Mineralogij a 


za nižje razrede srednjih š 

in za enake zavode. 

Spisal 

D K. Hinterlechner, 

,. hr. ci,olo .=,ketja cliza,oc Dunaju . 

V besedilo e vtisnjenih 78 slik . 

ueno knjigo pripug,'eena z vis. ukazom . kr. ministrstva za bogoeastje 
in na-uk z cine 8. decembra 1908, stev . 42943 . 

Cena -vezani knjigi K 1 .90 h. 

V Ljubljani. 
Zalotil Lavoslav Schwentner. 
1903. 



Natisnil A. Slatnar v Kamniku . 


Uvod. 

Prijel)a dolžnost mi jo na telil mostu izreči iskren o 
zahvalo gospodu d r. Fr. Vidicu, ki mo jo izdatno podpiral 
s tem, da mi jo pregledal v jozikovuom oziru rokopis 
in mi tudi pomagat popravljati tiskovne polo. 

Slike 2, 8, 18, 27, 29, 30, 32, 43, 44, 46, 4-63, 68, 
70, 73 in 76 so iz dr. G. Fickorj e v e knjige : ,, Leitfadon 
der Minoralogie fur die dritte Klasse der Gymnasion." Dnna.j . 

F. Douti (-k e 1900. Slike 74 in 75 so pa iz prof. E. Weillschenkovih 
: .,( ;rundzuo.e CTesteinskundo Flerder 1902 . 
Froil)uro. . 
Na Dunaju, meseca novembra 1902 . 

D . I~l~terle~h~er 

Popravka : Obrni sliki za 180" . 


Prvi del 
Opis najznamenitejših rudnin . 


Kamena sol, kuhinjska sol ali sl.ankamen (das 
Steinsalz ali das Koehsalz) se imenuje v navadnem življenj u 
kratko sol . V naravi ima ali obliko kock e 
ali se pa nahaja v nepravilnih kosih . 

Kocka ima 6 kvadratnih ploskev, 12 robo v 
in 8 oglov (glej sliko l .). Po dve ploskvi in po -1 
robovi so vzporedni. V vsakem oglu se stikajo tri 
plosk-ve . 

Pravilne like kamene soli kakor tud i 
Slika 1 .

vsake druge rudnine, ki so omeen i

j

z ravnimi, gladkimi in narav ni n i (ne umetno narejenimi 
ploskvami, imenuj eno kristale l ) (Kristali) . Kameno sol, 
ki nima oblike kristala, imenujemo gruéavo (deri)) . 

1. poskus. Vrzimo v čisto vodo troho kamene soli . Sol izgineva ; 
raztaplja s e (last sich) v vodi . .oko nadaljnjemo to ravnanje toliko časa , 
da pride na 100 delov vode 36 delov kamene soli, vidimo, da se na novo 
dodana sol ne raztopi več . 
Vodo, v kateri, smo raztopili kamene soli, imenujemo slanico 
( Kochsa'lzlosung, Salzsole), ker ima slan okus . O slanici, 

v kateri ne moremo več raztopiti kamene soli, pravimo, da j e 
z njo nasičena (ges~ttigt). 

2. poskus. Nasičeno slanico postavimo na prepih ali na solnce, d a 
polagoma izhlapeva (verdunstet). V razmerno kratkem času se napravi 
na dnu posode skorja. Na njej spoznamo bodisi z golim očesom bodisi z 
lupo brezbarvne, prozorne, kakor steklo svetle kristale . 
Ti, na skupni podstavi vzrasli kristali se stikajo več ali 
manj med seboj in tvorijo kristalno skupino, katero imenujem o 
k op u č o ali d r u z o (die Kristalldruse, glej sliko 2 .) . 

(r~stallos (grs .) = led, vsi kakor led prozorni dragi kamni . 
1 


3. poskus. Nasičeno slanico segrevajmo dalje časa, da zavre in se 
naglo izpari. V teni primeru ne dobimo večjih razvitih kristalov, pač p a 
nepravilen kos kamene soli, ki sestoji iz večjih ali manjših zrn . 
Vsled hitrega izparivanja se izločava mnogo majhnih kristalov. 
Ti kristali ne morejo rasti pravilno, ker so drug dru


gemu v razvoju na potu . Razvijajo se pa vendar v vse tri smeri 

Slika 2. Kamena sol (po Fickerju) . 

skoro enako in dobé vsled tega nepravilno, zrnom podobno obliko. 
Tako kameno sol imenujemo zrnato (ktrniges Steinsalz) . 

Ce se ovirajo ti majhni kristali med seboj le v dveh 
smereh, a v tretjo rastejo prosto, tedaj so podobni proton i 
(stebelcem) ali vlaknom in tvorijo protasto (steno.eliges) al i 
vlaknato (faseriges Steinsalz) kameno sol . 

Pogosto pa sestoji kos kamene soli iz tako drobnih zrn , 

da jih ne moremo razločiti z golim očesom . Taka kamena sol 
je jedrnata (dicht). 

Zrnate, protaste, vlaknate in jedrnate različke (Varieteton ) 
imenujemo splošno kristalasto kameno sol (kristallinische s 
Steinsalz) . 

O zrnati, protasti, vlaknati ali jedrnati kameni soli pravimo 
tudi, da je zrnatega, protastega, vlaknatega ali jedinateg a 
zloga (das GefLige, die Struktur). 

4. poskus. Nastavimo na kocko kamene soli, vzporedno s kak o 
ploskvijo nož in udarimo po njem. Z nožem r a z k o l j e m o (spalten) kocko 

na dva dela, ki ju imenujemo razkolk a (Spaltungsformen) . Razkolka 

sta tudi omejena s šestimi ravnimi in gladkimi ploskvami . Od teh je 

5 prvotnih, ena je pa umetna. Umetno narejeno ploskev imenujemo raz


k o l i no (die Spaltfl~che) . 

Zato porečemo, da je kamena sol prav lahko razkolna, 
ali, da se dá prav lahko klati vzporedno s kockinimi 
ploskvami. 

Kakor pri kameni soli tako so podobni razkolki tudi pri 
nekaterih drugih rudninah kristalom, a vendar niso kristali. 

5. p o s k u s. Ravno, gladko kockino ploskev razimo (ritzen) z nože m 
ali žebljem ter jo poskusimo raziti tudi z nohtom . Nož ali žebelj razita kameno 
sol, ne pa nohet . Zato pravimo, da je kamena sol mečja od prvih, a 
trša nego nohet. 
Silo, s katero se kaka rudnina upira osti, ki j o 

hoče raziti ali ogrebsti, imenujemo njeno trdoto (H~rte, 

H~rtegrad). Da določimo rudnini trdoto, jo primeljamo z dru


gimi znanimi rudnina-mi, ki ne izpreminjajo svoje trdote. V ta 

namen je sestavil avstrijski mineralog M o h s 10 rudnin, izme d 

katerih ima vsaka poznejša večjo trdoto. Vseh deset rudnin 

skupaj imenujemo trdotno lestvico (H~rteskala ). V tej 

lestvici zavzema kamena sol drugo mesto, velja teda j 
'za primer druge trdotne stopnje (piši : t. 2) . 

Prozorna kocka kamene soli, ki ima po l cm dolge robove , 

(l cm 3), tehta 2.1 g. 

Ker tehta l cm 3 čiste vode pri + 4 ° C l. g, zato je ka


mena sol 2 . 1 krat težja od vode . 

Težo l cm 3 kakega telesa hnenujemo njegovo svojstven o 

ali specifično') težo (Ogon- ali spezifisches Gewieht) ; število 
pa, ki pove, kolikokrat se nahaja v teži kakega telesa tež a 
iste množine vode, imenujemo njegovo gostoto (Diehte). Spee. 
teža kamene soli je tedaj 2 . 1 g, njena gostota je pa 2-1 . -


6. p o s k u s . Položimo troho povsem suhe kamene soli na kak vlažen 
prostor. 
V kratkem opazimo, da vlači kamena sd'l vlago na-se, da 
se zmoči in končno raztopi . 

Cista kamena sol je brez bar-ve ali bela . Po raznih pri


rnesih pa dobiva različne barve, kakor : rdečo, rjavo, umazano 
sivo, včasih tudi modro ali zeleno. 

specificus (lat.) svojstven . 


)o s k o s. ,Stolčimo kosček kamene soli ali podrgnimo z njo po 
raskavi porcelanasti ploščici . 

V vsakem primeru dobimo naposled belkast prah, če tud i 
vzamemo kos kamene soli kakršne koli barve . Kamena sol j e 
v razi (Strich) belkasta, samosvoje ali svojstvene barve 
(Eio'enfarbe) nuna, pač pa je dostikrat obarvana (gef~rbt) . 

V ognju poca (knistert) kamena sol in se razprši (zel .knistert), 
deloma se stali (schmilzt) in izpariva (verckt n)n ) 
ter pormneni brezbarvni plm-nen vinskega cveta . 

Ker porumeni izmed prvin le natrij Na) vsak brezbarven plamen , 
vidimo, da sestoji kamena sol clelonia iz njega , 

8 . poskus. Segrevajmo zmes kamene soli, rjavega umi novc a 
(Mn 02 ) in razredčene žveplene kisline H, SO4 }. Pri tem poskusu se razvija 
plin, ki ga imenujemo klor (C1) . 
Kamena sol sestoji tedaj iz klora in natrija {natrije v 
klorid, klornatrij ; Na Cl}. 

Kamena sol se nahaja čista ali je pa onečiščena z ilovic o 
in raznimi rudninami . 
Kristalovana kamena sol se nahaja često na takih me 


I, kjer je voda raztopila: v solnih skladih (SQlzschiehten ) 
kamene soli, a je pozneje, izhlapela . V glini se dobé včasih 
popolni, lepi kristali. Kamena sol se pa nahaja kristalovana 
tuintam tudi na ognjenikih, kakor na Vezuvu pri. Neapolu . 
Vrhove takih gora je videti radi tega od časa do časa, kako r 
bi jih bil pobelil sneg. V stepah okoli hIvalinskega jezera pri-cvete 
kamena sol ob suhem vremenu iz tal. 

G r u č a v a kamena sol tvori glavni del mogočnih sklado v 
in debelih gred (G~nge) v različnih krajih, kakor v Vjelički , 
Bohniji in pri Kaluži v Galiciji, pri lschlu in Ilallstattu na Gorenjem 
Avstrijskem, pri HaLleinu na Solnograškem, Hallu n a 
Tirolskem, pri Ausseeu na Stajerskem, pri Tordi in Vizakni n a 

'Erdeljskem, pri Cardoni (Kárdoni) na panskem (180 m visoka , 

ledi-liku podobna skala) in severno od Penčaba v Aziji . 

Kamene soli je slednjič dobiti tudi raztopljene v vodi .. 
Velike množine se dobe v morju . v nekaterih jezerih (Mrtvo, 
molje, Kaspijsko in Eltonsko jezero), v (vodah) rudnicah (Mineralw~
sser) in v toplicah (-warme und heif3e Quellen Thermen)_ 


lzvečine so nahaja tudi v naših navadnih (sladkih) -vodah ; t u 
pa le v tako mali množini, da jo po okusu ni moči spoznati . 
Kamono sol dobivamo na različno naeino . 

je čista, kakor v Galiciji in na Erdeljskem, se lomi kakor vsak o 
drugo kamenje ; kjer je pa, kakor v alpskih kronovinah, ~čiščena, ločim o 
jo najpreje od primesi . 

V ta namen izkopljejo na pripravnih krajih jame (Sinkwerke) . Te 
-napolnijo z vodo, v kateri se raztopi kamena sol. Neraztopne primesi se, 

Mika ' . Solovarska kradi. 

sesedejo na dnu. Kedar je -voda, raztopila dovolj soli, napeljejo slanic o 
v solovarnicc (Salzsiederei, Sudhiitte), kjer se izpariva voda v -veliki h 
ponvah . Na, dnu ostane pri tem ravnanju naposled čista bela sol . To sol 
imenujemo radi lega varjeno sol (Sudsalz). Da se prihrani kar največ 
goriva, napeljejo slanico, prodno poteče v kotel, na veliko skladalnico vejevj a 

(Astwcrk); to imenujejo solovarko 'krado (Gradierwerk, glej sliko 3.). Na 

njej so izpari kolikor moči vode, da postaja slanica gostejša in na soli bogatejša. 



w

o 

V toplih pokrajinah, kakor v našem Primorju, napolnijo z morsk o 
vodo plitve gredice (Salzg~rten, glej sliko 4 .), ter prepusté izhlapevanj e 
solncu . Zadnje ostanke naluščene morske -vode odtočijo, ker so onečiščen i 
po nekaterih drugih nerabnih soleh, ter pusté, da se iztočena (ausgeschieden) 

sol še posuši . Takó dobljeno kameno sol, ki se običajno rabi v Primorju i n 
na Kranj kem, imenujemo morsko sol (das Seesalz), opisane naprave p a 
solin e (Salinen). -- Iz morske vode se izločajo kristali kamene soli tudi , 
ako zmrzuje. Tako dobivajo kameno sol v severnih mrzlih pokrajinah . 


Uporaba. Kamena sol izmed najpoti-ebnejših rudnin . 
Z njo zacinjamo vsa naša jedila, varujemo meso in ribe -več 
časa gnilobe, pokladamo jo domačim živalih kakor tudi divja čini. 
Sol rabimo dalje kakor gnojilo ter za izdelovanje sod 

mila in stekla. Ponekodi potresejo kameno sol po zimi n a 
kolovoz cestnih železnic, da tam sneg hitreje skopni . 

2. Jédavee ali fluorit i ) (der Flufispat ali Fluorit) se 
dobi kristalovan ali pa crruéav in je potem zrnatega ali vlak natega 
zloga . 
Kristali, ki so pogosto zbrani v «)pu+e imajo navadno 
obliko kocke. Veasih so jim pa ogli kakor 
otopljeni ali kakor odbiti . Mesto oglov imaj o 
potem ti liki pravilne trikotne ploskve ((dej 

o v sliki 5. . 
Vsaki fluoritovi kocki odkoljemo lahko 
vseh 8 oglov ter naredimo koneno iz kock e 
telo, ki je omejeno le od 8 pravilnih trikotni h 

Slika 5. 

ploskev. Ta lik imenujemo o s m e .ee ali 
o k t a e d e r (glej sliki 6. in 7.) Kristalne podobe, ki kažejo 
le istoimenske ploskve, kakor kocka ali osmerec, imenujem o 
en o t e rn e (einfaehe Kristallformon ) : Nasprotno zovemo like , 
ki nihajo samih istoimenskih ploskev, kombinacije (Kombinationen). 
V sliki 5. vidhno kombinacijo kocke z osmercem . 
Jedavec je vzporedno z oktaedrovimi ploskvami zelo razkolen . 

Slika 6. Slika 7. 

Trši je nego kamena sol, a Inečji nego mehko železo. V trdotn i 
lestvici je znak-4. trd. stopnje. Od vode je škrat težji. Sijaja 
je steklenega -ter pogosto kakor malo tolščenega . Barve nima 

fluorit je dobil, ker ima v sebi prvino f u o r . 


svoje, radi tega jc véasih brezbarven, Največkrat pa rumen, zele n 

ali višnjev, vijoličast, včasih celo rdeč . Raza je vedno bela . 

Nekateri fluoritovi kristali kažejo, če jih opazujemo proti 
svetlobi in od svetlobe, prav različne barve (lepo zeleno in vijoličasto). 
Ker so ta pojav opazovali njprej na fluoritu, zat o 
ga imenujemo fluorescenco ( die Fhwreseenz ) . 

L poskus. Razgrejmo nekaj jedaveevega prahu na platinovi al i 

železni ploščici . 

V temi vidimo, da se fluorit pri tem ravnanj(' sveti. Ta 
pojav opazujemo v temi tudi na fosforovih kapicah pri vžigalicah. 
Zato ga -imenujemo fosforescenco (dic Phospl'oreseenz 

2. po s k u s . Razgrejmo zmes jedavčevega prahu in žveplene kislin e 
(H 9 SO4) v svinčeni ali platinski posodi. Pri tem razkroji žveplena kislina 
jedavec in se razvija neka rezna in kiselasto dišeča para, ki se imenuj e 
fluorovodik ali fluorovodikova kislina (D:IuBsure ali Fluorwasserstoffs~
ure) FH. — Poleg te kisline se dela še kalcijev sulfat ali žveplenokisli 
kalcij (CaSO4) . 
Fluorit sestoji tedaj iz F in Ca (Ca F. (( la F2 
H, SO4 Ca Š04 ± 2 HF). Fluorovodik je hu strip. Zato moramo 
biti jako oprezni pri opisanem poskusu ! 

Namažimo stekleno ploščico z voskom ter napišimo potem s konic o 
kaj nanj, da se vidi golo steklo . S to ploščo pokrijmo potem posodo, v koj i 
se razvija fluorovodikova kislina . V kakih 2 minutah razjé ta kislina stekl o 
na obraženih mestih. Ako obrišemo potem vosek, se pokaže na steklu, ka r 
smo napisali preje na vosek . Na tem poskusu temelji vse postopanje, e e 
pišemo ali rišemo na steklo. Kadar učinkuje fluorovodikova kislina n a 
steklo, se dela iz kremikovega ch-okisa (SiO,) plinast kremiko v fluori d 
(Silieiurnfluorid, Si F 4) in voda (H, O). (Si O, + 4FH = Si F, + 211 2 O) . — 

V Avstriji se dobiva fluorit v lepih in velikih kristalih na 
Ceškem. 

