor tudi najuspešnejše športno društvo. Nagrajeni bodo posamezniki za prejete medalje na športnih šolskih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Podeljena bodo tudi posebna priznanja. Prireditev bo ob 18. uri v ljutomerskem Domu kulture. NŠ torek • 21. februarja 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Čebulnic z organskimi gnojili ne gnojimo, kalijev sulfat pa bo dobrodošel. Priprava načrta setev in sajenja za naslednjo sezono Pred nami je spet kar nekaj zelo toplih dni, zato vas tukaj najprej opozarjam, da preden vas zamika delo na prostem, poglejte koledar. Še vedno je zelo zgodaj. Edino, kar lahko naredite, če se bo zemlja dovolj osušila, je sajenje česna in čebulčka. Lahko pa si še vedno naredite načrt dela, sajenja in setev za leto 2023. Seveda pa je treba pri tem upoštevati prvo in osnovno pravilo narave - kolobar ali vrstenje rastlin. Kolobarje naravna zakonitost, ni »izum« človeka Mnogi menijo, da je kolobar nekaj, kar so si izmislili ekološki kmetje, pa celo država ... A ni res. Kolobar je zaščita, ki se je v razvoju rastlin razvijala stotine let, da ne bi v naravi nastajale monokulture. To so področja, kjer raste samo ena rastlina. Saj poznate pregovor, jabolko ne pade daleč od drevesa. Jabolko je seveda seme rastline. Res je, največ semena vedno pade v okolici materinske rastline in narava je izumila veliko prilagoditev, da se to ne bi zgodilo. Zakaj? V mo-nokulturi se vse težave, bolezni, škodljivci ... brez težav ohranijo, razmnožujejo in delajo veliko škode. Najbolj genialen izum narave zame je ravno to, zaradi česar ostaja kolobar osnovni pogoj za zdravo pridelavo rastlin. Rastline v tleh za sabo tudi puščajo določene kemijske spojine, niso samo tiste, ki hranila jemljejo iz tal. Da se ne bi preveč enakih rastlin ohranilo na majhni površini, je narava naredila tako, da te spojine potomkam materinske rastline in njihovim so-rodnicam zelo škodijo. Tako večina vzkaljenega semena v tej okolici ne uspeva dobro in se tudi ne razmnožuje. In to je osnovni vzrok za obvezo menjave rastlin oziroma kolobarjenja. Se še spomnite, ko so naše babice rekle, da postanejo tla utrujena, če je na istem mestu prepogosto ista rastlina ali njena sorodnica. No, tako so opisale to osnovno zakonitost, da za rastlinami v tleh ostanejo snovi, ki njihovim potomkam škodijo. Torej se lotimo dela Naj povem, da se sliši sicer enostavno, pa vendarle ni čisto tako. Vsak ima svoje potrebe in želje, zato se kolobarja ne da napisati kot recept. Z leti se sicer naučimo in prilagodimo, pa vendarle se pogosto zgodi, da vsem pravilom ne moremo ustreči. A če nam je osnovno vodilo to, da se s sajenjem na isto mesto ne ponavljamo redno ali pogosto, občasen »prekršek« še ni tragedija. Najlažje je, če gnojimo z gnojem. Nekatere vrtnine so za gnojenje z gnojem zelo hvaležne, drugim ško- di, tretje ga ne potrebujejo. Tako razdelimo vrt na tri dele. Prvega gnojimo z gnojem (lahko je hlevski, konjski, svinjski, sama pa odsvetujem uporabo gnoja perjadi, ker je premočan). Del, ki ga gnojimo, imenujemo I. poljina. Nanjo sodijo najprej vse kapusnice, potem tudi plodovke, sladka koruza, blitva, tudi por, ki ne bo prezimljal. Gnoja pa damo na prostem nekje največ 2,5 l na m2. To velja seveda za hlevski oz goveji gnoj. Enako količino damo, če uporabljamo konjski gnoj, svinjskega damo nekaj manj, gnoja perjadi in ovac pa samo 0,5 l/m2. Na II. poljino sadimo vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil, a jim gnojenje z gnojem v prvem letu škodi. To so v prvi meri korenov- ke in gomoljnice, celo krompir na primer je bolj krastav, če je gnojen z gnojem, ki še ni dovolj dozorel. Prav tako sadimo sem radič, endi-vijo, prezimni por, tudi visok fižol. Čebula, česen, nizek fižol in ostale stročnice pa sadimo na III. polji-no, ki že dve leti ni bila gnojena z gnojem. Na II. poljino lahko damo nekaj komposta, do 5 l/m2. Solato, redkvico, kratek čas rastoče vrtnine lahko sadimo, sejemo na vse tri poljine, a pazimo na vrstenje (kolobar). V naslednjem letu pognojimo III. poljino, ki tako postane prva, lanska prva postane druga in tako se krog zaključi. Skupaj s poljinami se seveda selijo tudi vrtnine. Ker pa vsi ne gnojite z gnojem, Tudi radič sadimo na 2. poljino, predvsem pa upoštevajte, da zahteva vsaj triletni kolobar! Foto: MP Pri načrtovanju setev na vrtu upoštevamo tudi setev cvetlic in zelišč. lahko naredite tudi tako, da rastline razdelite v tri skupine, a tukaj se že lahko malo zaplete. Prva skupina so največji potrošniki hranil, a ti so isti kakor tiste rastline, ki jih gnojimo z gnojem. Te gnojimo s kompostom (8-12 l/m2), če pa gnojila kupujete, potem pognojite po navodilih. Druga skupina je spet ista kakor III. poljina, tukaj gnojimo s kompostom nekaj manj (5-10 l/ m2, to je odvisno tudi od založe-nosti tal), tretji skupini pa ni treba gnojiti. Zadnja leta opažam, da na vrtovih pogosto manjka kalij. Zato svetujem, da ob gnojenju z gnojem in/ali kompostom dodamo do 20 dkg/m2 kalijevega sulfata. Damo ga lahko na vse tri poljine. Tako lahko kombiniramo gnojenje in načrtovanje kolobarja. Naj pa povem, da sama močno odsvetujem gnojenje z gnojem spomladi, saj pogosto kar dva ali cel več mesecev rastlinam škodi. Šele ko je popolnoma kompostiran, pa postane tudi hrana za rastline. Za uporabo komposta ali kupljenih organskih gnojil pa ni ovir, moj nasvet pa je, da jih uporabimo vsaj tri tedne pred sajenjem oz. setvijo na gredice. Za zaključek Zapomnite si dvoje, brez dovolj širokega kolobarja bo težav zaradi vremenskih sprememb, zaradi vedno novih bolezni in škodljivcev vedno več. Kolobar je osnovna