Uporaba. Iz njega izdelujejo fluorovodik, ki razjed a 
steklo ; od tod njegovo ime j edavee . Lepo barvani kosi služij o 
v izdelovanje raznega lišpa, zrnate kose pa mešajo z železnimi , 
bakrenimi in srebrnimi rudami, da se hitreje talijo . 

3, Apatit') kristah'je najčešče v šestostranih prizma h 

lej sliki S. in 9.). Ker so te prizme pogosto kratke, so liki 

navadno ploščasto razviti. V trdotni lestvici j e apatit znak 

5. trdotne stopnje. Kemijsko je sestavljen iz Ca, P, F, 
in O. Po vseh drugih lastnostih je mono podoben jedavca i n 
') apatáo (grš.) = varam . 


nekaterim drug llll rudninam, s katerimi so ga pogosto zamenja vali. 
Radi tehpogostih prevar je dobil sedanje svoje ime apatit. 

Zelenkasti njegovi kristali so imenujojo s p árgovoe (dot i 
Spargelstein). 

Avstriji ga je dobiti v Sehlaggenwaldu na Coškein in 
ponekod na Solnograškem ter na Tirolskelll . 

slika 9 . 

Slika 8. Apatit (po Fiekevju) . 

Uporaba. Ker hna v sebi prvino fosfor, služi v izdelovanje 
umetnega gnojila . 

4. Kalijev solitar (der Kaliumsalpoter) so dola v mali 
množini na straniščih, v hlevih, na gnojiščih in v nečistih , 
vlu'nih stanovališčih . Na Ogrskem, v Vzhodn i 
Indiji in Aragoniji se pokrijejo vselej prot i 
jeseni v nekaterih krajih z njim tla. Na otoku 
Cejlonu in v Kalabriji so ga našli v podzemski h 
jamah na stenah . 

Solitar je trd kakor kamena sol (t . –:-


. 2), 
spec. t. 1.9 g, okusa je slanega, ki obenem 

hladi, brezbarven plamen pobarva vijoličasto. 
Lahko se tali, a na žarečem oglju živo razpokno . 
V vodi se rad topi, in sicer v gorki vodi mnog o 

Slika 10 . 

lažje nego v mrzli. l dol solitarja se raztopi pri


bližno v 8 delih mrzle vode (pri 0 0 C) ; v gorki vodi (pri + 97 ° 
pa že v '/2 enega samega dela. Zato se dobé iz gorke raztopin o 
pri ohlajenju velik , stebrasti, beli in prosojni kristali (O. sl. 10.), 


10 

.ki ne razpadejo na zraku, a tudi ne odvólgnejo (feucht werde n 
Kemijski znak za kalijev solitar je K NO 3 (kalijev nitrat). 

Uporaba. Solitar služi v izdelovanje smodnika, ki sestavljen 
iz 75 delov solitarja, 12 delov žvepla in 13 delov oglja. Iz 
njega proizvajajo tudi solitarno kislino (H NO 3, Salpeters~ure) . 

5. Cilski ali natrijev solitar (der Natriumsalpeter) j e 
navadno malo meeji od kalijevega solitarja, gostota pa mu j e 
večja (= 2.3), zubelj porumeni (Na), v vodi_ se raztopi še lažje 
kakor kalijev solitar. Kemijski znak je Na NO3 (natrijev nitrat). 

Uporaba. Ker odvolgne na vlažnem zraku, je neraben za 
proizvajanje smodnika . Iz čilskega solitarja izdelujejo kalijev 
solitar (štev. 4. in sohtarno kislino, a služi trdi za umetno 
gnojilo . 

6. Apnenec ali kalcit' (der Kalcit) tvori Cesto d r s t e v 
(Kalkspat) imenovane kristale, ki so združeni jako pogosta v 
kopu če. Nekatere apnenčeve tvorbe nas spominjajo po svoji 
obliki raznih urnetnin ali prirodnin . Zato imenujemo take like 
splošno posnemke ( na chahmende Grestalten) in pri apnencu 
posebej apnenčeve posnemke . Ponajyeč se pa nahaja apnene c 
popolnoma gmčav ter kaže zrnat, jedrnat ali protast zlog. Te 
tvorbe imenujemo v tej' knjicri a p n e n i k e (derbe Kalksteine) . 

r 

r 

Slika 11. Top romboeder. Slika 12. Oster romboeder. Slika 13. 

Izmed njegovih kristalnih likov je najvažnejši romboede r 
(das Rhmnboeder ; glej sliki 11 . in 12 . ter kombinacijo romboedr a 
in šestostrane prizme, slika 13.). Romboeder je omejen kakor 
kocka s šestimi ploskvami ter ima tudi 12 robov in 8 oglov. 
Ce ga držimo pravilno v roki, ima zgoraj in spodaj po en, 
ogel (r,") ; ta dva ogla imenujemo (posebno) tudi r ó g l j a 

I ) ealx (lat .) = apno. 


1 .1 
Ioskve niso kvadrati, ampak rombi ; od teh so nagnjeni v pravilni 
romboedrovi legi 3 navzgor in 3 navzdol. Od vseh 12 
robov je med seboj enakih vedno le po 6. Zato razlikujemo 

prvič : 6 obstranskih (o	o), ki vežejo gori in doli gredoč 6 
enakih obstranskih oglov, in drugič : 6 enakih, in sicer zgoraj 
tri in spodaj tri (r—o), ki vežejo obstranske ogle z rógljema . 

Ako sta roglja ostrejša od ostalih šestih oglov, potem s e 
hnenuje rmnboeder oster, ako sta topejša, pa top (glej slik i 

11. in 12.). 
Apnenec ,je brezbarven ali pa kaže različne barve . 
Slika 14. 

Kristali docela čistega apnenca so brezbarvni in prozorni . 
Skozi nje vidimo vsako reč', dvojno . Tak kalcit se imenuje zaradi 
omenjene lastnosti d v olc m e e (Doppelspat, glej sliko 14 .). 

l . poskus. Udarimo (ne prekrepko!) s kladivom po kakršnem koli 
apnenčevem kristalu, da se zdrobi v male drobce . 

Ti drobci imajo gladke, svetle, biserno sijajne ploskve i n 
romboedrsko obliko. Drstev se dá tedaj prav popolno al i 

ahk o klati (ist sehr vollkmnmen spaltbar) vzporedno z 
romboedrovimi ploskvami . Kameno sol obrazimo lahko z 
apnencem ; ta se pa dá obrazili z jedavceni ali z žebljem i z 
mehkega železa. V trdotni lestvici je apnenec prime r 
tretje trdotne stopnje . Od vode je ?7 krat težji . 

2 . poskus. Vrzimo kosček apnenca v vodo, drizg pa v razredčeno 
solno kislino . 

V vodi se apnenec ni?' ne meni v- ?'asu poskusa 
; v solni kislini se pa razkraja s tako živahni m 
šmom, da kislina (hipoma) vzkipi, kakor bi vrela. 

V mehurčkih, (ki se delajo pri tem), uhaja (iz kisline) ogljikov -oki s 
(C O,), kalcij se pa druži s klorom solne kisline v kalcijev klorid (Ca CI, , 
ki se raztopi v vodi. Ca CO2, ± 211 Cl = Ca Cl, + CO, H2O . 

Kalcit je torej kalcijev karbonat ali ogljeki s 
kalcij CaCO: : . 

Ako razžarimo kosček apnenca pred puhalnico, se razkroji v ogljiko v 
(I vok is (CO,) in kalcijev oksid (okis) (CaO). Kalcijev oksid je bela ali 
siva, prhka in jedka snov, ki se ne tali niti v najhujšem ognju in se ime 


nuje v navadnem življenju žgan o 

apno (gebrannter Kalk al 
i kalk)v

. Žgano apno pridobivajo 
veliki množini v a p n éni e a h (Kalkofen), 
kakršno nam kaže slika 15 . 

Žgano apno se druži hlastno z 
vodo, ki jo veže kemijsko. Pri tem 
,w se n a d i m l j e (bl*áht sich auf), segreje 
in razpade. Ca O H,0 =


w 

Ca H2O, . 

Tako apno zovemo ug a š e n o 
apno (gelosehter Kalk) . V kem. 
oziral ga prištevamo k osnovani , 

ker pomodri rdeč lakmov papir, 
Z zadostno množino vode ugašen o 
žgano apno imenujemo a p n e n o 
k a š o oziroma m l e k o (Kalkbrei 
odnosno K.-mileh). Ako se sesede 
apneno mleko, dobimo prozorn o 

apneno vodo (Kalkwasser) . 
do-vedemo apneni vodi nekolik o 
ogljikovega dvokisa, se napravi v 

njej bela o b o r n a (Niederschlag), ker je nastal kalcijev karbonat, k i 

neraztopen v čisti vodi. Cal1202 ± CO2 = Ca CO:, H2O. 

Ako pa dovajamo še več ogljikovega dvokisa, se izčisti voda, ker j e 
CaCO .) raztopen v vodi, ki ima v sebi CO, v obliki ogljikove kisline . Kakor 
Hitro a izženemo s toploto CO 2, se pokaže zopet bela oborina . 

Apneno mleko rabi v navadnem življenju kakor belež t }, kaša pa ( s 
peskom zmešana) kakor mort ali malta . 

I) Belež kakor tudi malta se izpremenita sčasoma zopet v apnenec . 
Dokler se ni iz-vršila ta presnova, je nezdravo stanovati v novih stavba h 
ali v novo pobeljenih prostorih . 


1 3. 
Pri apnencu razlikujemo naslednje različke : 

l. Kristalovani apnenec se dobiva posebno na otok u 
lsland jako lep in Čist kakor voda . Pri nas se nahaja v Idriji , 
v Pliberku, v Rablju in na Obilju. Docela čiste Ya rabimo v izdelovanje 
optičnih priprav . 

Apnenčevi posnemki se delajo v špiljah in pečinah , 
akor je n. pr. naša Postojnska jama. Mestoma raztopi namree 

Slika 16 . Postojnska jama . 

voda, mnogo apnenca, ker ima v sebi ogljikovo kislino. Kadar 
pride taka voda na zrak, izgublja svoj CO 2 in iz nje se izloč a 
apnenec. Ce se to vrši med tem, ko se cedi voda po stropu, p o 
stenah ali po tleh, se dela na njih neka skorja, ki jo hnenujem o 
s i g o (der Kalksinter) . Kjer kaplja voda od stropa, se pa delaj o 
znani kapniki (Tropfsteine). Navzdol obrnjene kapnike imenujemo 
stalaktite.) Od tal jim rastó navadno nasproti drugi , 

stalaktós (gr .) =-- kapljajoč . 


14 

ki hnajo svoj -vrh obrnjen navzgor ; te imenuj evro stala g mite i ) . 
Ce se združita stalaktit in stalagmit, napravita steber . 

Kapniki so navadno debelozrnatega, ponekod pa tudi vlaknatega 
aIi protastega zloga. Vlakna se vidijo, kakor da izhajajo 
iz enega skupnega mesta. Ta njihova razvrstitev se imenujc 
žarkasto r a z h o d n i zlog (radi alfas eri ge Struktur) . 

3. Apnenik (der Kalkstcin) tvori ponekod, kakor pri nas , 
cela pogorja. Tu je navadno jedrnat ter raznobarven . Lepo barven 
ali pisan jedrnat apnenik imenujemo barvni ali pisani marmo r 
(farbiger ali bunter Marmor) . Pri nas ga lomijo pri Tržiču, 
pri Trstu (Nabrežina), pri Ljubljani (Podpeč) itd., ter služi za 
plošče, spomenike, stebre in za drugo . 
Debelo- ali drobnozrnat, posebno pa jedrnat apnenik bele 
barve se imenuje beli marmor ali mramor . Najlepši se dobiv a 
pri Carrari (Karari) v Gornji Italiji. V Avstriji ga dobivam o 
sedaj na Tirolskem (Laas) . V starem veku so ga dobivali z 
otoka Paros. 

Beli marmor rabijo kiparji za izdelovanje raznih umotvorov . 

Lehnjak ali apneni maček (del' KalktuIT) se imenuj e 
apnenik, ki se seséda sicer iz vode kakor siga, a v drugi obliki . 
V studencih in v nekaterih vrelcih se prijemlje (izločeni) kalcije v 
karbonat v vodo Malega listja, rastlin in posebno ondi rastočega 
mahovja kakor skorja, ter ga popolnoma ovije in zaduši . Zato 
ima izpočetka njegovo obliko ter je luknjast in prstén (erdig). 
Sčasoma se vse votline zamaše, da postane lehnjak trd in rablji v 
za v zid. 

I z p r e m i n a s t i marmor (mramor) se imenuje apnenik, k i 

ga je dobiti na Obilju in v Pliberku, in ki sestoji povečem i z 
samih školjčnih lupin, ki izpreminjajo bar-ve jako lepo bisernato . 

Kreda (Kreide, Schreibkreide) je melek in belo barve n 

apnenik, ki sestoji povečem iz samih živalskih ostankov. Dobiva 
se na otoku Rujana (Riigen) in na Angleškem . 

Pogosto je apnenik oneeiščen po glini ter se imenuje pote m 
lapor (der Mergel) ; če se rad kolje, pa op oka (Mergelschiefer) . 
Iz laporja izdelujejo cement, ki rabi za stavbe pod vodo ali o b 
vodi. Debelo ploščati lapor ali. tak, ki se lahko lomi v skrb, 

i) stalagmós (grš.) =-- kaplja. 


15 

kakor se nahaja blizu Solenhofena na Bavarskem, rabi za pisanj e 
in tiskanje na kamen ter se imenuje zato kamenopisni apnen 
e c (Iithographisehe Steine ali Malten) . 

7. Dolomit ali grintavee (der Dolomit) je po obliki, razkolnosti 
in barvi popolnoma podoben apnencu . Od tega je le 
malo trši. Ako ga hočemo raztopiti v solni kislini, jo moram o 
segreti. V mrzli solni kislini se ne topi. Po tem se razlikuje od 
apnenca, (s katerim je kemijsko soroden, ker sestoji iz Ca CO 3 
in Mu CO 3) . 
8. Aragonec I) ali aragonit (der Aragonit) ima v sebi ist e 
snovi kakor apnenec ter se razlikuje od njega skoro samo p o 
obliki svojih navadno v kopuee zbranih prizmatičnih 
kristalov (glej sliko 17 .). Nahaja se pa 
tudi v kristalastih gručah protastega ali. vlaknatega 
zloga ali pa v posnemkih . V velikih množinah 
je raztopljen v vročih vrelcih, kakor v

, 
Karlovih varih na Ceškem. 

Kakor pri apnencu, tako moremo razločevati 
tudi pri aragonitu več različkov, in sicer : 
kristale, železni cvet (Eisenbliite), v re lov o e Slika 17 . 
(Sprudelstein) in g raševee Erbsenstein ) . 

Železni cvet se imenuje snežnobeli aragonit, ki se nahaj a 
v votlinah jeklenca v Erzbergu na Stajerskem in v H~ttenbergu 
na Koroškem. Zeleza nima nič v sebi, kakor bi kdo sodil p o 
njegovem imenu. Obliko, v kateri je najti ta različek, nam 
predočuje slika 18. 

Vrelo ve e se seséda v obliki svetlo- ali temno-rjavih skori j 

na dnu nekaterih vročih vrelcev in na vseh predmetih, ki jih 
položimo v tako vodo. 

Vroči vrelci prinašajo iz globočine peščena zrna . Okoli 
teh se seséda aragonec v tenkih skorjicah in lupinicah. Dokler 
so zrna lahka, nosi jih vrveča voda. Pozneje padajo na dno, 
kjer jih zlepi vrelovee. Te plasti hnenujemo g r a š e v e c (glej 
sliko 19). Zložene so iz rumenkastih, včasih kakor grah ve likih 
zrn. Dobiva se kakor vrelovee v Karlovih varih . 

I ) Svoje ime je dobil od španske pokrajine Aragonije, kjer so našl i 
posebno lepe kristale . 


t:poraba . V-v(4o~ in- graševec služita v izdelovanje razni h 
okraskov. 

Slika 19 . Graševec . 
Slika 18 . Železni cvet (po Fickerj u 

Jeklenee ali siderit (der Eisenspat ali Spateisenstein) 
kvistaluje v romboedrih . Nahaja se pa tudi gručav in je 
potem zrnatega ali *jedrnatega zloga, ali pa ima obliko ledvičastih 
in oblie:astih posnemkov. Trdota = 4, speč. t. = 4g. Barve 
jo rumene, sive ali rjave, raze belkaste . Vzporedno z romboedrovimi 
ploskvami se dá lahko klati . Sijaja je stekleneg a 
(Glasglanz), na razkolinah se sveti malo biserno (Perlmutterglanz). 
Na iglo magnetnico vpliva le slabo. 

Jekleneev kemijski znak je Fe CO3 (železni karbonat). Solna 

kislina ga načne le, ako je zdrobljen. Pri tem se dela železni klorid, s 
:Sumom pa uhaja ogljikov dvokis (Fe CO, + 2H Cl = Fe Cl, + CO 2 + H20). 

Na zraku ležeči kosi porjavé ali celo počrné, ker se izpreminjajo v 
neko rudo, ki se imenuje rjavi železovec ali limonit (30 ., str. 38 .) . 

sideros (grš .) = železo. 


I'recl puhalnico se ne lati, I~ac pa počrni ter postaj a 
n ometen . 

Jeklenec se dobiva v naših krajih v Javorniku in na Savi 
na Gorenjskem, v '‘;rresml pri Konjicah ter v Železnem in v 
Ilramšah na Slajerskem . V imenovani kronovini je posebno znamenita 
gora „Erzber " pri Eisenerzu (glej sl . 20.). 

Slika 20 . Erzberg pri Eisenerzu na Štajerskem . 

Odtod so dobivali že Rimljani svoje „noriško” želelo, a

, 

to ležišče še dandanes ni izčrpano . Sirina njegova znaša sedaj 

12 m. 

Rudnik (Bergbau) ima obliko ogromnih stopnic, kakor nam to kaž e 
slika 20. Vso rudo nakopljejo pod nebom ali odkrito (Tagbau). Nalomljeno 
rudo zdrobé . Zdrobljena leži potem nekaj časa na zraku, da se iz-premeni 
v limonit. Limonit še razžaré, gredno ga topé, da izženejo vod o 
iz njega in da se prihrani s tem goriva . 

10. Malahit I) (der Malaehit) je navadno vlaknat ali jedrnat 
ter se nahaja potem v obl.ičastih, ledvičastih, grozdastih ali kapničastih 
posnemkih . Včasih .je tudi prstén, kristahlje pa le redko . 
') maláche grš.) = selzenovec (malva) ; ker je zelen kakor selzenovee . 
2 


18 

Pri ledvičastih . posnemkih sestoji vsaka posamezna oblica i z 
jedra in:iz več plasti ali lupin. Ta zlog imenujemo sosredn o 
lup i!n a s t (konzontrisch schalio.e Struktur, glej sliko 21 .). 

Slika 21 . Malahit ; sosredno lupinast zlog . 

Trdota se približuje 4 . stop. : od' vode je 4 krat težji . Sveti 
se večkrat različno in sicer : kakor demant, stekleno ali pa svileno 
(Seidenglanz) . Barve je lepo zelene ; raza je ravno taka , 
samo malo bledejša. Pred puhalnico se na oglju stali ter daje 
zrno kovinskega bakra. V solni kislini se raztaplja, s šumom . 

Poskus. Segrejmo v epruveti nekoliko malahitoveg,a praška . 

Pri teni opazimo, da postane cevka znotraj rosna, ker oddaja 
malahit v vročini vodo. Njegov kem. znak je Cu CO 4Cu 
011)2 . 

Najlepši in najrabljivejši malahit se nahaja v družbi z drugimi 
bakrenimi rudami na Uralu in v Sibiriji . V Avstriji ga je 
dobiti v Krušnih gorah na Ceškem, na Kranjskem ga je nekaj 
v Skoljem, na Primorskem pa blizu Cirknega . 

Uporaba. Pred vsem služi v dobivanje bakra . Izdelujejo 

pa iz njega tudi gumbe, tobačnice, vaze in druge posode, plošče 
za mize in za opaž zidovja. -V' cerkvi sv. Izaka v Petrogradu 
imajo vsi stebri umetno skmjo iz te rudnine . — Stari bakren i 
novci in bronasti predmeti, ki so ležali v zemlji dalje časa, s e 
prevlečejo z zeleno skorjo, ki se imemtje patina . Patina jo 
ista snov kakor malahit. 


19 

11 . Modri bakrenec ali azurit (dic Kupferlas ur ), der 
Azurit) je po vseh svojih svojstvih, izvzemši modro barvo i n 
prav tako razo malahitu podobna rudnina . Nahaja sc kristalovan 
pa tudi gručav. Kristali so posebno znani iz Francoskega 
«Jhessy Sesi j pri Lyon-u) in iz Banata na Ogrskem. 

19 Kalijev 'Aivee, ali ortoklaz 2 ) (der Feldspat) se nahaj a 

pogosto kristalovan v oblikah, kakor nam jih prodočujejo slik e 
22., 2'3. in 24. Prav navadno sc dobita po dva kristala zrasl a 
v en lik (dvojčka), kakor to vidimo v slikah in 23. 

Slika 22 . Slik : 

slika 24. Kalijev živec . 

Kristali se nahajajo ali posamič in to navadno vrasli v 
drugem kamenju, ali so pa zbrani v kopuče. Razen kristalovanega 
živca jc dobiti tudi jako veliko gručavega (zrnatega) ; 
oTučavi živec jc vedno nadrobljen v drugem kamer~ju . 

Zivec je včasih prozoren ali prosojen ter sc imenuje v 
tem primeru adular). Včasih je pa docela neprosojno siv kaste, 
belkaste, rmnenkaste, rjavkaste ali rdeče (redko tudi zelene) 
barve ter bele ali sivkaste raze . ~rtoklaz obrazi mo cel o 
z jekleno ostjo le težko, v tem ko obrazimo z njim steklo . V 
trdotni lestvici je znak 6. trdotne stopnje. Spec.t.= g. 
Kristali kakor tudi kristalasti kosi se dadó lahko klati vzpo 


1) ladšuvard (perzijsko) =- višnjelec (Blaustein) . 
2) orthós (grš.), raven (pravokoten); kláo (grš.), lomim. 
Po švicarski gori Adula (v pogorju sv . Gotharda) imenovan . 

2* 


redno s ploskvama P in IVI (glej sliko 22.). Pri ortoklazu stojita 

druga na drugi navpično . Zivce, pri katerih se to ne dogaja , 
imenujemo v razliko od ortoklaza : plagioklaze 

Sivkasti plagioklaz, ki izpreminja svojo barvo v lepo modro, višnjev o 
in zeleno, kadar ga gledamo od ;travi, imenujemo po Labradorskem pol u 
otoku v Ameriki labradorec ali labradorit, ker so našli tam dosedaj 
najlepše. 

Sijaj kalijevega živca je steklén, na ploskvi P pa pogosta 
tudi bisern. 
Zivec je bistvena zmesnina mnogoterega kamenja, ter j e 

(kakor zmesnina) jako razširjen, čeprav ne tvori sam ob sebi , 
kakor n. pr. naš apnenec, celih gori. Pri nas se nahaja le ob 
koroško:štajerski meji in na Pohmju. 

Ortokl.az je sol kremenčeve kisline. Take soli hnenujemo 
splošno silikate. Ker je v ortoklazu nekaj kalija in aluminija , 
je ta rudnina : kalijev ahimosilikat . plagioklazih se nahajata 
mesto kalija natrij in kalcij . 

Uporaba. Lepe adulare in labradore brusijo, ker so pri ljubljeni 
dragi , kamni. V prah stolčen živec rabijo za umetno 
gnojilo in za izdelovanje porcelana. 

13. Avgit 2) ali piroksel (der uit 
ali Pyroxen) se nahaja pogosto v kristalih 
(glej sliko 25 .) ; ali je pa gručav in potem 
zrnatega, protastega ali tudi vlaknatega zloga . 
Navadno se dobiva nadrobljen v drugem kamenju, 
posebno v takozvanem bazaltu. Vzporedno 
s ploskvama a (glej sliko 25.) se dá 
jako popolno klati . Barve je sive, zelene, temno 
zelene ali skoro črne, včasih je pa tudi brez -
Slika 25. barven. Trd. 5.5; spet. t. 3 g. V kislinah 
se ne topi ; kemijska sestava je jako različna . 

14. Rogovača 4) ali amfibol 5 ) (die Hornblende ali del-
Amphibol) je po obliki Mej sliko 26.) in po svojih lastnostih 
močno podobna avgitu. 
1) plágios (grš.) poševen, nagnen . 
2)augé (grš.) = sijaj ; 3)pyr (grš.) = ogenj, ksénos (grš.) = tujec. 
4) Rog, zaradi žilavosti kamenja, v katerem se nahaja ; 5) amphibolo s 


= dvoličen, ker so ga včasih zamenjavali z neko drugo rudnino . 


21 

Po barvi je moči razločevati naslednje različke : navadn a 
ro ovača (gemeine H .) je temno zelena ali črna ; trakove c 
ali aktinolit 1 ) (der Strahlstein ali Aktinolit) 
je zelen kakor česenj ter razhodno vlakna tega 
zloga (divergentstrahlige Struktur) ; tremolit 
2 ) je bel, siv ali svetlo zelen ; amfibolo v 
azbest 3) sestoji iz vlaken, ki so tanka kakor 
lag ter se svetijo svileno (Seidenglanz) . 

Pri nas se nahaja amfibol na koroško -štajerski 
11,4, ponekod so iz njega celi hribi . 
Uporaba. Iz azbesta izdelujejo neizg rn e 
stenje (Dochte), tkanine ter orodja, kakršna s e 

Slika 26 .

rabijo včasih v kemijskih delavnicah . 

15. Granat 4) (der Granat) se nahaja `največkrat kristalova n 
in sicer v obliki, kakor nam jo kažeta sliki 27. in 28. Kristali 
so vrasli ali vzrasli ter potem navadno združeni v kopuče . 
Slika Granat (po Fickerju) . 

Omenjeni lik (slika 28.) je mnejen z 1" skladnimi rombi , 
ima 24 enakih robov ter 14 oglov, katere lahko razlikujemo v 

') akts (grS.)=.trak ; - imenoval] po dolini Tremola" v 

ásbestos (grš .) neizgoren . 

4) gránum (lat .) =-- zrno . 


(Ive skupini : oglov ,j(, štiriploskih (glej b v sliki 28.}, kakor 
seno to videli pri oktaedru, 8 oglov je pa troploskih (glej a v 

b sliki 28.). Kristale postavljamo tako, da 
imajo štiripl.oski ogli isto lego kakor pri 
oktaedru, kadar ga držimo pravilno v roki . 
Vsak troploski ogel odgovaija potem po 
b eni oktaedrovi ploskvi . Opisane like imenujemo 
rombaste dvanajsteree ali dodekaedre 
ali po granatu samem tudi 
granat o e dre (das Rhombendodekačder 
b ali Granatoč&r). 
Slika 28. Razen v omenjenih kristalih se dobiva 

granat tudi v zrnatih in jedrnatih gručah. Barve je različne. 
Včasih je prozoren, toda največkrat samo prosojen ali celo ne prozoren. 
Trdota je malo večja ali malo manjša od kremenjakove; 
raza je vedno bela. Od vo& je 3.5 krat težji. Sveti se 
stekleno ali tolščeno . Posamezni razžaijcni različki se talij o 
različno ; v kislinah se jedva topé . 

Najvažnejši granatovi različki so : 

Prozorni dragi granat ali almanclin ) (cler Ahnandin), ki j e 
ereŠnjevo rdeč, zelenkasti grosular") (der Grossular), temno 
rdeči češki granat ali pi rop 4) (der Pyrop ali b~hm. G.), črni 
melanit (der Melanit) ter navadni granat (gerneiner Cr.), 
ki J . neprozoren, 'Men, rjav ali tudi črnikast. 

Pri nas se nahaja, granat le na koroško-štajerski meji . Ponekod, 
kakor n. pr. na Ceškem je prav navaden kamen, — da, 

včasih so sestavljene N,Ie mogočne skale iz njega. 

Uporaba. Lepe kristale brusijo za lišp ; mala zrna služij o 
za tariranje (pri tehtanju); gručave kose prim(,šavajo železnim 
rudmn, da se topé hitreje in lažje . 

16 . Tumalin") (der Turmalin se dobiva č(-sto v šesto-, 
oziroma deveto-straneh, stebrastih, podolgorna brazdastih, navadno 
vraslih, včasih tudi vzraslih kristalih, ali je pa gručav in pote m 
ste,beleastega zloga. Popolni kristali imajo vedno različno razvi t 
dódeka (grš .) = 12 ; 2 ) iz „alabandieus” po mestu A.Iabanda v Mal i 
Aziji ; grossularia (lat .) = ágras (dic StaehelbveN') ; 4 ) pyrópos (grš . ) 
,arook ; ') mélas (grš . ,) érn. 
c) Turmales je cejlonsko ime ; sestavljen je iz 13 ali tudi še več prvin . 


zgornji in spodnji konec, kakor nam to kaže slika 29 . Take 
like hnenujemo h em im o rfn e 

Barva jo zelena, rdeČa, rjava (pri dravitu 2), največkrat črna , 

sih je pa tudi 
brezbarven. Prozoren 
jc ali prosojen ; 
sijaj je steklen. Tr


dota je malo večja 
nego pri kreme


njaku; od vode je 

3krat težji . 

Pri nas se nahaja 
turmalin le na 
Koroškem (Ijavi) in 

na Poholju ; v Slika 29. Turmalin (po Fickerju) . 
Osrednjih Alpah i n 
na Ceškem se pa dobiva prav pogosto . 
Uporab a. Brusijo-ga za lik) ; poprej so rezali iz njega 

ploščice za neko optično pripravo. 

17. Topaz') (der rTopas) nahaja navadno kristalovan 
(vrasel in vzrasel) v stebrasti obliki, kakor nam jo predoeuj e 
sl. 30. Največkrat 
je svetlo =leno 
(vinski topaz ) 
ali temno rumeno 
(medeni topaz ) 
barvan ; ponekod se 
nahajajo tudi brez


barvni različki . 
Kristali so po dol-
gem brazdasti, povprek 
zelo popoln o 
razkolni ter pro


zorni ali pa vsaj na 
mb(, h prosojni . Slika 30. Topaz (po Fickerju 

') Ker sestoji iz dveh različnih polovic ; 2 ) po reki Dravi imenovan . 
;') Po otoku Topazos (v Rdečem morju) imenovan. 


24 

V trdotni lestvici je primer S . trdotne stopnje ; 
od vode je 3.6 krat težji. Previdno razžgjeni rumeni topazi iz


premené svojo barvo v rdečo ter se imenujejo potem brazilijanski 
rubini. 
Največ lepih kristalov dobivamo iz Urala, iz Brazilije i n 
iz Sibirije . 
Uporaba. Čiste topaze brusijo v obliki briljantov, ke r 
veljajo kakor dragi kamni. 

18. Berilij') (der Beryn) se nahaja navadno kristalovan 
v vraslih šestostranih prizmah. Povprek so kristali precej popolno 
razkolni ter brezbarvni ali zelene, rumene ali višnje-v e 
barve ; prozorni so, prosojni ali tudi neprozorni ter se svetij o 
stekleno. Po trdoti stoji med kremenjakom in topazom (t . — 7 .5), 
od vode je 2-7 krat težji. Po barvi in prozornosti oziroma prosojnosti 
razlikujemo naslednje različke . 

S<m ar ag d 2) se imenuje prozoren, zeleno (smaragdno zeleno) 
barvan berilj ; akvamarin der Aquamarin) je mode r 

ali modro zelen, prozoren različek ; neprozorni in zamazano zeleno 
barvani kristali se pa imenujejo navadni berilj i (gemeine 
13 .) . 

Do 2 rn dolgi kristali se dobé v Severni Ameriki, najlepš i 
pa v Sibiriji, na Uralu in v Kohunbiji v Južni Ameriki. 
Uporab a. Smaragdi in akvamarini so priljubljeni d r 
kamni . 

19 . Muskovit 4 ) ali kalijeva sljuda (der halimngliimne r 
ali Musco-dt) se nahaja le redko kristalovan v likih, kakor g a 
kaže slika 31 . Navadno je gručav ter potem pleniv ali luskast . 
Vzporedno s ploskvijo c (slika 31.) se (Ut 
jako popolno klati . V tankih listih jc večinoma 
prozoren in jako prožen; ako ga 
namreč upognemo, se takoj zopet poravna , 

če le odneha nanj vplivajoča sila . 

Slika 31 . 

Muskovit je redko popolnmna bre z 
barve. Včasih jc srebrno bel ter se imenuje mačje srebr o 
.

i ) Za to ime ne vemo, od kod ga naj izvajamo . 

2 ) smáragdos (grš.) znači pri Teofrastu zelen drag kamen ; a( l ua 
marina (lat.) = morska voda (zaradi barve) . 

4 ) Moskovija = Rusko, od koder dovažajo lepe muskovitov e 


<Katzensilb v tem ko imenujemo rumeno, zlatu podobn o 

kalijevo sljudo tudi mačje zlato (Katzengold). Na razkolnih 
ploskvah se sveti biserno ali tudi nekako kovinsko . Od kamene 

soli je le malo trši (t . po gostoti se pa sklada skoro 
popolnoma z j Mavcm. 
Razžaljen 
izgubi nekaj vode. 
Muskovitov pral i 
()barva brezbarve n 
plamen-vijoli často, 
ker je v nje m 
kalij (K). Muskovi t 
je kalijev alumosilikat, 
ki je 
pa spojen z vod o 
-(H2 0). 
Muskovit se 
nahaja v premnogem 
kamenju . V Slika Muskova o Fiekerju) . 

nekaterem je celo bistvena zmesnina, to se pravi, na njo se 
moramo vcasi 1 ozirati, kadar hwmujomo kamouja, ki sestojé i z 

različnih rudnin. Pri nas se dobiva na koroškem in na Pohorju . 
Velike brezbarvne plošče dobivamo iz Ruskega . Te se hnenujej o 
tudi rusko steklo (ruBischos Glas) . 