prilagoditev vsem vremenskim spremembam, o katerih toliko govorimo. Brez njega je pridelovanje na ekološki način praktično nemogoče. Pri načrtovanju kolobarja pa ne pozabite, da so del zdravega vrta tudi cvetlice, saj imajo številne, zelo pomembne vloge. Prav tako pa na vrtu posadite tudi čim več zelišč. Potrebujete jih tako za popestritev jedi kakor svoje zdravje in ne nazadnje, s številnimi lahko pomagate tudi k bolj zdravim vrtninam. Kolobar ni zdravilo. Pogosto rečemo, bom kolobaril, ko bodo nastale težave. Takrat je prepozno. Kolobarimo zato, da do težav ne bo prišlo. Mša Pušenjak Nad ogrce s cimetom in slano vodo Foto: Pexels Zoper trdovratne ogrce obstaja učinkovito orožje, ki ga lahko izdelamo sami. Predstavljamo vam domače lepotne pripravke, ki ogrce preženejo za vedno. Črne pikice na našem nosu, bradi ter čelu niso lepe in težko se jih znebimo. Najpogosteje se ogrci pojavljajo na tako imenovanem predelu T: čelu, nosu in bradi, saj se na teh delih obraza tvori največ sebuma. V nekaterih primerih se lahko razbohotijo tudi po celotnem obrazu, pogosto izbruhnejo v puberteti in vztrajajo v odrasla leta. Soda bikarbona Soda bikarbona kožo globinsko očisti, jo naredi mehko in gladko, nevtralizira njen pH ter jo spodbuja, da zmanjša proizvodnjo loja, kar pomeni, da odpravlja tudi ogrce. V kozarcu ali keramični posodi zmešajte žlico sode in malo vode, da dobite pasto. Nanesite jo na ogrce in počakajte, da se posuši (približno 10 minut). Sperite z mlačno vodo. Postopek ponavljajte dvakrat na teden. Slana voda Slana voda na ogrce deluje na dva načina: raztaplja odmrle kožne celice, ki so zamašile pore, hkrati deluje rahlo dezinfekcijsko. Za obrazno vodo zmešajte dve jedilni žlici soli z dvema decilitroma tople vode. Mešajte toliko časa, da se sol raztopi. V nastalo raztopino pomočite kosem vate in z njo potegnite čez prizadete dele kože. Že po nekaj dneh boste opazili izboljšanje. Olje čajevca Odlično sredstvo proti ogrcem in mozoljem je tudi olje čajevca. Z vato ga malo nanesite neposredno na ogrce. Pri tem pa bodite previdni: olje čajevca dezinficira, vendar tudi izsušuje (podobno kot zobna pasta). Piling iz sladkorja in limoninega soka Ne nazadnje lahko nad ogrce pošljete tudi domači piling iz limoninega soka in sladkorja. Štiri kapljice limoninega soka zmešajte z jedilno žlico sladkorja in vtrite v prizadeta mesta. Limonin sok dezinficira, kristalčki sladkorja pa odstranijo poroženelo kožo in globinsko očistijo pore. Med dvema vrstama Ogrci, imenovani tudi komedoni, sicer nastanejo zaradi por, zama-šenih z umazanijo in odmrlimi kožnimi celicami. Iz takšnih por loj ne more več normalno odtekati, kar pomeni, da se pore razširijo in loj postane viden. Počrni zaradi oksidacije melanina v loju, ko ta reagira z zrakom. Alfa in omega pri odpravljanju ogrcev je prava nega. Iščite izdelke z napisom, da so nekomedogeni, kar pomeni, da vsebujejo cink in salicilno kislino, ki dezinficirata kožo, omejita nastajanje loja in odstranjujeta s površja odmrle kožne celice. Obraz si očistite dvakrat dnevno s primernim gelom in ga negujte z lahko emulzijo, ki ni na oljni osnovi. Vsake dva do tri dni si naredite piling, ki pomaga odpirati zamašene pore, če se le da, pa ogrcev ne stiskajte. Zgodi se namreč lahko, da ujet znoj v pori potisnete še globlje v podkožje, kjer pride do vnetja, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Namesto tega poiščite pomoč pri kozmetičarki. Zoran Franc Pravilna nega Ogrci, imenovani tudi komedoni, sicer nastanejo zaradi por, zamašenih z umazanijo in odmrlimi kožnimi celicami. Iz takšnih por loj ne more več normalno odtekati, kar pomeni, da se pore razširijo in loj postane viden. Počrni zaradi oksidacije melanina v loju, ko ta reagira z zrakom. Alfa in omega pri odpravljanju ogrcev je prava nega. Iščite izdelke z napisom, da so nekomedogeni, kar pomeni, da vsebujejo cink in salicilno kislino, ki dezinficirata kožo, omejita nastajanje loja in odstranjujeta s površja odmrle kožne celice. Obraz si očistite dvakrat dnevno s primernim gelom in ga negujte z lahko emulzijo, ki ni na oljni osnovi. Vsake dva do tri dni si naredite piling, ki pomaga odpirati zamašene pore, če se le da, pa ogrcev ne stiskajte. Zgodi se namreč lahko, da ujet znoj v pori potisnete še globlje v podkožje, kjer pride do vnetja, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Namesto tega poiščite pomoč pri kozmetičarki. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. februarja 2023 Središče ob Dravi • Maske spet zavzele občino Povorka prvič po novi trasi Po dveh letih premora so tudi v Središču ob Dravi znova pripravili pravo pustno povor-ko. V času epidemije so sicer pustno dogajanje obeležili s spletnimi dogodki, a takšnega vzdušja, kot ga prinese povorka, v kateri sodeluje mlado in staro, ne more nadomestiti nobena spletna akcija. V Turističnem društvu Središče ob Dravi so se na karnevalsko povorko dobro pripravili in letos poskrbeli za spremenjeno traso. Povorka se je vila po Trški cesti, z začetkom pri mostu, glavna predstavitev pa je potekala na trgu pred občinsko stavbo. Za spremembo trase so se odločili, ker so želeli, da bi imele skupine več časa za predstavitev. V preteklih letih so namreč v času po-vorke morali za ves promet zapreti glavno cesto skozi kraj, kar je pomenilo, da so skupine morale mimohod in predstavitev opraviti karseda hitro. S selitvijo na novo traso zapora ceste več ni potrebna, povorka se je lahko mimo obiskovalcev pomikala počasneje, predstavitve pa so lahko bile tudi bolj dodelane in daljše. Na povorki se je predstavilo devetindvajset domiselno in