Uporab a. Muskovit nadomešča ponekod (na bojni h 
ladjah) steklene ploščo v oknih ter služi za naočnike, kakršn e 
natikamo, da varujemo oči (poškodovanja), kadar razbijamo kak e 
krhke in ostre stvari (kamenje, kovine, steklo itd .). 

Biotit') ali Ulag vezij evo sij u d o hnenujemo musko


vitu slično rudnino temno rjave ali črnikaste barve . Mesto kalij a 
ima v sebi magnezij (Mg) . 
Kakor breskov cvet rdeča sljuda se imel t e luskavec , 

le *dolit 2) ali litijeva sljuda, kor ima v sebi prvin o 

Ivi). Nahaja se na Moravskem (Rožna) . 

2O . Klorit 3) (der Chlorit) je sljudi podobna, temnozeleno 
barvana rudnina. Od njo se razlikuje poglavitno po tem, da 

') Po mineralogu Biotu ; ') lepi'.s (grs.) = luska . 

ehloros (grS .) = rumeno zelenkast . 


listi, v katere jo zelo lahko razkoljemo, niso prav nič prožni . 
S kremenjakom pomešan tvori bistveno zmesnino nekega zelo nega 
kamenja, ki se imenu.e po njem kloritov skrilavee 
(der Chloritsehiefe '). 

21. Lojevec (er Talk) se nahaja 'k prav redko krista-
Jovan. Navadno ,je gTučav in potem plenivega, luskastega, protastega 
ali jedrnatega zloga . Lojevec jedrnatega zloga imenu jemo 
salovee ali steatit (der Speekstein, Seifenstein ali der 
šteatit). Od gručavega je le malo trši. Po drugih lastnostih pa 
mu je popolnoma enak . 
Barva mu je bela ter se nagiblje malo v zeleno ali rumeno 
; raze je bele ; splošno se sveti tolščeno. Pod prsti se čuti 
masten kakor loj 2). Pod nožem ne škriplje, in zato pravimo, 
da je mélck (mikic) . Plenivi lojevec se dá zelo lahko klati v 
tenke ploščice, ki se svetijo biserno ter so gibke, no pa prožne . 
V trdotni lestvici je znak prve stopnje. Od vode j e 
skoro 3 krat težji . Pred puhalnico se močno zasveti, popolnom a 
otrdne in se ne tali . 

Lojevec se nahaja v Avstriji v Osrednjih Alpah in na 
Ceškem. 

Uporab a. Z lojevčevim prahom mažejo jermena ter le-
sene dele pri strojih. Nasipljejo ga v nove rokavice in v nova 
obuvala. S saloveem pišemo na tablice, na steklo in sukno . 
lz njega delajo podobice. Z njun čistijo tudi mastno obleko . 

22. Stiva (der Meersehaum) ne kristaluje nikoli, marveč 
se nahaja vedno le v jedrnatih, nepravilnim kepam podobnih 
gručah. 
Barva ji jc bela ali rumenkasto oziroma sivkasto bela. Pod 

prsti se čuti nekoliko mastna . Ker jako hlastno vpija vodo, zat o 
se prileplja na jezik ter obvisi na njem . Zato pravimo, da j e 
močno higroskopična (hygroskopisch). Suha stiva je sicer malo 
težja od vode, vendar plava na njej, dokler se je ne napije . 
Ker je jako luknjičasta ali porozna, ima v sebi veliko zraka , 
in ta jo vzdržuje nad vodo . Z vodo napojena stiva vsikdar potone. 
T. = 2. stop.; raza jc bela ali siva. V solni kislini se topi ; 
v ognju otrdne ter se nekoliko tali na robek . 

stear (gr .) ------ loj ; 2.) zato' Imenujemo lojevec . 


Stiva se nahaja ponekod v mladih naplavinah. Najlepšo 
dobivajo v Ilrubšieah na Moravskem, v Bosni in v ravnini Eski -
Sher v Mali Aziji. 

Uporaba. Ker se dá stružiti in dolbsti, izdelujejo, iz nj e 

tobačne pipe, smodkovnjače itd . 

23. Serpentin') (der Serpentin) ne kristaluje nikoli . Navadno 
je jedrnat, zrnat ali vlaknat. Ba~va mu je jasnejše ali 
temnejše zelena ; pogosto je belo, sivo, rumeno ali rdeče pisan , 
pegast ali tudi lisast (kakor kože nekaterih kač) . Sveti se tolšeeno, 
raze je bele. Po trdoti in spne. teži je enak apnencu . 
Prosojni kosi se imenujejo dragi serpentin (edler S.) , 

vlaknate različke pa imenujemo : serpentinov azbest (Serpentinasbest). 


Pri nas se nahaja le redko kje (Koroško, Pohorje} . -V dru 
' avstrijskih kronovinah, posebno na Ceškem pa se g 'a dobi 
jako veliko, ker tvori tani velike gromade . 
Uporaba. Iz njega režejo, stružijo in brusijo vaze, svečnike, 
tobačnice, krožnike itd . 

24. Kaolin 2 ) ali poreelanka (der Kaolin ali din Porzellanerde) 
ne kristaluje, marveč se nahaja le prstén . Barve je 
čisto bele ali je pa barvan. Suh se čuti v roki pust. Vodo vpija 
hlastno ter se prijemlje zato jezika . Odvolgnjen kaolin zavonj a 
kakor glina ter postane vlačen in gneten. Pred puhalnico se ne 
tali ; trdota je enaka prvi trdotni stopnji ; od vode je 
2-5 krat težji. 

Kaolin se nahaja posebno tam, kjer je dobiti (več ali manj ) 
živca. 

V Avstriji ga nakopljejo največ-na Češkem (Polzenj, Karlovi 
vari). Sicer se nahaja na Saksonskem, na Francoskem ter 
posebno na Kitajskem in na Japonskem. 

Uporaba. Iz zmesi, ki sestoji iz kaolina, živca, kremenjaka, 
apnenca ter sadre žgó jako fino, takozvano porcelanasto 
posodo. Kitajci so izdelovali tako robo mnogo preje nego naši 
predniki, v Evropi jo je iznašel neki zlata' . Šele leta 1(06. 

1) serpens (lat.) = kača. 
2)Kao -ling (kitajsko) =poreelanka; kern. ,je sest. iz Al, Si, t} in iz Fi3O. 



Iz iste snovi kakor kaolin je tudi naša glina (der Ton), 
i l o v i c a (der Lehm ) ter suknarsko ilo (die Walkererde ) , 

samo da so te tvarine oneči)Ačene z mnoghni drugimi prhnešanimi 
rudninami . Glina, ilovica in pa suknarsko ilo se nahajaj o 
v različno debelih skladih v nižavah, kamor jih je nanesla to-koča 
voda z gričev in gora, ki sestoje iz živčnatega kamenja . 

Uporab a. Glina služi v izdelovanje različne lončene robe . 
Iz ilovice 2,0 opeko. S suknarskim Hom čistijo v valjálnical ' 
sukno. 

5. Voda (das Wasser). Voda nima nikake svoje obliko 
ter se imenuje zato b r e zli k a ali amorfna. V 3 m debelih 
plasteh ima čista voda modro barvo, po organskih snoveh j c 
pa obarvana zeleno. V molju in v jezerih je barva odvisna tud i 
od lastnosti tal, od okolice ter od razsvetljave . Kemijsko čista 
voda, kakršna je dežnica, je sestavljena iz kisika i n 
vodika (H20). Taka voda nhna ne duha ne okusa. Ker pa sreblj e 
voda v se (absorbirt) pline in ker raztaplja vse snovi, ima vedn o 
v sebi nekaj zraka, ogljikovega dvokisa-(CO 2) in raznih rudninskih 
snovi. Studenčnice, ki imajo v sebi toliko rudninskih 
snovi, da dobé po njih posebne lastnosti, imenujemo rudn e 
vode ali rudniee (Mineralw~sser). Vode, ki imajo že pri izviru 
višjo (naravno) toploto, pa imenujemo toplice (Thennen). 
Voda, ki ima v sebi raztopljenih mnogo kalcijevih in magnezi


evih soli, se imenuje trda. Take so vode vseh studencev, k i 
izvirajo v apneniških gorah . Vode, ki nhnajo v sebi mnogo rudninskih 
snovi, kakor dežnica, se imenujejo mehke . Rečnice so 
različno trde. V morski vodi je 3 . 5 ° ,/0 raztopljenih snovi ; naj ve ' 
jc v njej kamene soli . 

Kadar voda zmrzuje, ima toploto O° C. Pri tem se razširi 

/II svoje vsebine. Zmrzlo vodo imenujemo led (das Eis) . 
Kadar vre pri zračnem tlaku 76 cm, ima toplino -100° C. Pri 
tem se pretvarja v p aro (Dampf), hlapi pa že pri navadni toplini. 
Pri tlaku 76 cm je čista voda pri + 4 0 C najgostejša. Ta 
z'oličina velja za gostotno enoto (Dichte - Einheit). Tež o 

cm3 take vode imenujemo g. Gostota zmrzle vode ali 
ledu je 0.9. Zato plava na vodi . 
Vodena para je tako lahka, da plava v zraku in da j o 

lahko odnese najslabši vetrič . Zato se nabira povsod v različnih 


29 

časih v večjih ali manjših množinah . V mikroskopsko majhno 
kapljice zgoščeno paro imenujemo meglo ali oblake . Oblaki 
so pravzaprav le visoko v zraku plavajoče megle . Kadar se 
vodena para zgosti v naravi v mali meri, da se vidijo vse reč i 
kakor potne, pravimo, da je pala ros a . Zmrzlo roso imenujem o 
slano, i vj e ali srež. Ako se ohladé zadostno megle oziroma 
oblaki, se izpremené deloma ali tudi docela v kapljice, ki pa dajo 
na zemljo, in to imenujemo dež. Ce zmrzujejo te kapljice 
,že v zraku, jim pravimo snežinke, toča ali s o d r a. 
Snežinke sestojé iz enega ali tudi iz več kristalov . Njihove 
oblike nam predočuje slika 33. Toča jc zmrzla voda jedrnatega 

Slika 33 . Snežinke . (V levem zgornjem kotu so v naravni velikosti, sice r 

pa so povečane) . 

zloga. — Kadar zmrzuje voda, v kateri so raztopljene različne 
snovi, izloča vse iz sebe . Zato vidimo v ledu včasih kristale 
ali nepravilno omejene zračne mehurčke. 

Visoke gore in polarni kraji so pokriti z vačninx snego m 
in ledom. V Alpah je ločnica večnega snega približno v višin i 
2750 m, v polarnih krajih pa sega prav do morske gladine . Ta 
sneg je trd in zrnat ter se imenuje zeleni sneg ali srén (der 
Ulm). Nabrati bi se moral sčasoma v debelih plasteh, a v oblik i 
ledenih rek, katere imenujemo lednike (Gletscher, glej sl. 34.), 
se pomika nizdolu. Ledniki nosijo s seboj mnogo grušča, ki 


30 

ga nagrmnadijo v dohnah. V polarnih krajih segajo ledniki do 
molja in pozimi tudi v molje. Na koncu se odtrgavajo mogočn i 
skladi (ledene gore, glej sliko 35.) ; morski tokovi jih zarasejo 
na jug, kjer postanejo nevarni ladjam . 

Slika 34. Lednik . 

Na kraškem svetu se nahajajo nekatere le de ne 
. j v katerih zmrzuje voda poleti in pozimi 

Voda izhlapeva posebno močno na morski površini . Vetrovi ponesej o 
vodene hlape v mrzlojše kraje. Tu se zgostijo hlapi in padajo kakor dež , 
sneg itd. zopet na zemljo . Od te vode izhlapi en del v kratkem času, dru g 
ega popije zemlja, tretji pa odteče po rekah nazaj v morje . Voda, ki jo 
popije zemlja, se cedi včasih dolgo časa po raznem kamenju, ki ga preobrazuje 
mehaniško in kemijsko . Pritem raztopi v sebi raznih soli, priteč e 
na dan in odteče po rekah zopet v morje . Tako vidimo, da krož i 
voda neprenehoma, in imenujemo ta prirodni pojav kro ženje 
vode. 

Kadar se cedi voda po raznem kamenju, zmrzuje ponekod . 
Kakor srno pa slišali, se pritern vedno raztegne . V razpokah 


31 

nastali led Tanja potem skalovje kakor klin leseno klado . 
Zaraditega se ruši in drobi površno kamenje ter se izpreminj a 
v ruševino. 

Pri tem delu podpira vodo razen mraza tudi vročina . Kadar 
pade, rosa ali kadar dežuje na razbeljene pečine, se naredé 

Slika : Ledene gore . 

namreč tiste male razpoke, po katerih se preceja pozneje voda , 
ki zmrznje ob mrazu. 

O kamenju, ki se je izpremenilo, kakor je zgoraj povedano, 
pravimo, da se je iztrošilo ali da je sprhnelo Ost verwittert), 
oziroma da je sprstonel o. Njegova snov se imenuje v tej 
novi obliki prhlonina (Verwitterunosprodukt), ves pojav p a 
p r h n e n j e (der Verwitterungsj)rozeB) . 

26. Kremenjak (der Quarz) se dobiva kristalovan, kako r 
tudi gručav in jedrnat. Kristali, bodisi posamič, bodisi zbran 
v kopuče, imajo navadno obliko š e s t,o s t rane prizme, ki je 
pogostoma završena zgoraj in spodaj s š e s t o s t r a n o p h.a



mi do, kakor nam to kažejo slike 36., 37. in 38. Xko prizma 
izostane, se združi zgornja šestostrana piramida s spodnjo v lik , 

Slika 36. Slika 3 

Slika 38. Kremenjak . 

ki sc tudi hnemtje šesto strana 
piramida (glej. 
sl. 37.). Vseh 12 piramidinih 
kakor tudi vseh 6 prizminih 
ploskev je le redko 
med seboj popolnoma enakih. 
Navadno se razširita le 

po dve močno . Vse druge zaostancjo 
po velikosti močno 
za njima. Take kristale 
imenujemo i zspa čke ali 
zategnjene k. (verzerrte 

*K.). Včasih so kristali tud i 
kakor izjedeni ali izglodani 
ter na prizminih ploskvah 
povprek brazdasti (quergerieft). 
Kremenjaka ne 
moremo obraziti z živcem . 
Kremenjak je prime r 
sedme stopnje v trdotni 
lestvici. Po spet. 
teži je enak apnencu (sp . 
t. , 2.6 g). Razkolnosti 
ni opazovati nikoli na njem . 
Prelom je z malimi izjemami 
školjkast. Naravne 
kristalove ploskve imaj o 
steklen sijaj, prelomine pa 
se svetijo tolšeeno. Barve 
jc različne . V navadnih kislinah 
se kremenjak ne topi . 
Pred puhalnico sc ne tali . 
S sodo pomešan kremenjakov 
prali se izpremen i 

v steklo, če zmes zadostno razžarimo. Ako krešemo kos ob kos , 
dajeta iskre. V temi opazujemo neko svetlikanje, č p drgnemo 


33 

-dr ~ga ob drugem. Pri tem poskusu zavonja, kakor bi se nekaj 
smodilo . 
a) Po barvi in prozornosti moremo razločevati pri kristalovanem 
kremenjaku naslednje važnejše različke. 

K a m e n a strela (der Bergkri stali) je čista in prozorn a 
kakor voda ali pa vsaj dobro prosojna. Lepo čisti, majhni, i_ jajni 
in pravilno razviti kristali iz ogrske Marmaroše se ime nujej 
o m arm a r o š k i demanti ( Marmaroseher Diamanten) . 
C i t r i n I) je bledo rumene barve, kakor citrone ; ametist') j e 
višnjeve barve ; mori on je doeela črn ; čadavec (der Rauchquarz) 
je sivkast ali rjavkast ter kakor okajen . Razžaljen izgub i 
popolnoma svojo barvo . Takega rabimo potem kakor kameno 
strelo. Navadni k ri st alo van i kremenjak (gemeiner kri stal 
lis. Qu.) je neprozoren ter bele barve ali je pa kakor umazan ; 
železnat i kremen (Eisenkiesel) je od primešane, železne rje 

rumen, rjav ali rdeč. 

b) Pri grueavem kremenjaku razlik n jemo naslednje naj


va ejše različke. 

Navadni grli a v i kremenjak ( gemeiner derber Qu.) 

Trna najrazličnejše barve . Ako je bel kakor mleko, ga imenujem o 
mleko v e e (cler Mil.ehquarz ; r o (Rosenquarz) je rdeč 
kakor rožni (-vol ; nek ri st a'lo vanj železnati kreme n 
(clerber Eisenkiesel) pa ima isto barvo kakor k ristalo vani . I > r a z 
e m 4) je zelen. 

c) Izmed jedrnatih *kremenjakovih različkov so naj važnejši 
: 

I) r e s v a ali rogol i en i k ( Hornstein) je rumen, rdeč, rja v 
ali siv ter podoben rogovini . Na robeh in v tankih plasteh j e 
nekoliko prosojen. Prelomim, se svetijo le shlbo. Po obliki so 
školjkaste ali pa škindraste (splitterig), to se pravi, na prelomnih 
ploskvah se vidijo škinclre. Te so se odločile samo z 
enim koncem od kosa ter so na tem koncu jasnejše barvane . 

Drvenee (Holzstein) se dela, če pronicrTje krernenica 
(Si 02 ) les, ki pri tem pomalem okarneni . Drvenee ima zlog 
izpremenjerwga lesa . 

kitron (grš.) citrona ; 2 ) améthystos neopoje-n ; ';) nlorosus 
(lat.) = zlovoljen, teman ; 4 ) práson (grš.) = Luk (Allium pora m, La eh) 
odnosno p r á s i o s (grš .) zelen kakor tesen . 


34 

ašma alijaspis ) jc popolnmna naprozm.en rogoliénik 

temnordeče, jali rumene barve . Včasih jc oblieaste podob o 
ter progasto pisan (geb~ndert ) . 

27. Kaleedolj. 2 ) (der Chaleedon) ima navadno grozdasto, 
-včasih pa tudi ledvičasto, kapnik-Isto ali ploščato obliko ter je 
pogosto drobnovlaknatega in lupinastega zloga . Barve je sivo, 
rjave, rumene, rdeče, zelene, višnjeve ali je pa tudi brezbarven. 
Po barvi označujemo naslednje kaleedonove različke s posebnim i 
inlcni : karneo l ") (rdečkast ), k r i z o p raz 4 ) (der Chrysopras ) 
jasno zelenkast kakor nezrelo jabolko, heliotrop '>) (temno


zelen ter rdeče pikast) ter oniks") (Onyx), belo in rdeče ali 
črno pasast . 

Kresilnik (del . Feuerstein ali Ftint) je rumene, sive, 
:a r e ali rdečkaste barve ter se nahaja v kredi v kepastih ali 
gomoljastih oblikah 

ali pa v ploščah. Navadno 
je prevlečen 
zunaj z belo, prhk o 
skobi o. Njegovi od


lonii imajo ostre in 

nekoliko prosojne robove 
. 

Skrila-vi krc merice 
(der Kieselsehiefer) 
je temne 
barve, popolnoma ne prozoren 
ter se lom i 
na skrb . Če je popolnoma 
črn, imenijemo 
ga tudi lidijsk i

Slika 39. Ahatova gomolja, obrušena 

kamen ali li d

in izglajena. 
(der Lydit). 
Sklado vite (gesehiehtete) kalcedone imenujemo ahate al i 

agate (der Aehat). V votlinah raznih hribin so se nanadili razno') 
Jaspis je pri Teofrastu ime nekega kamena . 
2 ) Po mestu Chaleedon v Mali Aziji ; earneus (lat .) rdeč kakor 

meso ; 4) ehrysós (grš.) = zlato in prásios (grš.) = zelen kakor éesen ; 5) hélios 
(grš .) .= solnce in trepo (grš .) obračam ; ") ónyx (grš .) — nohet, ki je bel o 
pegast ; 7 ) ker so ga dobivali spočetka iz Lidije v Mali Aziji . 


barvni kalcedoni, kakor so jaspis, karneol, ametist itd . drug vrhu 
drugega. Zato so ahati navadno progasti ali š a r e n i . V 

svoji sredini ima ahat včasih še malo duplinico, včasih se p a 
naselijo v njej različne kristalovane rudnine ter jo več ali manj 
napolnijo. 

Kremenjak je poleg apnenca in polo živca najbolj raz Šhjena 
rudnina. 

Kremenjak nam služi najraznoličnejše . Iz kamene strel e 
izdelujejo ponarejene demante (nlarnlaroški demanti) in brusij o 
leče za očala in drugo optično orodje . Iz citrina, ametista, moriona, 
čadavca, železnatega kremena, karneola, kri zopraza, 
heliotropa, oniksa in plazme brusijo razn o 
lepotičje. Lidijski kamen služi za zlatarsko ()sli c o 
(Probierstein) zlatarjem, da preizkušavajo čistino 
zlatih in srebrnih zlitin. Kresilnik se je rabil (ponekod 
ga rabijo še dandanes) za kresanje ognja . 
V predzgodovinskih časih so si izdelovali ljudj e 
iz njega svoje orožje (sl. 40. in 41.) in druge pri


prave, ker še niso poznali kovin. 
Kot pesek nam služi, da napravljamo 
mort ali malto . Z njim tlak-
ujemo in posipamo ceste. Iz njega 
delamo bruse, mlinske kamne , 
umetne kamnite plošče itd . 
Največ kremenjaka pa rabim o 
dandanes v izdelovanje stekla . 
Močno razžarjena zmes čistega belega 
kremenjaka, nekaj sode in apnenc a Slika 40 . Slika 41 . 
se tali ter izprerneni v steklo. S po-Nož iz kresilnika. 
močjo pihalnika delajo iz raztaljenega 

stekla posode enako, kakor delajo otroci mehurje iz milnice (glej sliko 42 .) ; 

velike steklene plošče (za zrcala) pa lijejo. 

. Opal ') (del. Opal) ne kristal* nikoli, a na njeni tudi 
ni opazovati nobenega zloga, to se pravi, nobenih zrn, protov 
ali -vlaken. Zato pravi nio, da je opal brezlik (amorph) . 
Vedno se dobiva le v obliki najrazličnejših posnemkov ali vrase l 

opúllios (grS .) pri Dioscoridu : dragi kamen . 

ij* 


rit 

v drugem kamenju. Včasih je brezbarven, navadno je obarvan . 
Sveti se stekleno ali pa tolščeno. Njegovi različki so prozorni, 
prosojni ali tudi neprozorni. Trdote je manjše ( 6.) od kre-

Slika 42. Izdelovanje steklenine. 

menjaka, od vode je približno dvakrat težji . I'red puhalnico s e 

ire tali, pač pa razpoca . Kemijsko sestoji iz Si 02 in nekaj O. 
Odlomi imajo ostre in rezne robove . 
Njegovi najznamenitejši različki so : 

Dragi opal (der Edelopal) je prosojen, bel ali jasnosi v 

ter izpreminja krasno mavrične barve. Zato je jako priljubljen 
in dragocen kamen . 

Navadni opal (gemehwr O.) sicer prosojen kakor 
dragi, samo da ne izpreminja barv. 

Mlečni opal (Milchopal) je bel kakor mleko, voskast i 
(Wachsopal) pa rumen kakor vosek . Steklasti opal ali hi a 
1 i t') (Glasopal ali Hyalit) je brez barve, čist kakor stekl o 
ter ima grozdasto ali ledvičasto obliko . L e s a s t i opal (Ilolzopal) 
se nahaja v podobi okameneleo.a lesa ter je le malo (ali 
tudi ni) prosojen. Jašmasti op Jaspopal) je podoben jašrni, 

~) steklo . 


37 

kremenova siga (Kieselsinter) je pa po obliki apnenemu 

mačku podobna omeni c a (Kieselerde ) . 

Opal se nahaja na različnih krajih . Po dragem opalu slov i 
posebno Crveniea na sev. Ogrskem, kjer se dobiva nadrobljen 
v nekem kamenju, v opalovi matici (Opaknutter) . 

U p o r a b a. Dragi opal služi za Uši) . 

29. Rusi železovec ali hematit 1) (das Roteisenerz, der 
Roteisenstein) kristaluje ali v romboedrovi obliki ali pa tvor i 
male tablice, ki so včasih pisano zjahukle, Te sijejo lepo ko vinsko 
ter so železne barve . Take tvozbe se imenujejo : železn i 
si aj n i k (Eisenglanz) . 

Pleuive in luskaste kose te rudnine hnenujemo luskast i 
železovec ( Eisenglhmner), le rahle luskaste gruče pa železn o 
peno (Eisenrahm) . 

Posebno lep železni sijajnik se dobiva na otoku Elba . Pri 
nas ga je najti pri Železni Kaplji na Koroškem . Največkrat 
se dobi rusi železovec plenim, zrnat, vlaknat, jedrnat ali p a 
vrasel v drugem kamenju. Vlaknati rusi železovec najdemo v 
obliki g

rozdastih in ledvičastih posnemkov, ki se imenujej o 
rusi s v i t o gl a v (roter 
Glaskopf, slika 43 . ) 
Jedrnatega je dobiti v 
obliki ležišč in večjih ali 
manjših gred (G-ang) . 
Rusi glinasti žele z 
o v e (roter Toneisens-
tein) je rusi železovec , 
ki je pomešan z glino . 
Vlažen zadiši zaraditega 
po glini . Včasih je docela 
prsten ter tako mehak, 
da lahko pišemo i n 

Slika 43. Rusi svitoo. v (po Fiekerju).

rišemo z njhn ; takega 

imenujemo r u s o kredo (Rotel, noter Eisenoeker). Ta kreda 

služi v izdelovanje rdečih pisal. Vraslega v drugem kamenj u 
ga je dobiti povsodi, kjer vidimo kako rdeče barvano kamenje . 

I) haima (grš .) kri, ker so z njim ustavljali kri v prejšnjih časih . 


Trdota je skoro enaka šesti trdotni stopnji, od vode j e 
petkrat težji, prelom je školjkast, vegast ali prsten. V prav 
tankih kosih je nisi železovec prozoren . Na 'iglo magnetnic o 
vpliva le slabo, -eeprav ima v sebi poleg kisika celih 70 % 
železa. Kemijsko je železni o k i s Fe2O . Pred puhalnico se 
ne tali. -V notranjem delu plamena razžarjen postane močn o 
magneten. 

30. Rjavi želézovee ali limonit ') (das Brauneisenerz ) 
ne kristaluje nikoli. Vedno je vlaknat, jedrnat ah prsten. Barva 
mu jc Ijava ; raze je rumenkasto rjave . Včasih je malo trši od 
5. trd. stop . ; od vode je štirikrat težji . 
Po zlogu moremo razločevati naslednje premene : J . Vlaknati 
rjavi železovec, ki dela grozdaste, obličaste ali kapničast e 
posnemke. Ce razbijemo kos te rude, se ovaja pogosto pra v 
lepo razvit žarkasto ra z ho dni zlog (radialfaserige Struktur) . 

Ker je rjav, sicer pa hematitu tako podoben, da ga ločiln o 
včasih le težko, imenujemo te tvorbe rjavi s v i t o g l a v (braune r 
Glaskopf). — 2. Jedrnati ,rj. žel. (diehter Brauneisensteiu) 
-tori pogosto velika ležišča. Ce prhné magnetit, jeklenec, nisi 
železovec ali sploh kaka ruda, ki ima v sebi kaj železa, se izpreminja 
končno v jeclrnai rj avi železovec . Pri tem razpadanju i n 
prhnenju se priffieša lahko tej novi rudninski snovi več ali manj 
gline, da postane ruda . znatno mečja. Tak rjavi železovec s e 

imenuje glinasti rj. žel. (brauner oneisenstein); ako je prsten 
prhek, pa rjava ali rumena železna okra (Eisenocker). 
Pravzaprav lahko imenujemo to rudo prirodno železno 1:jo . Ilo


vici daje rjavo, opeki, torej žgani ilovici, pa rdečo barvo . -


3. I-Alknjičast, gomoljast ali prsten 'javi železovec, pomešan s 
peskom, z organskimi ostanki ali sploh s tujimi snovmi, se imemije 
z ozirom na način, kako in kje nastaja, d r n o v e c (Raseneisenstein), 
ker se nabira pod drnmn, b a rj evec (Morasterz) , 
m o virj evee (Sumpferz) ali jezerska železna ruda (SeeErz).
	 4. Bobovi rjavi železovec ali bobovec (pisoliliseher 
Brauneisenstein) se nahaja v obliki in velikosti nava t-nega 
graha, boba ali fižola. Zloga je sosredno lupinasteg a 
(konzentrisch schaligc Struktur) . 
') limonit, leimán moevirje, kjer se limonit del . 


Vcasih je dobiti kepaste ali obličaste kose, `ki ropočejo , 
ker so votli in ker imajo v svoji votlini zrna. Take tvorbe imenujemo 
k 1 o p o t e e (Klappersteine ) . 

Mavi železovec je v naših krajih najbolj razširjena železn a 
ruda . Dobiti ga je na različnih mestih, kjer so nahaja tudi rus i 
železovec. Omeniti je tu posebno Bohinj, Železnike, Kropo i n 
Kamno gorico na Kranjskem . 

'3 L Magnetovee, magnetni železovec ali magnetit (da s 
Magneteisenerz) se nahaja ali v obliki lepo razvitih oktaedrov i n 
dodekaedrov, ali pa v obliki nepravilnih zrn nadrobljen v druge m 
kamenju (glej sl. l L). 
Veasih tvori velika 

ležišč a Lager). 

Pdskn s. Obesimo 
lahko železno iglico na 
nit ter ji približajmo ko s 
iztrošenega magnetovea . 

Magnetovee priteza 
iglico nase te r 
jo drži z neko silo, 
kakor hitro se je dotakne. 
Kos rude s to 
lastnostjo imenujem o Slika 44 : Magnetovec (po Fiekerju) . 
prirodni magne t 
(natiirlicher Magnet), omenjeni pojav pa n ,tizem (der M 0.n 
tisn-ius) . 

Barve je črne kakor železo, taka je tudi raza ; sijaja j e 
kovinskega ; popolnoma je neprozoren ; lomi se školjkasto ; trdota 
se približuje 6. trd. stopnji, speti. t . 5 g (približno). Pred puhalnico 
se težko tali; razžaljen izgubi magnetnost. Njegov prašek 
so raztvori v solni kislini . Sestavljen je iz 72% železa in 28 ° 
kisika ter se imenuje kemijsko < železni okisov okise c 
(Eisenoxydoxydul, FeO, Fe2O., — Fe :,04). Ker nima v sebi nič• 
žvepla, daje veliko vabljivega železa . 

Nahaja se na 'gtaj'erskem, na Moravskem, v Banatu, na 
Norveškem (Arendal), v Sibiriji, v C 7 ralu (gore : Kačkanag, 
Rlagodat, Visok* gora, Magnetnaja g.) Iz ., Visoke gore same 


, dobé na leto čez 3 milijona stotov to rude. Tudi Sevoma 
Amerika ima bogato sklade . 

Kako dobivamo železo iz rud? Magnotovec, jekleiie c 

ter rusi in 'javi železovec 
so temelj 

vse naše železne 
industrije. Vso žolezo, 
kolikor ga rabimo, 
natopimo iz 
njih v plavži h 

(Hocllčfen), kakrš


nega nam kažo 
slika 45. Na dnu 
plavža zažgemo veliko 
grmnado oglj a 
ali koksa ter nasujemo 
potem o d 
zgoraj razdrobljen o 
rude nanjo. Cisti 
rudi je treba primešati 
tudi nokaj 
fluorita, granata ali 
amfibola, da so hi


treje tali. Na vsako 

plast rude nasujemo 
zopet plast 
oglja ali koksa. 
Spodaj pa dova amo 
obenem gorivu 
(do ± 500 0 C) 
razgretega zraka . 
Pri tem ravnanj u 
se vžge vse oglje 
ali ves kok.;'; tor

Slika 45. Plavž.. 
razkroji rudo. 

Gorivo zgori na plavževern dnu popolnoma v ogljikov dvokis (CO 2). 

Ta plin odda po en atom kisika zgornjim, močno žarečim plastem in s e 
izpremeni v ogljikov okis (CO) . Ta razkisa želeno rudo (železne okside) 


41 

in se pretvori zopet v ogljikov dvokis, kakor nam kaže naslednja kem . 

enačba Fe, 0,, + 3 CO = 2 Fe ± 3 CO, . 

Železo se zbira na dnu plavža, odkoder potem odtoka . 
Zelezni rudi primešane rudnine pa tvorijo nove kemijske spojine. 
Te imenujemo s skupnhn hnenom : t r o s k a ali žlindr a 
(Schlacke). Ker je žlindra mnogo lažja od natopljenega železa , 
ki ga hnenujemo grodelj (Roheisen), plava na njem in g a 
varuje oksidacije . 

Zelezo, dobljeno iz železnih rud, razlikujemo v surovo ali 
lito železo, jeklo in kovno železo . 

Lito ž e l e z o (das Roh- ali GuBeisen) je krhko, zrnatega 
zloga, se dá najlažje taliti, ne pa kovati ali variti ; ogljika 
ima 2 --- 5 0/0 v sebi . 

Jeklo (der Stalil) je drobnozrnatega zloga, doz se kaliti , 
raztezati, kovati in variti ter je vobce tršo od kovnega železa. 

Jeklo je mehko in prožno, ako ga ohladimo počasi (vzmeti, 
damaščanke) ; če ga pa močno segrejemo in ohladimo v mrzli 
vodi, postane še trše od litega železa, tak() da ogrebe celo steklo . 
Iz njega izdelujejo rezila in pile. Jeklo ima v sebi ogljika 

0.6 
Kovno železo ((las Schmiedeei sen ) se dá raztezati, kovati 
in variti . Ako ima v sebi kvečjemu 0 . 3 0/0 ogljika, je trsn o 
(sehnig), drugače pa drobnozrnato . 'Posebno važno je . trsno 
kovno železo, ker je najbolj odporno . 