zanimivo našemljenih skupin, petčlanska komisija pa je nagrade v štirih kategorijah razdelila tako: v kategoriji maske iz vrtcev so 1. mesto osvojili Vidkovi krojači iz Vrtca Miklavž pri Ormožu in Vrtca Kog, 2. mesto Cigani iz vrtca Navihan-ček Središče in 3. mesto Piceki iz vrtca Navihanček Središče. V kategoriji šolskih mask so 1. mesto osvojili Oblaki 2. razreda OŠ Središče, 2. mesto Mavrice 1. razreda OŠ Središče ter 3. mesto Delamo snežaka 3. razreda OŠ Središče. V kategoriji odraslih mask brez vozil je 1. mesto osvojila skupina Sladka stojnica iz Pušencev, 2. mesto: Cekari-KUU iz Nedelišča in 3. mesto: Macinski orekastar iz Macinca. V kategoriji Odrasle maske z vozili so 1. mesto osvojile Primule iz Juršincev, 2. mesto skupina Pod obrškimi brajdami iz Obreža ter 3. mesto Obrški cigoni iz Obreža. NŠ Sveti Tomaž • Fašenk: zabava tudi na račun aktualnih tem Zmagal Cvetoči travnik Na pustno soboto so že tradicionalno center Svetega Tomaže zavzele pustne seme in liki vseh vrst in oblik. V povorki so z izvirnimi in simpatičnimi nastopi znova navdušile vrtčevske in šobke skupine. Kot je že značilno, pa so se nekatere odrasle skupine tudi tokrat na zabaven način obregnile ob aktualne in pereče teme - energetsko krizo. V povorki so nastopile tudi ljubke regratove lučke. Pustni sprevod, ki je bil prava paša za oči, so glasno odprli kurenti, letos sta zaplesali dve skupini - Vražji koranti iz Ključarovcev in Kurenti iz Miklavža pri Ormožu. V nadaljevanju se je množici gledalcev predstavilo kar 10 otroških skupin, med njimi dve vrtčevski, ki sta tudi letos navdušili z izvirnimi in simpatičnimi kostumi. Kot že običajno, so v povorki sodelovali skorajda vsi učenci tomaževske osnovne šole skupaj z učitelji. Videti je bilo mogoče ljubke regratove lučke, pa dan in noč hkrati, strašne buče, nagajive pande, hrustljave čipse in tortilje, smejčke in všečke in še in še, med njimi tudi opeke, ki bi bile primerne za načrtovan po-slovno-stanovanjski objekt v centru Svetega Tomaža. Tudi odrasle maske so se poigrale z aktualnimi temami in nasmejale občinstvo. Štromarji Brlunc so iznašli, kako na okolju prijazen »prleški« način rešiti energetsko krizo in proizvesti poceni elektriko - med drugim z vetrnicami klopotci in prdolovci, naftna družba iz Savskega vrha pa je odkrivala nafto. Z lepo izdelanimi kostumi je navdušila še družina ježev iz Sv. Tomaža, Cvetoči trav- Foto: MH nik tomaževske enote CSO Ormož ter jabolka oz. Kišta jabolk. Strokovna žirija je med petimi odraslimi skupinami izbrala najboljše. Tretje mesto in denarna nagrada v višini 100 evrov je pripadla skupini ŠtromBrlunc, drugo in 200 evrov so odnesli ježi, zmagal pa je Cvetoči travnik, ki je osvojil 300 evrov. Denarno nagrado v višini 50 evrov sta prejeli tudi preostali dve odrasli skupini, saj sta obe zasedli četrto mesto. Prav tako pa so bile nagrajene vse otroške skupine, in sicer s 40 evri. Monika Horvat -oto: dh Ptuj • Razstava mednarodne likovne nagrade Ex-tempore Rekordna udeležba z umetniškimi vrhunci Na pustno soboto so v Galeriji Magistrat odprli razstavo letošnje jubilejne, 15. mednarodne likovne nagrade Ex--tempore Ptuj karneval. Sodelovalo je 144 umetnic in umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Na razstavo finalistov seje uvrstilo 66 likovnih del. Finaliste in nagrajence je izbrala mednarodna strokovna žirija. Umetniški vodja mednarodne likovne nagrade EX-tempore Jernej Forbici je povedal, da je bila letošnja udeležba rekordna, odkar je organizacijo prevzelo Kulturno umetniško društvo Art Stays. Ex--tempore raste iz leta v leto, tematika večine del pa je seveda kurent, pomlad, karneval. Forbici se je zahvalil umetnikom za sodelovanje, prav tako pa tudi vsem, ki podpirajo to mednarodno nagrado. Dobitniki nagrad in priznanj 2023 so: Jerneja Menzinger (grand prix MO Ptuj v vrednosti 1.000 evrov), Tina Konec in Hana Nekrep (odkupni nagradi MO Ptuj v vrednosti po 500 evrov), Gregor Sa-mastur (nagrada za najizvirnejšega kurenta v vrednosti 150 evrov), Milan Erič (priznanje strokovne žirije in nagrada Galerije Luna, razstava s katalogom), Milena Rošto-har (priznanje strokovne žirije in nagrada Galerije FO.VI, razstava s katalogom), Miha Erič (priznanje strokovne žirije in nagrada hotela Mitra), Brut Carniollus, Ivan Konec, Oto Vogrin, Pavla Milošič in Marina Djira pa so prejeli priznanje strokovne žirije in nagrado Art Trade. Priznanja so prejeli tudi najmlajši finalisti: Danaja Granda, Federiko Foto: Črtomir Goznik Dobitniki nagrad in priznanj Ex-tempore Ptuj karneval 2023 Vicari, Izak Sovdat Medved in Jure vili 13. februarja in bo na ogled do Mežič. 2. marca, ko se bo tudi zaključilo Razstavo finalistov in nagrajen- spletno glasovanje za nagrado ob- cev so v Galeriji Magistrat posta- činstva. Tudi letošnjo razstavo si je Foto: Črtomir Goznik Grand prix MO Ptuj je prejelo delo z naslovom Karneval Jerneje Menziger. mogoče ogledati le v času uradnih ur MO Ptuj, kar KUD Art Stays sicer navaja v svojih festivalskih edicijah. Tokrat pa res niso posebej navedli terminov za ogled razstave, zato o možnostih ogleda razstave sedaj obveščajo na spletni strani. Škoda le, da je že po postavitvi niso mogli videti številni obiskovalci, ki so v preteklem tednu dnevno polnili ulice in trge starega Ptuja. Nerazumljivo jim je, da je takšna razstava, ki predstavlja enega od vrhuncev Artfesta, na ogled le v uradnih urah. Razstava Ex-tempore Ptuj karneval je na ogled sicer tudi v vir-tualni obliki. MG Kurentovanje 2023 Pustni vikend minil • • iv« v izjemnem vzdušju Minuli konec tedna je v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj znova postregel z enkratnim vzdušjem. Foto: DAMN Media V petek je karnevalska dvorana gostila edinstveni Kurentanc, tradicionalno pustno zabavo Kluba ptujskih študentov. Magnifico je očaral in začaral razprodano karnevalsko dvorano, ki je bila znova polna do zadnjega kotička, dogajanje pa so z izvrstno energijo na najboljši možni način dopolnili člani zasedbe Rok'n'band in DJ David Nyx. Ptujske pekarne in slaščičarne so tudi letos udeležence Kurentanca razveselile s krofi - kar 3.000 so jih razdelili. Večer je prinesel tudi nagrade najlepšim maskam - trem posameznim in najlepši skupinski maski. Večer je prekipeval od pozitivne energije, publika na Ptuju pa je znova uživala v izjemnem vzdušju. Na pustno soboto je karnevalska dvorana Campus Sava Ptuj ponudila prav posebno doživetje - tradicionalno pustno večerjo, seveda ob spremljavi najboljše glasbe. Buryana, Gadi in Natalija Verboten so ustvarili izjemno vzdušje, poleg njih pa je na oder stopil tudi ljubljenec štajerskih glasbenih odrov Davor Borno. Jasmin Stavros namreč zaradi zdravstvenih težav ni mogel nastopiti, zato smo organizatorji v zelo kratkem času našli najboljšo možno zamenjavo - Davorja Borna, ki je z energičnim nastopom odlično razgrel številno publiko. V nedeljo so se po mednarodni pustni povorki vse maske odpravile v karnevalsko dvorano, kjer je potekala razglasitev rezultatov, veselo druženje pa se je nadaljevalo s skupino Chicas, skupino Smile in ekipo Petkove pumpe. NŠ torek • 21. februarja 2023 Ljudje odprtih rok Štajerski 19 Ljudje odprtih rok • Za kandidata lahko glasujete do 20. marca Izberite, kdo bo Dobrotnik leta V vseslovenski akciji Dobrotnik leta 2022, v kateri iščemo izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali družbo, se za podelitev laskavega naslova poteguje 23 kandidatov. Med njimi so tudi trije iz Spodnjega Podravja: Ignac Habjanič, Zdenka Golub in Marjan Skok. Za kandidata, ki se je po vašem mnenju najbolj izkazal z nesebično pomočjo, lahko glasujete do 20. marca tako, da izpolnjene glasovnice, ki jih objavljamo v Štajerskem tedniku, pošljete na naš naslov: Radio-tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Marjan Skok, gostinec s Ptuja Ptujčani pravijo, da ni področja, kjer do zdaj Marjan Skok ni pomagal. Ko je treba kaj skuhati, kakšnemu društvu ali komu drugemu, je vedno zraven. Ljudem v stiski pomaga že dobra tri desetletja, tudi v sodelovanju s socialno službo. Začelo pa se je po kratkotrajni slovenski osamosvojitveni vojni, ko so iz Bosne in Hercegovine prišli prvi begunci in je m p skrbel za njihovo prehrano ter jim pomagal skozi stiske, s katerimi so se soočali. Danes s hrano oskrbujejo nekaj deset starejših, tudi GLASUJEM ZA KANDIDATA: □ Marjan Skok □ Ignac Habjanič □ Zdenka Golub Ime in priimek:. Naslov: . Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. občini Žetale. »To sem dal kraju, to je solidarnost, da ne pozabiš na svoje korenine in narediš nekaj _ ........ dobrega za napredek v svojem okolju,« pove Skok in doda, da ga je življenje naučilo, da na svetu nismo sami ter da si bogat, če kaj daš od sebe in pomagaš drugim, ki si sami ne morejo pomagati. hrano, ki ostane v gostilni, vedno razdelijo. Ponosen je, da je leta 1995 z lastnimi sredstvi poskrbel za prvi asfalt na cesti na Kočice v Zdenka Golub, upokojena učiteljica Zdenka Golub zna prepoznati dobro v ljudeh, sliši stisko in nemoč ljudi ter poskuša spremeniti svet. Pomagala je ženskam, da so se osvobodile spon nasilja in da so stopile na samostojno pot, nudila pomoč otrokom in starejšim. Že 25 let je dejavna v Karitasu Sveta Trojica v Podlehniku, pa tudi v cerkveni in lokalni skupnosti. »Pisala sem in še vedno pišem prošnje za službe, predvsem ženskam, da se lahko izkopljejo iz hudega, prošnje za socialne in druge pomoči. V okviru Karitasa in Rdečega križa pomaga tudi otrokom in starejšim, da okusijo počitnice v okviru organiziranih letovanj, marsikateremu osnovnošolcu pa je omogočila udeležbo šole v naravi tako, da je poiskala donatorje za plačilo stroškov. »Socialni čut je prirojen, ne moreš ga privzgojiti,« meni Golu-bova, kije zrasla na obrobju Haloz v Tržcu pri Vidmu. Pravi, da prosto-voljstvo od človeka zahteva obilo časa, plačila zanj pa ni: »Iskrena hvaležnost človeka je največ, kar lahko prejmeš, in je poplačilo za ves trud ter motivacija za nadaljnje delo.« . ' jjr 1 j 4, ■ t 1 lic ÍW ' - 1 Ojfe 1 B^Jfej "v ¿ Ignac Habjanič, upokojenec in zbiratelj zamaškov Ptujčan Ignac Habjanič je začel zbirati zamaške, ki jih nato prodajo, izkupiček od tega pa namenijo v dobrodelne namene, že leta 2012. V tem času je pomagal 22 otrokom. Z njegovo zavzetostjo in angažma-jem je bilo zbranih več kot 71 ton zamaškov, ki bi sicer končali v smeteh. »Raje tako porabim čas, kot da bi hodil po gostilnah,« pravi Ignac. A ne zbira zgolj zamaškov. Ker mnogi vedo, kako aktiven je, mu pogosto prinesejo tudi uporabna oblačila, ki jih z veseljem razdeli. Do informacij o pomoči potrebnih praviloma pride tako, da kon-taktirajo z njim njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Praviloma so za pomoč, ki jo nesebično nudi, ljudje zelo hvaležni. »Ko gledaš te otroke, ki niso nič krivi in nič dolžni, pa imajo težave, se ti zasmilijo. V spominu ti ostane vsaka zgodba. Spominjam se denimo deklice Brine iz Medvod, ki so ji rekli, da ne bo nikoli hodila. A tudi s pomočjo denarja od prodaje zamaškov je odšla v Ameriko in po nekaj operacijah danes deklica hodi. Takih primerov je na žalost preveč in vsem preprosto ne moreš pomagati.