32. Zelezo ') (das Eisen). Ta prekoristna in za življenje neobhodno 
potrebna kovina spada, če je samorodna, med največj e 
prirodne redkosti . Vse železo, kar ga človek rabi, se mora nataliti 
iz železnih rud . Redke samorodne kose pa shranjujemo 
vestno v rudninskih zbirkah. 

V prirodi je železo vraslo v drugem kamen fina obliko 

malih gruči, zrn ali luskin. V tem primeru oi imenujemo p 
zeen sko a t e l u r s k o. Včasih pa pada v obliki žarečih ' . 
z neba na zemljo. To železo imenujemo izpo d n e b n o al i 
meteorsk o 

Kolikor se je doslej našlo samorodnega železa, je izvečine 
izpodnebno. To železo je pokrito zunaj s črno skmjo, znotraj 

1) Fe (ferrum, lat . ) . 
2) metéoron. grš. v zraku se nahajajoč . 



pa sive ter ima priiiiešane2,?a vedno nekaj niklja (Nickel), k i 
je železu podobna kovina . Ce zrrločiiuO uglajeno ploskev na kos u 
izpodnebnega železa z razredčeno solitarno kislino (nNO), s e 
pokaže naris, ki ga 
imenujemo W i dmanstat 
-t nov e 
podobe" (Widlllanstč 
tterrsche Fr gnren, 
glej sl. 46 .). 

ZeleZo ima znan o 

sivo barvo ; na ugla


jenih ploskvah kaže 

kovinski sijaj . Nje


gova trdota je me d 

4 . in 5 . stop. t. lest-
Slika 46 . 'Meteorsko železo, „ Witln alzstattnov E 

vice; spet. t. 7• Sg; 

podobe” (po Fiekerj u ) . 

kovno jc, precej 
raztezno ter prožno. Z veliko silo priteza iglo magnetnico nase 
in postane tudi samo magnetno (poskus). Pred puhalnico se ne 

tali, pač pa razbeli ; razbeljeno se dri variti . V solni ali solitarni 
kislini se razprosti ; v votli, v zemlji ali na vlažnem zraku zarjavi . 

V Evropi so dobili doslej le n)alo pozemskega železa. Na 
otoku I) i s k o, zahodno ocl Grtinlancla, je pa našel N o r d e n-
s kj ti l cl nad 200 q težke kose . Blizu Zagreba je pal 1. 1751 . 
40* kg težek kos izpodnebnega železa na zemljo . V Sibiriji s o 
našli celó 896 kg težek kos, še težjega v Ameriki .

pa 
Uporaba kovinskega železa je tako mnogostranska, da 

nemogoče tu našteti vse svrhe, v katere se rabi . 

33. Kositrovee ali kasiterit 1) (der Zinnstein, Glas Zinerz) 
kristaluje v obliki štirioglatih stebričkov, ki imajo zgoraj in spoda j 
po eno štiriploskti reno piramido, kakor nam to kažeta sliki 47 . 
in 48. 

Posamezni kristali se doba le redko ; pogosto sta zrasl a 
po dva kristala, kakor jih precločuje slika 49 . Take (pravilne ) 
zrasline (verwachsungen) dveh kristalov imenuje mio 
dvojčke (Iwilling(, ) . 

1) ki(ssitf'roti (grli . ) 


43 

Kositrove(' ima trdoto, ki so približuje 7 . trd. stop., od vode 
jo sedemkrat težji . Barvo je rumenkasto- ali rdečkasto-ijave al i 
tudi črne, redko je rdeč, siv a[i rumen, raze ie bele ali rurnen -

Slika 48. 

Slika 47. Kositrovec (po Fickerju) . 

k'

asto. Sveti se kakor domant, včasih pa tudi tolščeno . Prozoren 
ni popolnoma. Pred puhalnico se no tali in me ne izpremeni. 
S sodo pomešan tor razzaijen na oglju daj e 
kositrovo zrno, ker sestoji skoro iz (80% ali ) 
4'5Sn in le iz 1,15 kisika (Sn 02) . 

Za to rudo ne poznamo mi oo.ih naha


jališč, pač pa jako bogata . Na Češkeni jo j e 
dobiti v Krušnih gorah v Schlaggemvaldu in 
Zinnwaldu ; nahaja se še na Angleškem, na 
Spanskem, v vzhodni Indiji na otoku Bank a 

Slika 49.

in v Kaliforniji . 

Uporaba . Kositrovo(' edina ruda, ki nam daje prekoristen 
cin ali kositer . 

34. Kositer ali cin') (das Zinn) je kovina, ki je skoro srebrno 
bele barve in kovinskega sijaja ter se 'nahaja zelo redko samorodna v 
prirodi. Dobili so ga le .v Ameriki. Kositrove ploSeiee prasketajo, ak o 
jih upognemo . 
Uporaba. Iz cina izdelujejo stanijol, z bakrom ga zlivamo v raz 


lične zlitine. Z njim povlečejo druge koVine, kakor železo in bakrene kuhinjske 
posodo. 

35. Korund 2 ) (cler Korund) kristaluje v šestostrariih prizmah 
in piramidah, ali je pa gručav in potem drobno zrnat. Kri


') Sn (stannum) . 

2 ) je indijska beseda . 


44 

stali so različno barvani . Vrasli so ali se pa nahajajo v naplavljenem 
produ in imajo v tem primeru nekoliko obrušene robove. 
Prozorni so, prosojni ali tudi neprozorni . Od vode je korun d 
štirikrat težji. V trdotni lestvici je znak devete trdotn o 
stopnje . V kemijskem ozira je popolnoma čista ()linica (Tonerde) 
Al, O,, . 

Po barvi in prozornosti razlikujemo (med korundi ) : s a fi r o ) 
(Saphir), ki so prozorni in modro barvani, rubine 2) (der Rubin), 

to so prozorni rdeči različki, in demantovce (der Diamantspat) 
ali navadne k o r u n d e (genreine K.), ki so neprozorni in 
nečiste barve. Drobnozrnata črnikasta zmes korunda in nragnctovca 
se imenuje smirek ") (der Schmirgel ) . 

Rubine in safire dobivamo ponajveč iz Vzhodne Indijo i n 
iz (otoka) Cejlona. Demantovca je največ v Sibiriji, v Severni 
Ameriki ter tudi -v vzhodni Indiji, Smirek se pa dobiva posebno 
na otoku Naksos. 

Uporaba. Lepo barvani in prozorni kosi so cenjeni dragi 
kamni. Zato jih brusijo. Navadni korund rabi v blazinice al i 

tečaje pri kolesih v urah. Dalje ga zdrobé v prah, da brusijo 
z njim druge drage kmnne . 

3( . Sadra ali malce (der Gips) se nahaja kristalova n 
kakor tudi gručav . Kristali, ki imajo po navadi obliko podolgasti h 
ploščic, se dobé ali posamič (glej sliko 50 .), ali so pa zbrani v koptiče 
(sl. 51.) Ponekod so vrasli v glino. Tu jih vidimo včasih po 
dva ali več tako zraste, da so drug drugemu v oporo . Tako 
tvorbe imenujemo skupke (Kristallgruppen) . Pogosto pa vidim o 
tudi po dva kristala pravilno zrasla v dvojčke (glej sliko 52 .). 

Kristali so prozorni in brez barve . Vzporedno s ploskvijo b 

sliko 50.) se dadó jako lahko klati . Naklane ploščice so 
up o g l j i v.e (biegsam), a neprožne (unolastisch) in biserno-sijajne 
(perlmuttergl~nzend). Na drugih ploskvah je malic 
steklenega sijaja . Sadra jc p"ó trdoti enaka kmneni soli, od vod o 
je 23krat težja, raza ji jo bela . V vodi 4 ) in v kislinah se skoro 
nič ne topi . 

u) saplar (židovsko), sáppheiros grS .) =--- modri dragi 'a)nni : ') ráber 
(lat .) = rdeč ; smyrizo (gTs .) = obrusim . 

4 ) En del sadre se raztopi šele v 400 delih vode . 


P o s k u s . Razžarimo konček zdrobljene sadre v skleniei (Glaskiilbehen). 
Skleniein vrat se orosi pri tem poskusu od znotraj . 

Sadra ima vodo v sebi, ki smo jo izgnali na plamenu . 
Kemijsko je sadra kalcij ev s ul f a t, ki ima v sebi dve molekule 
kristalne vode ( Kristallwasser, Ca SO4+ 21120). ~Ulalec 
sam pobeli pritem, sprhni in se dá lahko zmleti v belo moko . 
Ce prilijemo tej moki vode, sprejme jo zop« vase, se izpreme-ni 
v sadreno kašo ter se strdi v kratkem času . 

Slika 50 . 

Slika 52 . 

Slika 51. Sadra ali malee . 

Pri sadri razlikujemo naslednje različke . Velike, nepravilno 
~jene, vzpomlno z eno ploskvijo (h pri kristalu v 
sl. 50.) jako popolno razkolne ter prozorne kose imenujemo M a r 
ij i n o steklo ( Marienglas ali Fraueneis). Drobnozrnata ali 
tudi jedrnata, nekoliko prosojna ter čisto bela sadra se imenuj e 
a la b a s t e r. Navadni, po različnih primesih onečiščeni in zat o 
različno rumeno, rdeče, sivo ali črnikasto barvani malce, pa nazivljemo 
sadrénee (Gipsstein). Ponekod je dobiti tudi vlak nate 
sadre (Fasergips), ki se sveti svileno (Seid eno .lanz). 

Sadro najdemo navadno v bližini kamene soli, ker se iz


loča kakor sol iz morske votle. Pogosto se pa nahaja tudi v 
glini ali v bližini apnenca . Pri nas se dobi v Zagorju ob Savi, 


6 

v Idriji, na Ddvjem, na Jesenicah, v Tržiču ter na nekateri h 
krajih na Koroškem in na-Stajerskem. 

U p or a b a . IZ alabastra delajo posebno v Italiji podobe , 

vaze in različne okraske. Zmlet kakor moka služi malce v 
umetno gnojilo . Iz sadrone kaše -vlivajo kipa, delajo različn o 

odtiske ter ponarejajo marmor . 

37. Teže(' ali barit i ) (dol. Seliworspat ali Barit) se dobiva 
pogosto kristalovan v oblikah, kakor jih prodočnjeta slik i 

53. in 54. Taki kristali so navadno zbrani v kopuče. Nahaja 
se pa tudi gručav in sicer zrnat, vlaknat, pleniv ali jedrnat te r 
jc brezbarven, bel, siv, rumen, rjav, rdeč ali tudi zelonkast . 
vzporedno s plosk-vama P 
in a (glej sliki 53 . in 54.) so kri stali 
razkolni. Od vodo so 4 .5 krat 
težji . Vse drugo lastnosti, na pri mer 
trdota, raza in sijaj so p a 
iste, kakor jih poznamo na aragonitu. 
Zaradi svoje velike speci . 
teže se imenuje ta rudnina težo e 
ali barit. 

Slika, 53. Slika 54 . V kislinah se težec ne topi ; 

brezbarven plann, v katowni 
ga razžarimo, pa pozeleni. To uči* kovina barij, Ba, ki jo v 
njem, zakaj kemijsko ,je ta rudnina: barijev sulfat (BaSO4). 

Pri nas se nahaja težec le v Pliberku in v Rablju na Ko 


, 
roškem, mnogo ga dobé na Ceškem in Ogrskem . 
U p o r a b a . Iz njega delajo različne kemikalijo . Boli zmlet i 
težec mešajo mod svinčeno bél (das Bleiwoi13), z njim pa pona


rejajo tudi moko . 

38. Zelena ali železna galica (das Eisenvitriol) so nahaj a 
često v obliki kapnikov ali kakor skoija ali póprh na taki h 
krajih, kjer preperevajo (verwittern) rudnine, ki so iz želez a 
in žvepla. Pri nas se dobiva pri Kamniku na pobočju Kopo in 

v Litiji. Kristali so bledozeleni, stekleno sijajni, izprva osladneg a 

okusa, ki pozneje usta neprijetno veže kakor črnilo. T. = , 
speci. t. 1.9 g, raza jc bela . 

I ) barti s (gTš .) težek. 


47 

'

Uporab a. ,-,iškova obara (G-all~pfeltinktur), to jo voda, 

na kateri smo skuhali hrastovih šišk, takoj počrni, ako ji prilijemo 
raztopino železne galice. Ravnotako počrné tudi hrastova 
tla, če jih polijmo z njo . — Izdelovanje črnila . Z železno 
galico razkužujejo okuženo prostore in iz nje izdelujejo berlinsko 
modrilo (Berlinerblau). 

39. Modra ali bakréna galica (das Kupf'orvitriol) se nahaja 
le tam, kjer prhné rudnino, ki so iz žvepla in bakra. Zato 
jo dobimo raztopljeno v vodi po bakrenih rudnikih. To raztopino 
hnenujomo b a k veni co (Cementwassor) . Iz nje kristatujej o 
lepi prosojni kristali kakor neto modre barvo in zoprnega kovinskega 
okusa, ki veže usta . V plamenu se nadhnljojo in pobelijo , 
na zraku sčasoma oblcdé . Ta rudnina jo hud strup . Po trdoti stoj i 
modra galica med 2. in 3. trd. stop., t .	 2 .5. Spe(.. t .	 2.3 g, 
raza je belkasta, brezbarven plamen pozeleni od to galico . 

Up o rab a. V bakrenieo polagajo v rudnikih železo. To 

pobakreni povrhu in izvleče tako iz nje vos baker . Služi pa 
raztopina modro . galice dalje tudi v barvarstvu, v galvanoplastik i 
in za zdravilo. V novejšem času služi raztopina bakrov s u l fat 
(Cu SO4 4- 5 H20) z ugašonim apnom (Ca H 2O2) v uničovanjo trtne 
plesni ali ,, strupene rose " (Peronóspora vit i co l a) . 

40. Zelezni kršec (der Eisonkies, Seliw-ofolkios ali Pyrit) 
se nahaja jako pogosto kristalovan 
v obliki kocko in 
pentagondodekaedra sliko 
55., 56. in 5 7. 
Pentagon dodekaede r 
ali peterokotni dvanajstoroc je 
~jen od 12 peterokotnikov , 
ki imajo po 4 stranice enako 
dolge, peto pa daljšo ali krajšo. 

Kristali so dobé bodisi 

posamič, bodisi združeni v ko


Železni kršec se pa nahaja 
tudi v obliki kapnikov 

Slika 55. Kristali železnega krSca, .

in krogelj ali ledvičastih, grozdastih 
in gomoljastih posnemkov . Včasih ga dobimo tudi v 
gručah ter jodruatoga ali nadrobljon o.a v drugem kamenju. 


48 

Izmed kršcev je pirit najtrši 6 

6. 5), zakaj ob jeklu
kreše iskre. Od vode je petkrat težji ; njegov prelom jc školjkast ,

barve je rumene kakor bronovina (speisgelb včasih je ',lavo,
le redko pa pisano n a h u k e l (burit angelaufen), sijaja je ko 

-

vinskega, raza mu je črna, krhkota precej velika . 

Železni kršec sestoji skoro iz 50 Yo železa, vse drugo je žveplo . 

Njegov kemijski znak je _Fe S . Na iglo magnetnico vpliva le 
malo. Pred puhalnico 
razžaljen se vžge ter 
gori z modrhn plamenom 
kakor žveplo. Pri 
tein se razvija ž v e 
ploY d vokj s (SO2 
Solna kislina (H CI) ne. 

Slika 56 . Slika 57 . 

vpliva nanj, v solitarn i 
kislini se izpremeni v zelenkast ž e l. e z o v -nitrat Fe (No; ,)., , 

a pritem se izločava žveplo. Na -vlažnem zraku se razkraja 
se izpremeni v žvepleno kislino in železno galico . 

Pirit je jako razširjena rudnina. Menda ga ni kraja, kjer 

ne bi bilo moči dobiti vsaj malih drobcev te rudnine. Pri nas 
dobivamo lepe kristale posebno na ,~tajerskem pri sv . Lovrencu 
in pri Sv. Mariji v Puščavi. 

poraba. Dozdaj se še ni posrečilo odstraniti vseg a 
žvepla, ki se nahaja v železnem kršcu. Zato je_železo, dobljen o 
iz njega, nerabno. Zelezo, ki ima v sebi le količkaj žvepla, 
je namreč krhko in lotimo. Iz železnega kršca se dobiva 
pred vsem žveplo. W,Ije pa delajo iz pirita tudi žvepleno kislin o 

(H:2 SO4) in železno galico . 
41. Bakreni kršec ali halkopirit 2) (del: Kupferkies ali 
Chalkopyrit) je izmed kršcev najkoristnejši . Iz njega dobivamo 
naj-več bakra. Kristalovanega je dobiti precej pogosto, a njegov e 
kristale je težko prav tolmačiti. Navadno se nahaja v gručah, 
vrasel _ali pa jedrnat. Barve jo rumene kakor rumena mé d 
(messinggelb) ali pa zlate (goldgelb), včasih je pisano nahukel. 
Sijaja je kovinskega, preloma pa školjkastega . Bakreni kršec 

I ) to je svetlo rumena, nekoliko sivkasta barva . 
2 ) ehalkós (grš .) -- baker . 