« Ur Foto: CG Foto: CG Foto: CG Ptuj • Filatelistično društvo, zvesti spremljevalec pustne tradicije Kurentovanje v izdajah filatelistov že od leta 1962 Tudi 63. Kurentovanje na Ptuju spremlja filatelistična razstava. Razstavo Kurentovanje v izdajah FD Ptuj, ki na Ptuju deluje že 74 let, je postavil avtor zbirke Franc Golob, član FD Ptuj. Na ogled je v izložbenih oknih Zavoda za turizem Ptuj. Filatelistično društvo Ptuj s priložnostmi kuvertami in priložnostnimi žigi ter tudi z znamkami pomembno prispeva v ohranjanje in popularizacijo pustne zgodbe s Ptujskega. S priložnostnih ovitkov / iz leta 1962 do leta 2022, za leto 2023 bo izšel danes, na pustni torek, je mogoče razbrati nekatere prav posebne zanimivosti, o katerih sicer ne beremo v drugih dokumentih oz. brošurah Kurentovanja JKráii Iffifr >, é r Foto: Črtomir Goznik Priložnostna pisemska ovojnica z znamko in priložnostnim žigom letošnjega Kurentovanja bo izšla danes, na pustni torek. Na ptujski pošti bo danes mogoče dobiti tudi poštni žig 63. Kurentovanja. na Ptuju. Kurenta na prvem priložnostnem ovitku iz leta 1962 je upodobil akademski slikar Janez Mežan. Na kuverte so v preteklosti dotisnili tudi embleme podjetij, ki so jih uporabili v komercialne namene, za pošto v pustnem času, ki so jo pošiljali svojim poslovnim partnerjem. Na kuverti iz leta 1966 sta dva žiga, vendar z različnima datumoma. V tem letu je bil zraven ovitka št. sedem izdan tudi ovitek s številko šest - Kurentovanje in karneval na Ptuju - kjer je še tekst v latinščini. Velik uspeh je bilo za Filatelistično društvo Ptuj leto 1996, ko je na njegovo pobudo Pošta Slovenije izdala dve znamki z likoma koranta - roga-tega in pernatega. Leta 1993 je nastala skupna fotografija pernatega in rogatega kurenta. Nastala je razglednica velikega formata, izdelana za izdelavo maksimirane 1: Foto: Črtomir Goznik Razstavo o Kurentouanju v izdajah Filatelističnega društva Ptuj je pripravil avtor zbirke Franc Golob, Član FD Ptuj. karte z znamkama pernatega in rogatega kurenta, ki jih je izdala Pošta Slovenije. Na razglednici sta bili nalepljeni obe znamki, ki sta bili žigosani s priložnostnim žigom 10. 2. 1996. Tudi konvencijo karnevalskih mest, v tem letu je potekala na Ptuju in v Mariboru, so ptujski filatelisti obeležili s posebno kuverto, na katero so v mozaik razporejene fotografije pustnih likov. Tudi okoliški fašenki so krasili priložnostne ovitke. 50. Kurentovanje sta pospremili dve priložnostni kuverti in dve osebni znamki. Še veliko več pa je mogoče videti na sami razstavi. „Gre za kakovostne izdaje. Po- rabljene so slike Franceta Miheli-ča, Janeza Mežana, Jožeta Foltina in tudi drugih oblikovalcev. Verjamem, da so si številni to razstavo že ogledali. Ogled pa bo možen še do četrtka," je povedal avtor zbirke in postavljavec razstave Franc Golob. MG 20 Štajerski Križem kražem torek • 21. februarja 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Dežela tisočerih nasadov Kombi nas je parkiral v kraju Tanah Rata, na nadmorski višini skoraj tisoč petsto metrov, in klima je nenadoma postala bolj sveža. Prva stvar, ki sva jo izvedela, je bila, da že ves dan nimajo elektrike in interneta, poiskati pa sva si morala tudi bivališče. Sob je bilo na razpolago res veliko, tako da sva se naštimala v način za barantanje in si ogledala lepo število prostorov, naposled pa izbrala enega, kjer je lastnik znal dobro angleško in bil tudi založen z lokalnimi zemljevidi. Že na prehodu v 20. stoletje so raziskovalci ugotavljali, da je naravno terasasto območje s pripadajočo klimo izjemno primerno za gojenje cvetlic, grmovnic, čaja, kavov-ca, sadja in zelenjave. Prej je bila na tem mestu čista džungla, s prvimi cestami in naselji pa so območje preobrazili v pravi ekološki resort, ki oskrbuje velik del države. Zaradi svoje višine in anonimnosti so tukaj tudi vojaške baze in oddajniki, še dobrih 50 let nazaj pa so imeli tudi veliko težav z malarijo. Kakorkoli, nama je bilo tu zelo všeč in ker ni bilo nikjer nobene prave avtobusne postaje, sva si prevoz omislila kar na avtoštop. Foto: Dani Zorko Če mogoče še kdo ni vedel, kako rastejo banane... Foto: Dani Zorko Stojnice s svežim sadjem ob poti Do sosednjih krajev ni bilo daleč in že po slabi minuti sva dobila prvi prevoz, in sicer na kesonu nekega starega poltovornjaka. Sploh se ni bilo potrebno z nikomer pogovarjati, samo opazovala sva okolico, in ko se nama je zazdelo kaj zanimivega, sva samo potrkala po strehi in že sva bila spet na cesti. Povprašala sva po nasadih in kmalu sva prispela do prvega rastlinjaka, ki jih je bilo naokrog res ogromno. Tukaj so gojili različne vrste solate in na tone jagod, ki sva jih na najinem sprehodu pridno mlatila. Naj omenim, da so po vseh rastlinjakih uporabljali hidroponičen način pridelave, kar izgleda tako, da so sadike vstavlje- ne na cevi s koreninami navzdol, od spodaj pa voda neprenehoma dovaja hranilne snovi in kisik. Rastline tako rastejo bistveno hitreje, kot bi drugače, je pa res, da jim potem malo manjka intenzivnega okusa. Za Azijce in mestne škrice je verjetno tudi takšen sadež dovolj dober, ampak če je človek kdaj poskusil domače sadje in zelenjavo, bo zagotovo znal razlikovati, kaj je res dobro. Čez nekaj kilometrov sva našla še enega bolj zanimivih rastlinjakov, namreč s kaktusi. Tu ne gre za visoke bodičaste rastline in južnoameriških step, ampak za lončnice z zelo pisanimi cvetovi in imelo me je, da bi si takoj kakšnega kupil. Kaktusa pa res še nikoli nisem prinesel s potovanj. Isti lastnik je imel znova en šotorček jagod in spet sva si jih privoščila. Pravzaprav sva nekaj kilometrov naredila kar peš in vmes poskušala različno sadje, le do banan nisva mogla splezati. Lahko se pohvalim, da toliko jagod kot v Maleziji, nisem pojedel še nikjer. Ta trend se je namreč nadaljeval še naslednje dni, saj sva začela kupovati tudi drugo sveže sadje. Prve dni sva se malce izogibala sveži hrani, da se prebavni sistem malo navadi na vitamine, vendar na celotnem potovanju s tem nisva imela težav. AVTOR: TOMAŽ KRAU OSTRA RAZPRAVA METALEC KLADIVA KOZMUS ODVAJANJE PEVKA SIRK EVA (ERNE DRUGO NAJVEČJE mesto VITALUI NAJVEČJI PRITOK ZAHODNE MORAVE V SRBIJI NADZORNIK, PREGLE-DOVALEC DRŽAVA NA JUGOVZHODU JUŽNE AMERIKE PIHALNI INSTRUMENT NEM. RE2l-SER (FRITZ) DAN V RIM. KOLEDARJU MERILNIK GLOBINE VODE STVAR, PREDMET OSMRTNICA NASELJE JUŽNO OD LOGATCA RADON RODOVITNA ZGORNJA VRHNJA OKONČINA PLASTTAL ČLOVEKA NAS LITER. SOBNA TEORETIK, RASTLINA PUBLICIST NEKD.AVS. IN FILOZOF POLITIK (JANKO) TAAFFE GOROVJE VJZ. BOLGARIJI ŠALJIVIH PUTRIH NAJVEČJI OTOK FILIPINOV UPANJE AMERIŠKA IGRALKA MacGRAW PODROČJE EMIRJEVE OBLASTI KIPAR KALIN FRANCOSKI MEHKI SIR ODRSKO GLASBENO DELO POKLON PEVEC PREDIN RAZCEP SKUPINE NADELE NAZOR GNOSTIKOV OLIVER TWIST MOSTIČEK ZAPEÍCE BUČNO, OLIVNO, LANENO ? AM. REŽI-SERCOEN ST. FIZIK. ENOTA ZAŠILO BAKTERIJA v OBLIKI ROB, UPOGNJENE OBROBJE PALIČICE REGULATOR Polyommatus amandus Razpon kril je od 25 do 40 mm. Zgornja stran kril je pri samcu sinjemodra z neostrim sivim pasom ob zunanjem robu sprednjih kril. Zgornja stran kril samice je rjava z rahlim modrikastim poprhom in velikim oranžnimi pol-mesečastimi lisami, ki so navadno omejene le na zadnja krila. Spodnja stran kril je pri samcu siva, pri samici pa bolj rjavkasta. Ob bazi kril je modrikast poprh. Polmesečaste oranžne lise spodnje strani zadnjih kril so velike in skupaj z okroglimi lisami dajejo videz očesc. Gosenica je kosmata, zelena in s temno hrbtno progo. Hranilne rastline gosenic: Grašica. Razširjenost: Travniki, obcestna območja, grmičevje, do višine 1000 m Doba letenja: V eni generaciji od maja do julija. RILA - gorski masiv v jugozahodni Bolgariji z najvišjim vrhom Musala (2925 m), EHOLOT - naprava za merjenje globine vode z ultrazvokom, VIBRION - bakterija v obliki upognjene paličice Foto: Dani Zorko Utrinek z vožnje po podeželju KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 21. februarja 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj V teh dneh pregorevamo Za radijsko ekipo so dnevi v času pustnega dogajanja zelo pestri. Poleg dogajanja v karnevalski dvorani, kjer se vrstijo večerni koncerti, radijska ekipa prevzema tudi vodenje programa in številne logistične naloge. Pripravili smo pustno rajanje za invalidske organizacije, veselo je bilo minulo sredo, ko je potekal Poli žur s Čuki in Ribičem Pepetom, vesela otroška maškarada pa je potekala tudi včeraj. Vse to od celotne radijske ekipe in sodelavcev Štajerskega tednika terja veliko dela in energije, saj smo poleg vseh obveznosti v karnevalski dvorani ustvarjali še redne informativne in zabavne vsebine, ki predstavljajo naše osnovno delo. Kljub temu, da je bila ekipa v teh dneh celo nekoliko okrnjena zaradi opravičene odsotnosti nekaterih sodelavcev, nam je uspelo vse izpeljati brez večjih težav. Poleg tega smo uspešno izvedli tudi akcijo deljenja krofov med kolektive Spodnjega Podravja. Šesto leto zapored smo namreč v sodelovanju s Ptujskimi pekarnami in slaščičarnami med kolektive razdelili tisoč krofov. Odziv je bil izjemno dober, prejeli smo ogromno prijav in seveda vsem, ki so se prijavili, krofov nismo mogli dostaviti, zato je o dobitnikih odločal žreb med vsemi tistimi, ki so poslali prijavo. Vsak dan sta se na teren odpravila voditelja Radia Ptuj Marjan Nahberger in Tadej Gerečnik ter v številne delovne sredine prinesla kanček veselja in najboljše ptujske krofe. Med drugimi sta obiskala reševalce, trgovce, občine, vrtce, avtoserviserje in še številne druge kolektive. Številne prijave kažejo, da je akcija med poslušalci res dobro sprejeta in zagotovo bo tako tudi prihodnje leto. NŠ CT \ . _. PRVI DAN NAJBOLJ SLADKE * t AKCIJE SPODNJEGA • 1 PODRAVJA — i -mt A Foto: arhiv Radia Ptuj Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 1 9 7 6 2 5 1 8 7 2 5 5 3 4 2 6 1 9 3 7 4 8 8 2 1 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 6 1 3 4 2 1 7 6 5 2 7 4 2 7 5 2 2 3 8 9 5 7 1 3 6 8 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € QQ Bik Vf ©©© €€ QQQ Dvojcka ¥¥¥ € QQ Rak ¥ ©©© €€€ Q Lev ¥¥ ©© € QQQ Devica ¥¥ ©©© € QQ Tehtnica ¥¥¥ €€€ Q Škorpijon ¥ ©© €€ QQQ Strelec ¥ © €€€ QQ Kozorog ¥¥ ©© € QQQ Vodnar ¥¥ © €€€ Q Ribi ¥¥ ©©© € QQQ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 21. do 27. februarja 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Živa Brglez Klep, 2000 Maribor Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 14. februarja 2023 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z občino Gorišnica in osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev -r-fc^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se v četrtek, 23. februarja, ob 18.00 v kulturni dvorani Občine Gorišnica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Gorišnica. ♦ h*BIT IT rešitve J ^ SAZAS Štajerski radioPTUI SILKEM uiunpen radio celje novi tednik Naročite Štajerski m Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ____________________________jfcfi._________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj a; , f 17 f i v: •j 'k v m k• ""i - - r.r.J N0\ ROČNIK KAKO OPTIMIZIRATI OBISK VRTNARIJE? Pomlad se nezadržno približuje in kmalu bodo tudi vrtnarije svoje police bogato založile s ponudbo rastlin. To je pravi paradiž za strastne vrtičkarje, a pozor: ta tako imenovana šoping mrzlica