49 

je veliko meeji od železnega (trdota 4 . stop.), po čemer se 
najlažje razlikuje od njega . Raza Irm je zelenkastočrna, od vode 
je skoro štirikrat težji. Bakra je v njem 34.60/0 ali približno '/3; 
ravno toliko ima tudi železa in žvepla v sebi . Njegov kemijski 
znak je Cu2Fe2 S4. V solitarni kislini se raztopi. Raztopina ima 
zeleno barvo. Iz te izloaimo baker, ako vtaknemo v njo oglaje n 
železen žebelj . 

_ Ta ruda se nahaja v večjih množinah na Ogrskem, n a 
Ceškem, na Apgleškem in v Sev. Ameriki. Pri nas je je dobiti 
nekaj malega med Skofjo Loko in Cirknem . 

42. Svinčeni sijajnik (der Bleiglanz) kristaluje prav pogostonia 
v kockah (slika 58.). Dobiti jih je bodisi posamič, bodisi 
združene v kopuče. 
Izveeine je 
gruča v, vrasel al i 
ima obliko ledvičastih 
posnemkov. 
Razkolnost 
svil nega sijajnika 
je vzporedno 
s kocki


nimi ploskvmni Slika 58. Svinčeni sijajnik . 
tako popolna, d a 
preloma sploh nikoli videti ni na njem . Sveti se živo kovinsko . 


Barve je svinčeno sive . Po trdoti se približuje kameni, soli ; 
spee. t. (skoro) 8g, raza je sivkasto črne bar-ve. Pred puhalnico 
se razprši. Na oglju se sčasoma stali . Pri tej priliki se razvija 
žveplov d-vokis (SO 2 ). V svinčenem sijajniku je "i" svinca 
in žvepla. Primešanega pa ima pogosto tudi nekoliko srebra. 

Svinčenega sijajnika je dobiti v Avstriji posebno velik o 
na Koroškem in na Ceškem . Na Koroškem : v Rablju, v Pliberku, 
na Obiru, na Peči, v Crni‘ in pri Kaplji ; na Ceškem : 
v Pi'ibramu in Bleistadtu . Na Kranjskem se nahaja pri Litiji . 

p-o r a b a . Ker je svinčeni sijajnik najbolj razširjen a 
svinčena ruda in ker ga najdemo v velikih množinah, je naj važnejša 
za dobivanje svinca. 

4 


43. Svinec (das Blei) se nahaja v prirodi samoroden l e 
ako redko. Kar se ga rabi, ga dobivamo iz svinčenih rud . 
Z nohtom ali s kameno soljo se dri, obraniti . Od vode jo 

11 . 4krat težji . Na novem prelomu je svinčeno sive barve i n 
kovinskega sijaja, a na vzduhu izgubi sčasoma oboje ter počrni . 
Tali se jako lahko. Svinec jc prvina. Njegov kemijski znak jo 
Pb (pl_umbum, lat .) . 
Nahajališča samorodnega svinca. poznamo na Moravskem , 
na Angleškem in na Uralu . 

U p o r a b a. Poprej so delali iz njega svinčnike, sedaj služ i 
še za vodovodne cevi in v tiskarski obrti. Dalje izdelujejo iz 
njega kroglje in šibre ; z njim zalivajo cevi pri vodovodih i n 
plinovodih, ter pritrjujejo železo v kamenju. 

Slika 59. Antimonov sijajnik . 

44. Anthnono-v- sijajnik, ráztok ali antimonit (der Antimonglanz 
ali das Grauspieglanzerz) je po svoji sivi barvi, p o 
kovinskem sijaju in po svoji trdoti (t . = 2) podoben svinčenem u 
sijajniku. Njegovi dolgi stebrasti ali iglasti kristali so skoro vedno 
po dolgem brazdasti (gerieft) in porrostmna tudi upognjeni 

ali ulmnlj eni ter navadno v šopke zbrani (biischelfQrm 3 .) 
(sl. 59 .). Nahaja se pa tudi gručav ter je potem protast, vlakna t 
ali jedrnat . Raza je sive barve, od vode je skoro petkrat težji . 

Poskus. Antimonit se tali že v sveeinem plamenu . 

Plan‘en pritem pozeleni . Izgorina je žveplov dvokis (SO 2 ). 
Zvepla je v njem skoro ena tretina, ostali dve tretini pripadat a 
antimonu 81)2 ) . 

Nahaja se na Ogrskem, na Sedmograškem in na Saksonskem. 
V zadnjem času so našli lepe kristale tudi na Japonskem. 

Uporaba. Največ antimona, kar ga je dobiti v trgovini , 
izhaja iz te rudnine. Antimonit služi v izdelovanje antimonovih 
preparatov ter pismenovine. 

Ž

45 . ivosrebrna svetlica ali cinober (der Zinnober) kristaluje 
sicer včasih v malih, prozornih ali samo prosojnih te r 
le težko razločnih kristalih demantskega sijaja . Navadno j e 
gručav, zrnat, jedrnat ali pa prsten. 

Cinober je malo trši od kamene soli (t. 2.5), pri vsem 
tem pa melek, spet . t. = 8 g. Barve je košenihm- do škrlatasto


rdeee, časi tudi sive ali pa črnikaste . Raza je škrlatastordeea. 

Poskus. l. Razžarimo troho cinobrovega praška v stekleni, na 
obeh koncih odprti cevi. 2. Primešajmo einobrovemu prašku nekolik o 
sode ali pa železnih opilkov ter razžarimo to zmes pred puhalnico na oglju. 

Pri prvem poskusu se razkroji cinober v svoje sestavine : 
v živo srebro (86"/o) in v žveplo (14%) (Hg S) . Pare živeg a 
srebra se zopet zgosté na hladnejšem koncu . Tu prevlečejo stekl o 
s sivkastim kovinskim poprhom, žveplo pa zgori . Cinober se pr i 
tem poskusu ne razkroji vselej popolnoma. Pač pa odda vse 
svoje živo srebro pri drugem poskusu . 

Živosrebina svetlica so nahaja na Kranjskem v Idriji, pr i 
sv. Ani pri Tržiču in še ponekod drugje. Na Spanskem so svetovno 
znani rudniki v Ahnadénu. Iz teh so dobivali že Grki i n 
Rimljani cinober . Največ' se ga dobiva dandanes v Nove m 
Almadémi v Kaliforniji in v Mexiki (Mehiki) . 

U p o r a b a Čisti cinober, kakršnega izdelujejo umetno, služi 
za barvo . Iz nečistega naravnega cinobra pa dobivamo živo srebro . 

50. pivo srebro (das Quecksilber, Hg) je edina kovina , 
ki je tekoča pri navadni toplini . Strdi se šele pri -40'C, 
vre pri 3')57') C, izhlapeva pa tudi že pri navadni toplini . 

4* 


5 

Barve je bele kakor srebro in kovinskega sijaja. 'V naravi ima 

živo srebro obliko malih kapljic ter je od vode, ako je čisto, 
13 6 krat težje . Zlato, srebro, cin, cinek in svinec se raztopé v 
živem srebru. Te raztopine imenujemo amalgame (das Amaloiam) . 
Živo srebro in njegove spojine so zelo strupene . 

Najznamenitejša nahajališča živega srebra so : v Avstriji 
Idrija, na Spanskem Alnnadén, Novi Almadén v Kaliforniji in n a 
Peruanskem. Samorodnega živega srebra je prav malo. Največ 
ga dobimo iz cinobra . 

Uporaba. Z živim srebrom iz.ločavajo zlato in srebro i z 
stolčenega zlatonosnega in srebronosnega kamenja. Z njim polnijo 
toplomere (Thermometer) in tlakomere (Barometer). Dalje 
služi v izdelovanje umetnega cinobra ter v zdravilstvu . S cinovirn 
amalgamom zastiramo steklene plošče, da dobimo zrcala, a z 
zlatim in srebrnim amalgamom pozlaéujejo ali posrebrujejo v 
ognju druge kovine . V ta namen prevlečejo kovino z amal


, 
g{mlom ter jo segrejejo primerno . Zivo srebro izhlapi v ognju , 
žlato oziroma srebro pa pokrije predmet s tanko plastjo . 

47. Cinkova svetlica (clie Zinkblende) kristal* pogostoma 
v obliki tetraedra, ki je omejen po 4 enakostraničnih trikotnikih. 
Navadno je gručava in tedaj zrnata, jedrnata ali drobno 
vlaknata. Kristali so včasih prozorni in jako lahko razkolni . Trdota 
stoji med 3. in 4. stopnjo. Na ravnih ploskvah se svetijo kristali 
kakor demant, včasih pa -tudi,' tolščeno. Barve so návadno rjave ali 
črne, pogosto tudi 
zelene, rumene ali 

rdeče. Brezbarvno 
cinkovo svetlico jc 
le redko najti. Raza 
ji je rumena ali 
rjava, redko pa bela. 
Od vode je štirikrat 
težja. Pred puhal-Slika 60 . Slika 61 . 
nico se skoro nič 
ne tali, pač pa póca ter se drobi . Cinkoya,svetliea sestoji i z 
žvepla in iz 2/ cinka (Zn S). Primešanega ima pogostoma ne 
železa (včasih celile 0 010.) 


53 

Cinkova svetlica spada mod precej razšh:jene rudnine. Nahaja 
so na Ceškem v P~ibrarnu, na Koroškem v Orni in v 
'Rablju, na Kranjskem jo jo nekaj pri Litiji*, na Staejerskem pa 
pri Soka* in blizu Selnico . 

Uporab a. Dandanes plavijo iz nje cinek. 

Cinek (das Zink, In) je bel ali nekoliko modrobel. Sveti 
s-o kovinsko. Nekoliko jo krhek, dá se pa vendar toniti ; na zraku 
oslepi. Trd je kakor rudnine 3. trd. stop. Rabi naris v najrazličnejše 
svrhe. Važna kovina je zlasti zato, ker je jako dobe r 
elektrobudnik, 

48. iveplo (der Schwofel) ima svetlo rumeno barvo, ki se 
imenuje po njem žveplena . Rjavo ali sivo žveplo je vedno ono čiščeno 
po kakih prhnesih. V zbirkah se shranjujejo (pogostoma 

lepi) kristali v obliki eot v ero st rane p iram 
i d o , kateri sta pa oba roglja otopljena (gl .oj 
sliko 62.). Kristali so običajno vzrasb in združeni 
v kopuče. Svetijo se včasih kakor demanti . 
Lomijo se školjkasto. Kor je žveplo zelo krhko , 
pota v gorki roki in se razdrobi na drobne kosce , 
ako udarimo po njem. Navadno se dobiva žveplo 
grueavo, jodrnato, gomoljasto, nadrobljeno ah p a 
kakor póprh na drugem kamenju in v žoknih 

Slika 62 .

(Krater) mnogih ognjenikov . Jedrnato žveplo s e 

lomi h-rapavo ali pa tudi škindravo, je vedno krhko in se svet i 

slabo tolščeno. T. — 2, spec. t. 2 g. Raze ,je žveplo iste kakor 

barve. Kemijski znak za žveplo jc S (sulfur). Na zraku se 

žveplo rado užge. Gori z modrim plamenom ter so izpremeni v 

žveplov dvokis (SO 9 ), ki nas sili na kašelj . 

l . posku s. Razgrejmo nekaj žvepla v' retorti . 
Pri + 114 0 C se žveplo tali, to je, izpremeni se v svetlo 
rumeno tekočino . Pri višji temperaturi postane raztopljeno žvepl o 
rjavo. Naposled potemni in se zgosti, da obrnemo brez strahu 
posodo. Kadar žveplo segrejemo toliko, da je skoro petkrat 
tako vroče kakor vrela 'voda, zavre tudi žveplo ter se izpremen i 

v rjavo paro. Ce napeljemo to paro v hladen prostor, se zgosti 
v rumen prah, ki ga imenujemo žvepleni cvet (Schwefelbhimen) . 

2. p o s k u s . Vlijmo gosto, raztopljeno žveplo v mrzlo vodo . 

Táko, hipoma ohlajeno žveplo jo vlačilo in gnetno kako r 
testo. Zaradi tega se delajo lahko iz njega odtiski in odlivki . 

3 . p o s k u s. Drgnimo kos žvepla ob sukno ter ga potem približajmo 
majhnim kosekom papirja ali pa drobnim krogljieam bezgovega stržena . 
Ti se pomikajo ali poskakujejo proti žveplu . V trenotku, ko se jih dotaknemo, 
pa zopet odpadejo. O žveplu pravimo, da postane po clrgnvn 
,iu električno. 

Žveplo se dobiva v naši monarhiji v Radoboju na Hrvaško~
1i, v Swoszovicah pri Krakovom v Galiciji in v Kalinki n a 
Ogrskem . Največ žvepla pa prihaja iz Italije in posebno i z 
Sicilijo . 

Uporab a. Žveplo rabi v izdelovanje smodnika, žveplen o 
kisline, žveplenk, umetno narejenega cinobra, ultramarina, za 
zdravilo, v pritrjevanje železja v kamenju, za beljenje (Bleiche ) 
platna, volne, slame za slamnike i . t. d. l)anclanes rabi žveplo 
tudi proti grozdni glivi ( Erysiphe Tuckéri) . 

49. Grafit 1 ) (der Graphit) se nahaja navadno v nepravilnih 
grueavih kosih, jedrnatega, plenastega ali luskastega zloga . Le 
redko ga je dobiti kristalovanega v tankih ploščicah . Pogostoma 
se nahaja v takoimenovanih gnezdih ali pa nadrobljen v druge m 
kamenju . Barve jeternno sive ali črnikaste, sijaja kovinskeg a 
Raza je črna ter se sveti kovinsko . Cisti grafit je tako mehak, 
da ga lahko zdrobimo. Dalje se čuti med prsti opolzol. Od vode 
jo dvakrat težji. V navadnem ognju se grafit nič ne izpremoni. 
V posebno hudem ognju zgori v kisiku poj)olnoma v ogljiko v 
dvokis (CO), ker je čist ogljik. Njegov kem. znak jo C (carbonium). 
V kislinah ostane noizpremenjen . 

veliki skladi najlepšega grafita se nahajajo v Sibiriji, n a 
Angleškem in v Pasavi . Dobiva se pa tudi na Ceškem (okol o 
Schwarzbacha in Krumlova), na Moravskem (Znojmo), na Spod njem 
Avstrijskem in na Gornjem Staj erskeln . 

ti porab a. Z glino pomešan služi grafit sedaj v izdelovanje 
topilnih loncev, (v katerih plavijo jeklo, zlato, srebr o 

i. t. d.), neizgorne opeke in takoimenovanih svinčnikov . 
Za proizvajanje svinčnikov razmoljejo najboljši grafit te r 
ga potem izpirajo, da odstranijo vse onečiščujočo primesi . Izprwwm-
u grafitu primešajo različno iiinožine čisto gline, poto m 

grapho (grš .) — pišem . 


55 

dajo lej zmesi grafita in gline znano obliko, jo še igo ter končno 
vdelajo v les. Z grafitom mažejo stroje, posebno lesene, železne 
peči i. t. d. 

50. Demant ') ali diamant (der Diamant) se nahaja p o 
nekaterih mestih v_ naplavljenem produ, ki ga nanesó vodé i z 
krajev, kjer se kamenje razseda in drobi po vplivu zraka i n 
vode. Dobiva se ali krista 


lovan v obliki oktaedrov ali 
osmercev, kakor nam ga 
kaže slika 63., ali pa v podobi 
zrn. Vzporedno z oktaodrovimi 
plosk-vami se dajo 
kristali lahko klati. Demant 
obrazi vsako rudnino, njeg a 
pa ne more obraziti nobena. 
Zato ga stavim o 
za najtršo rudnino v 
trdotni lest-vici n a 
poslednje deset o 
mesto. Če udarimo s kladivom 
po njem, se zdrobi 
v prah, ker jc krhek . Prozoren 
je, brezbarven ali p a 
bel, _siv, :rjav, zelen, rumen, 

1ika 63. Diamant (po Fiek(,rju) .

rilec, višnjev, veasih pa tudi 
ern. Črne demante imenujemo k a r b o n a d o s. Spet'. 
do 3.6 g. Kakor grafit tako je tudi &mant čisti ogljik (C) ; kislina 
ga ne raztopi nobena, v navadnem ognju se ne izpremem , 
pri največji žari pa izgine v kisiku, ker zgori v plinast ogljikov 
dvokis (CO,) . Nebrušen deniant se sveti prav slabo, brušen p a 
kale velik sijaj, ki se hnemije po njem demant e n sijaj 
(Diamantglanz) . Pri brušenih demantih je upoštevati njihovo 
čisti n o (das Wasser) in sijajnost (das Trener). Demant, ki j e 
čist kakor voda in ki ima lepo sijajnost, preliva jako lepo barve . 
Zato take dernante visoko cenimo . Seveda pa imajo tudi barvani 
demanti veliko vrednost. Demant, ki jc ležal nekaj časa v solncu, 
st, sveti v temi. Ako ga drgnemo ob sukno, pa postane električen . 

i) a(L'‘mas (grš.) lwpt't,magan . 