nam lahko grdo izprazni žepe in nas preseneti s številnimi razočaranji. Da se boste v vrtnarije odpravili dobro pripravljeni in se kasneje ne boste srečevali z obžalovanji, vas v najnovejši izdaji revije Rože & vrt spomnimo na nekaj ključnih pravil, kijih morate upoštevati, preden greste po zelenih nakupih rniWM i rffjmmstm 'f I "SB- ■ M Revijo Rože & vrt, v kateri najdete še vec nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja dor Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! ideja za darilo: NAROČNINA ŽE V PRODAJI! Na voljo tudi v poslovalnicah j[™ ASTRO VODNIK DO OBILJA: I o O W SUtAHH* horoskop r TOREK, 21. februar □0:00 Vfdeo strani 03:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 V Majšperku ob Dnevu kulture 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Pustna povorka v Majšperku arhiv 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pustna povorka v Majšperku arhtv 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Pustna povorka v Majšperku 21:00 V Majšperku ob Dnevu kulture 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani SREDA. 22. ft'bruar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš— zdravstvena oddaja 09:30 Kulturni dan v OŠ Hajdina 10:30 Kulturni praznik v Trnlčah 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta občine Starše 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kulturni dan v Skorbl 21:00 Kulturni dan v OŠ Hajdina 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani PKOCRAMHKI VVI'<>\ I DN1K S P TV program v iiwj lud prst" spiele WWW.SiptV.SI Uradniass: Dninuva t16it 2252 DORNAVA. l.i(o®slplu.il kontakt' OZ 7M 00 33: (Ml SIB 044. www.siplv.el ČETRTEK, 23. fchruar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Fašenk po Dorrtavsko arhiv 12:20 Starpoint prodajno okno 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta iz občine Dornava - v živo 20:00 Fašenk po Dornavsko 21:35 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani torek • 21. februarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 tfi m Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM teličko pasme RJ limuzin, staro 1 mesec, zelo lepo. Tel. 070 250 441._ PRODAM bale sena, Gabrnik. Tel. 041 967 979. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Umrli so: Franc Ferčec, Ložina 29a, roj. 1951 - umrl 7. februarja 2023; Ciril Žmauc, Zagorci 51, roj. 1935 - umrl 9. februarja 2023; Anton Črepinko, Sestrže 57, roj. 1933 - umrl 10. februarja 2023; Franc Kojc, Ptuj, Finžgarjeva ul. 8, roj. 1949 - umrl 11. februarja 2023; Alojz Cafuta, Ptuj, Povodnova ul. 12, roj. 1972 - umrl 11. februarja 2023; Julijana Emeršič, roj. Emeršič, Veliki Okič 53, roj. 1933 -umrla 12. februarja 2023; Dragica Turščak, roj. Kutnjak, Drenovec 8, roj. 1931- umrla 14. februarja 2023; Dragica Voljč, roj. Jukič, Ptuj, Zavčeva ul. 24, roj. 1935 - umrla 14. februarja 2023; Franc Bencik, Ptuj, Belšakova ul. 33, roj. 1943 - umrl 15. februarja 2023; Martin Petek, Bratonečice 14, roj. 1932 - umrl 15. februarja 2023; Jože Vauda, Zgornja Hajdina 83a , roj. 1969 - umrl 15. februarja 2023. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiirtediiik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihlei@radi(rtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Šta/ers&i TEDNIK Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih ti živiš, ostala velika je praznina in huda bolečina. V SPOMIN Anica Bezjak rojena Kaučič IZ SODINCEV 31 21. 2. 2018-21. 2. 2023 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem mnogo preranem grobu. Z globoko žalostjo vsi, ki smo te imeli neizmerno radi Lepi spomini ne bledijO www.tednik.si □s IStajerskitednik - . -Stajerskitednik Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 Z GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2b. uro na radiu Ptuj. MJ»A I I-fflAIW! «FD IRiiunifiSKO POLETJE V GdCmi 91UJ Za zdravo pitno j! vodo v Halozah SsK&Tggt r^—ŽŽ Tijff — t-«" 2ETT "-"* * .Inj - iMi tm. r . „ • '-T-rf . .<-* man ■■■■I____________ za sekretarja medobčinskega Milan Kneževič kandidat ■skietarjamedol sveta ZKSftfla Ker temelji prikodnosti ležijo vpretekl ttawi airito uttwtt tiffl litru 3} «MniM i»»mo » Phf litru Mm* atmofji J»Mtkiw jitrt« 7) KöKurfHduitiittftrtSI 0«wl«rtlauit ji tnmUn If I S &A KWITEJ4 C* ZKUTVJ Premalo dogovarjanja sistema! "ZSoSŠSŠiH---------j EiäStSS^CfiKŠSŠgSs j.U",'™,''^"r .....- - Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za www.radio-tednik.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si SKRIVNI NAČRT ZA ČETRTO JANŠEVO VLADO Anže Logar lahko s svojo stranko Janeza Janšo vnovič vrne na premierski stol INTERVJUJA JERNEJ VRTOVEC, poslanec NSI - Na desnici nimamo le ene osebe, ki bi lahko bila mandatar JAN PLESTENJAK - Ne morem živeti s kondomom čez dušo STRICI IZ OZADJA V ZDRAVSTVU Kateri klani v zakulisju dejansko vodijo UKC Ljubljana 24 Štajerski Kronika torek • 21. februarja 2023 Slovenija, Sp. Podravje • Vsako leto okoli 70 delovnih nesreč v gozdovih Lani pri sečnji umrlo največ oseb v zadnjih petih letih V začetku februarja se je v okolici Gorišnice zgodila nesreča v gozdu, kjer se je med podiranjem dreves hudo telesno poškodoval moški. Le nekaj dni pred tem je na drugem koncu Slovenije, v gozdu pri Dolenjem pri Jelšanah v občini Ilirska Bistrica, pri podiranju drevo padlo na delavca, kije na kraju podlegel poškodbam, pred nekaj dnevi pa seje pri cepljenju drv smrtno poškodoval še občan iz Prekmurja. Lani seje sicer na območju celotne države zgodilo kar 75 delovnih nesreč. Terjale so skoraj trikrat več življenj kot leto poprej, kar 11. Policisti Policijske postaje Go-rišnica so bili na praznično sredo (8. februarja) okoli poldneva, obveščeni, da se je v gozdu med podiranjem dreves poškodovala oseba. Po njihovih ugotovitvah se je drevo med žaganjem prelomilo in huje telesno poškodovalo moškega. Slednji je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Po zbranih obvestilih so policisti tujo krivdo izključili. Bodo pa o tem obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo. V gozdovih se v Sloveniji vsako leto zgodi več deset delovnih nesreč, žal se jih kar nekaj konča tragično. Lani se jih je zgodilo kar 75, pri čemer pa na Generalni po- Pri sečnji in spravilu lesa v gozdu se vsako leto zgodi več deset nesreč. licijski upravi (GPU) poudarjajo, da ne gre za popolne podatke, saj so evidentirane le delovne nezgode oz. nesreče pri delu, kjer je obravnava zaključena. Lansko leto je bilo tudi najbolj tragično, saj se je smrtno ponesrečilo 11 ljudi oz. največ v zadnjih petih letih (od 2018 do 2022), še 33 jih je utrpelo hude telesne poškodbe. Leta 2021 so umrli štirje, 2020 dva, 2019 deset in 2018 sedem. V večini primerov udeleženci skupijo hude poškodbe in le redki jo odnesejo brez (3). V primerjavi z leti poprej je bilo več nesreč v lanskem letu zabeleženih tudi na območju PU Maribor, in sicer 10, leto poprej sedem. Že zadnji dve leti so nesreče terjale po eno življenje. Letos že sedem nesreč Najpogostejši vzrok za nesreče je nepazljivost, sledijo padec dre- Število nesreč pri delu v gozdu i 'sS Foto: arhiv Svet24 2018 2019 2020 2021 2022 Število delovnih nezgod ali nesreč pri delu 74 65 68 65 75 Smrt 7 10 2 4 11 Huda telesna poškodba 34 30 35 35 33 Lažja telesna poškodba 30 23 29 26 29 Brez poškodbe 2 2 3 1 3 Vir: GPU vesa, zdrs ali prevrnitev vozila in neuporaba zaščitnih sredstev (čelada in podobno). »Večina delovnih nesreč pri sečnji dreves se zgodi v gozdu, kjer lastniki gozdov opravljajo spravilo lesa ali druge aktivnosti v svojih gozdovih. Za svojo varnost so lastniki odgovorni sami in v primerih telesnih poškodb ne gre za sum kaznivega dejanja, ampak za dogodek. Kadar pa gre za delovno pravno razmerje med lastnikom gozda, podjetjem, ki izvaja sečnjo dreves, in delavcem, bi v primerih delovne nezgode v gozdu šlo za sum storitve kaznivega dejanja ogrožanje varnosti pri delu,« so še pojasnili z GPU in dodali, da teh kaznivih dejanj ni veliko, morda ena na leto. Letos se je sicer na območju celotne države zgodilo že sedem nesreč v gozdu, od tega dve na območju PU Maribor, v katerih je ena oseba umrla, tri pa so se hudo telesno poškodovale. Monika Horvat Pragersko • Deset objektov brez prave vizije Nekdaj polni hlevi danes skladiščni prostori Hčerinsko podjetje Perutnine Ptuj - PP Agro obdeluje več tisoč hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč v Podravju. Zanje skrbijo tri enote, in sicer v Pesnici pri Mariboru, Dornavi in na Pragerskem. Slednja ima sedež tik ob cesti, ki povezuje Slovensko Bistrico in Ptuj, tako da imajo vozniki odprt pogled na številne stavbe, kijih najeda zob časa oz. vremenske neprilike. Na Pragerskem, kjer se še nekateri spomnijo polnih hlevov goveda, danes stoji deset nepremičnin v velikosti okrog 10.000 m2, ob tem pa površina nezazidanih parcel po podatkih Pisa - prostorskega informacijskega sistema znaša še dobrih 27.000 m2 oz. 2,7 hektarja. Gre za nekdanje hleve, hangarje in druga poslopja, ki služijo skladiščenju reprodukcijskega materiala, krme, traktorskih priključkov in druge mehanizacije ter orodja. Kot so skopo pojasnili v Perutnini Ptuj, sedem zaposlenih na območni enoti Pragersko izvaja servisne dejavnosti za potrebe PP Agra, glede popravila stavb, ki jim vidno pušča streha oz. je ponekod ni, pa so dejali: »Kritina in objekti, ki so bili poškodovani v neurju, so v fazi obnove.« Zanimivo je tudi, da na tej parce- li skrit pred očmi voznikov stoji še dvorec Pragersko iz 16. stoletja. Po rodbini nekdanjih lastnikov dvorca, omenja se Krištof Prager, naj bi dvorec in okolica dobila ime Pra- Foto: Gradovislovenije.si Perutnina na Pragerskem razpolaga skupaj z 10.000 m2 stavbnih prostorov, ki pa so namenjeni predvsem skladiščenju. Foto: FB, Dvorec Pragersko Na območju pragerske izpostave PP Agro je tudi pol tisočletja star dvorec Pragersko. gersko. Od tedaj je dvorec menjal več lastnikov. Graščinsko posestvo je leta 1934 kupila Dravska banovina. Po drugi svetovni vojni so tam ustanovili kobilarno, med 1949 in 1960 pa tja preselili še žrebčarno iz Ponovič, so navedli v Društvu gradovi Slovenije. Po podatkih iz zemljiške knjige je dvorec sedaj delno v lasti Perutnine Ptuj oz. podjetja PP Nepremičnine, Stanovanjskega sklada RS ter Olge Bol-direv, ki s sinom Vojkom tudi biva v gradu in skrbi za njegovo okolico. Mojca Vtič vC?4 o 'C? ■ Rojstva: Sabina Vrbnjak - deklica Vita; Jerneja Habjan - deček Izak; Tina Zelenik - deček Žan; Eva Tekmec - deklica Sofia; Valerija Muršič -deček Oskar; Patricija Greif - deček Jaka; Simona Kozel - deček Lovro Urh; Eva Cinac - deklica Neila; Doroteja Štulec - deklica Elli; Mateja Janjič - deklica Mia; Urška Hacin - deklica Vita; Maša Golc -deklica Maša. * C? S5,cb , C? ' * _£2. C3 tč C? C . ..o o o C? o _ Kadar Matija (24.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Danes bo sprva precej koprenaste oblačnosti, dopoldne se bo razjasnilo. Na zahodu Slovenije bo tudi čez dan ostalo pretežno oblačno. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, v severni Sloveniji do -3, najvišje dnevne od 11 do 16, na vzhodu do 18 °C. OBETI V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo v vzhodni in severni Sloveniji. Napoved za Podravje Vir: ARSO