Demante brusijo z demantovim prahom . Na poseben nači n 
brušeni demanti sc imenujejo briljanti (Brillant, sl. 64.). Naj


hnenitnejše brusilnice so v Amsterdamu . Odkar 
so našli pri Kimberleyu v Južni Afriki nova bo . 
ata nahajališča, j e padla nekoliko cena deman-
Slika, 6-t . tov. Vendar pa stane tudi sedaj čist, brušen de


mant, ki jc velik kakor grahovo zrno (sl. 64 . ) 
in tehta l karat ( I/5 g), približno 300 K . Pri večjih demantih rast e 
cena v kvadratnem razmerju s težo. Tako stane n. pr. trokaratni 
demant 300 K X 32 --: 2700 K . 

Veliki demanti so zelo redki, zato jih imajo večinoma l e 
bogati vladarji in, države. Najznamenitejši kamni imajo svoja 

Slika 65 . Slika 66 . Slika 67 . „Florentinec' ” 
„Pitt”, 136 3 ,, karata v naravni velikosti . 133 karata v nar. velikosti . 

imena, n. pr. : Kohinur, Pitt ali Regent (sl. 65. in 66.), ,b'lorentinoc 
ali Toskanec (last našega cesarja, sl . 67.), Orlov i. t. d . 

Uporab a. Neprozorni in neugodno barvani demanti rabij o 
zdrobljeni (demant9v prah) v brušnjo drugih dragih kamnov , 
nadalje steklarjem za rezanje stekla, bakrorezcem in kamno


piscem kakor konice na pisnih dletcih in končno služi tudi pr i 
vrtanju železničnih predorov skozi trdo kamenje . 

51. Zlato (das Gold) kristalujc v kockah, toda le redko . 
Navadno sc nahaja v- raznem kamenju vraslo ali pa na nje m 
vzraslo. Najčešče se dobiva kakor póprh ali tudi v obliki mali h 
zrn, luskin in kep, pogosto tudi v iičastih, lasastih, drevesasti h 
ali platičastih (sl. 68.) posnemkih. Kadar razpada, zlatonosno 
kamenje, odnašajo vode obenem s kamenjem tudi zlato ter j e 
naplavljajo v nižavah. Iz takih Naplavin izpirajo zlato z vodo. Zato 
ga imenujemo prano zlato (Wascho.old). Zlato pa, ki se do



biva na prvotnih ležiščih (primare Lagerst~tto), to je v 
rudnikih, se imenuje rudniško zlato ( Berggold ) . 

Trdota čistega zlat a 

je le malo večja od zve 

plove. Razklepati se dá v 
liste (zlato peno, Blattgold), 
ki so po 0.0001 mm debeli ; 
žice pa delajo iz njega tak o 
tenke, da tehta 2400 m l e 
1 g. Zato imenujemo zlat o 
najtonivejšo kovino. Cisto 
zlato je skoro 19 .3 krat težje 
od vode, jo lepo rumen e 
barve ter kovinskega sijaja. 

Klati se ne dá ; prelo m 
je nasekan. Na zraku, v 
vodi ali tudi v ognju se ne 


izprcmeni, pač pa so tali 
pri +1060 0 C. Kislino no 


izpreminjajo zlata . Le v 
kraljevi vodi (Kónigs -Slika 68 . Zlato, platičasto (po Fickerju 

' wasser), ki je- zmes treh 
delov solne kisline (HOD in enega dola solitarne kisline (H NO 3 ) , 
se izpremeni zlato v zlati klorid (Au Cl" ) . Cisto zlato (Au, 
&trum, lat.) je. prvina. V naravi je zlato skoro vedno oneeiščeno 
po primesih, n. pr. : srebru, bakru, železu in dr. Skoro vso zlato 

se nahaja le samorodno (gediegen) tor se dobiva kakor rud niško 
zlato v Sčavniei in Kremnici na Ogrskem, v V~r~spataku , 
OITenbanyi, Nagyágu, na Erdeljskem ter nekaj malega na Ceškem, 
Solnograškem in na Tirolskem. Zaradi rudniškega zlata 
so glasovita še naslednja nahajališča: Peruansko, Moxika, Kalifornija, 
Sibirija in Avstralija. 

V teh krajih stolčejo zlatonosno kamenje v stopah ter do dajo 
ponekod stolčenemu molu (Schlich) živega srebra, da izločajo 
zlato iz njega (a m algam o v a n j AmalgamationsprozeB ), 
ponekod ga pa izpirajo z vodo (WasehprozcB, glej sliko 69.), 
ali ga pa pridobivajo s klorom . 


Pretežno -množino zlata dobivamo iz zlatonosnih naplavi n 
(( ;-oldseifen). Prano zlato se nahaja pri nas v Dona-vi, Dravi in 
v Renu ; toda tu ga tako malo-, da se ne izplača iskanje. V 
nekaterih krajih ga pa najdejo še sedaj v precejšnih množinah . 
Južna Afrika ima bogate zlatonosne naplavine med rekam a 

Slika 69. Dobivanje pranega zlata . 

Linlpopom in Zambezijem, dalje v Transvalu . Od leta 1848. do


bivajo mnogo zlata iz Kalifornije, samo da so ta nahajališča ž e 
skoro izčrpana. V zadnjih letih je zaslovela zlatonosna pokrajina 
ob reki Klondyke (klondajk, dotok Yukona) in morsko 
obrežje ob izlivu Yukona . Tudi Avstralija ima v državi Viktorij a 
mnogo zlata. Tu so našli 83•5 kg težko kepo samorodnega 
zlata, ki so jo prodali za 210.000 K. 

Uporaba. Zaradi svojih lastnostij je zlato že od najdavnejših 
dob znano ter se šteje med najdragocenejše- kovine. Iz 
njega kujejo novce. Pri nas nakujejo iz 1 kg zlata 3280 kron. 

Dalje služi v izdelovanje različnega lišpa ter v pozlato mnogih 


59 

stvari. Da se ne obrabi prelahko, dodajo zlatu navadno nekaj 
bakra ali srebra . Zmes, ki jo dobimo, če raztopimo ob enem 
zlato in baker ali srebro, imenujemo zlitino (Legierunoi . 

56. Srebro ') (das Silber) ima v prirodi le redko oblik o 
kocke. Najčešče je razvito drevesasto, žičasto (slika 70.), lasasto, 
zrnasto, pločevinasto , 
zobasto, mahasto ali 

tudi praprotasto. Na


haja se pa tudi grli


ča vo v gredah in žilah. 

Srebro se ne dá 

klati, pač pa lahko 
toniti. Prelom je nasekan. 
Trdota je nekoliko 
večja nego pr i 
kameni soli, speti. t. či-

Slika 70. Gieasto srebro (po Fiekerjtstega srebra je 10. 5 g. 
Barvo ie bedo, sijaja kovinskega . Na zraku polagoma porumoni 

počrni in oslepi. Solitarna kislina ga izpremeni v srebrni nitrat 
(Ag NO:,). V ognju se pač tali, toda ne izpremeni. Srebro 
jo najboljši prevodnik toplote in elektrike . Prirodno srebro ima 
skoro vedno primešanega nekaj zlata, bakra, arzenika ali tud i 
zoleza ; čisto se nahaja le redkokdaj . 

Srebro je jako. razšijeno. V Avstriji se dobiva srebro na 
Ceškem v P1ibranm in Joahimovom ; na Ogrskem v Ščavnici ; 
3 Nemčiji v Freiburgu na Saksonskem ; na Švedskem v Sali ; 
na Norveškem v Kongsborgu . Daljo se dobi v Sibiriji, v Ame


riki in sicer v Kaliforniji, na Peruanskem, Cilskem in v Mexiki . 

Največ srebra, kar ga rabimo, dobimo iz srebrnih rud . 

Up ol;,al)a. Srebro služi predvsem v kovanje denarja te r 

3 izdelovanje različnih srebrnih reči . Z njim tudi posrebrujej o 
druge kovine in stvari . Da postane trše, zlivajo srebro z drli


o. imi kovinami, posebno z bakrom : 
55. Platina') ((las Platin) se nahaja v prirodi le redk o 
3 kockah kristalovana. Najeešee jo dobimo v obliki zrn ali gruč , 
izpiraje naplavljeni prod nekaterih krajev . Po barvi in sijaju 
a (pansko) - srebro, platina srebru podobna kovina . 


60 

se približuje najbolj srebru, samo da je bolj 'sivkasta . Po trdoti 
se pa vrlo razlikuje od njega . Platina odgovarja skoro 5 . stop . 
trdotne lestvice. Od vode je 21 krat težja ter spada sploh med 
najtežje rudnine. Prirodna platina je skoro vedno nekoliko one-


čiščena po primešanem železu in nekaterih drugih redkih kovinah. 
Na zraku in v kislinah se ne izpreminja, samo kraljev a 
voda (glej zlato) jo načne. Ob navadni toplini je jako raztezna 
in prožna. Tali se le v plamenu pokalnega plina in v električni 
peči. Razbeljena se dá variti kakor železo . 

Največ platine dobivamo (obenem z zlatom) na Uralu , 
na otoku Borneo in v Ameriki . 

Uporaba. Iz platine izdelujejo razno kemijsko orodje . - Do 
leta 1845. so kovali v Rusiji iz nje tudi novce . 

. Baker ali med (das Kupfer) kristal* navadno v 
obliki oktaedra ali kocke . Kristali so navadno nerazločno razviti. 
Mnogo češeee ga je dobiti v rogljastih, zobastih, drevesastih , 
lasastih, žičastih ali mahastih posnenikih. Nahaja se pa tudi v 
tenkih ploščicah, jedrnat ali pa nadrobljen v drugem kamenju . 
V Severni Ameriki so našli ob Gorenjem jezeru 420 t težk o 
kepo čistega bakra. 

Trdote je baker skoro iste kakor srebro (t. '., .5 do ;,), 
sp. t. = 8 .8 g. Barve je (po njem imenovane) bakreno rdeče, 
sijaja pa kovinskega. Omenjena barva in sijaj se pa poka 


žeta le na novih ploskvah ali na prelomih, zakaj na suhe m 
zraku baker hitro potemni, ker se izpremeni v bakrov oksi d 
(Cu O). Na vlažnem zraku se. pa prevleče z zeleno skorjo, se stoječo 
iz bakrovega karbonata, ki jo imenujemo ..patina . . . 
Včasih je baker tudi rumeno ali rjavo nahukel. Baker je jak o 
raztezen; kovati se dá tudi mrzel, variti pa ne. Brezbarven 
plamen nekoliko pozeleni. Pred puhalnico se lahko tali, v kislinah 
se raztopi, raztopine so modre ali zelene in jako strupene. 
Kem. znak je Cu (euprum, lat.). 

Samorodni baker dobi-vajo na Ogrskem, na Angleškem, 
na 


Švedskem, v Sibiriji, v Avstraliji in v Sev . Ameriki . 
Uporaba njegova je jako mnogovrstna. Baker služi ali 
sam ob sebi ali pa zlit z drugimi kovinami. Iz njega so kovali 
prej v Avstriji novce. Delajo se kotli, kuhinjska posoda, žice 


za električne vade in ploščo, s katerim' pokrivajo strehe iposobno 
na zvonikih) in obijajo ladje. Pri kuhinjskih posodah je 
paziti vedno na to, da so znotraj dobro porinjene. Sicer lahko 
kaka kislina raztopi nekaj bakra in otruje jed . 

Posebno važno vlogo igra baker v zlitinah, kakršne so : 
bron (die Bronee), rum ona méd (das Messing), p a k fo n g, nov o 
srebro (das Neusilber), kitajsko srebro (das Chinasilber) , 
zvonovina (das Glockengut) in topovina (das K anonengut ) . 
Bron, zvonovina in topovina so zlitine, ki sestojé iz bakra in 
cina ; rumena méd sestoji iz bakra in cinka ; pakfong iz rumen e 
modi in niklja ; kitajsko srebro je posrebren pakfong. Nekaj 
bakra se dodajo vedno tudi zlatu in srebru, da postaneta te dv e 
kovini trši, nego sta sami ob sebi . Njihovi zlitini nimate po sobnega 
imena. 

Prodno so ljudje poznali železo, so izdelovali v davni h 

časih iz bakra orožje različno orodje . Pozneje so proizvajal i 
svoja orodja iz brona in neke zlitine iz bakra in svinca . 

57. Sota ali ropa (der Tod) se dela dandanes po barji h 
pred našimi očrni iz različnih preperelih rastlinskih ostankov , 
kakršni so posebno nekateri mahovi . 

Mahovi, odpalo listje, kakor tudi podrto drevje in njegov o 

korenine gnijejo ndmreč le tedaj, kadar more zrak do njih . Pod 
vodo in pod blatom so pa rastlinske snovi sčasoma sicer tudi 
izpreminjajo, a ne trohné . Te izpre nembe so predvsem kemijske. 


Rastlinske snovi izgubljajo namreč tu nekatere svoje sestavine 
v obliki vodne pare, ogljikovega dvokisa in nekaterih 
gorljivih plinov. Zato imajo ostanki vedno več ogljika v sebi . 
Čimdalje ležé rastlinske snovi v vodi, tem temnejše so, kako r 
bi jih ožgali v žrjavici . 

To presnovo imenujemo ogljenitev (dol' VerkohlungsprozeB), 
takó izpremenjene rastlinske snovi p a 

o . lj m i n e (das ‘Terkohhmgsprodukt) . 
Opisana ogljenitev rastlinskih snovi se ne vrši šele, odka r 
opazujemo omenjene izpremembe, ampak že od tistih dob, k o 

človek še ni živel na zemlji. Zato so izogljeneli rastlinski 
ostanki v različni meri . 1 ozirom na to razlikujemo med oglje



6 

ninami poimence več različkov . Od njih je šota najmlajši. Pri 

vsem tem pa tvori ponekod vendar do 10 m debele plasti . 
Spodnje njene plasti so najstarejše ter najtemnejše. Vse vije 
ležeče pa so toliko mlajše in svetlejše, kolikor bližje ležé sedanji 
površini zffinlje . 

Z vodo napojena šota je -gnetna in razmerno težka, osušena 
pa plava na vodi . V ognju zgori ter pušča veliko pepela , 
ker ima v sebi mnogo blata in nekaj rudnin, kakor so na pr . 
sadra in pirit. 

Pri nas dobivajo največ' šote na ljubljanskem balju. Mnogo 
znamenitejša bgja sc nahajajo na Ceškem in na Ogrskem ter 
na Nemškem, kjer zavzemajo celih 46"/o, in na Irskem, kjer 

se raztezajo čez W 0/o cele ondotne zemeljske površine. 

Uporab a. S šoto kurimo. Iz nje delajo ponekod svetilni plin . 

58. Premog. Mogočni amerikanski veletoki (kakor n a 
pr. Misisipi) preplavljajo včasih svoje bregove. Ob priliki 
velikih povodenj odnašajo neizmerne množine drevja v morj e 
in na plitvejša mesta svojih strug. Hkrati,' z drevjem pa nanesó 
tja tudi mnogo peska in blata. S tem pokrijejo (pod vodo ) 
vse nanadeno rastje . To sc potem ravno tako izpreminja i n 
ogljeni, kakor smo čuli pri šoti . 
Kar se vrši dandanes na pr. v Misisipijevem vodovju, se 

je pa vršilo tudi že tedaj na raznih mestih, ko človek še n i 
živel na, zemlji. Ogljenitev rastlinskih snovi se tedaj ne vrš i 
povsod enako dolgo . Z a radi tega se nahajajo ponekod p o d 
nekdaj napl.avljenhn a sedaj popolnoma strjenim peskom h]. 
grezom (večje ali manjše) množino več ali manj i zogljonelega 
drevja, ki ga imenujemo premog . 

Ponekod kopljejo mlajši premog, ki je še popolnoma podoben 
lesu. Nasprotno ni videti na starejšem tuintam niti sledu 
rastlinskega lica. Pri vsem tem so nam pa vendar znana tudi 

nahajališča jako starega premoga, ki sicer nima nikakega rastlinskega 
lica, ki pa ima vkljub temu popolnoma o h r a n j e n o 
obliko drevesnih debel. Premog, ki nima prav nobenega 
sledu o lesnem zlogu, moramo smatrati v najčeščih primerih , 
posebno kadar se nahaja v tenkih plasteh, za popolnoma izogljenelo 
šoto. 


Šota ter različni premogi tvorijo tedaj eno sami) 
sorodno skupino, ki se deli le po več ali manj dovršeni 
ogljenitvi (in obliki) v več različkov. 

Pri premogu razlikujemo : mlajši, rjavi in starši, črn i 
premog, antracit in grafit. 

a,) Rjavi premog ali lignit (die Braunkohle, der Lignit) 
se nahaja le v mlajših zemeljskih plasteh ter je pogosto popolnoma 
podoben lesu, a ponekod je tudi jedrnat ali prsten . V tem 

primeru ga moramo smatrati navadno za precej močno izogljenek) 
šoto. Ogljika hna v sebi 50 do 75%. Raza njegova je vedno 
rjave barve, čeprav je ponekod črn . V tem primeru se že približuje 
po svoji temeljitejši .izogljenitvi črnemu premogu. Vžge 
se ter gori rad, za njim ostane manj pepela nego pri šoti . Od 
vode j e 1 .2 do 1 .4 krat težji. Navadno fina primešanega neka,~ 
železnega kršca. 

Pri rjavem premogu razlikujemo : smolasti rjavi pre


mog ( I'echkohle), ki se lomi školjkasto ter sveti več ali man j 
kakor smola, in ki je ponekod črne barve ; premogasti le s 
ali lignit (v ožjem pomenu besede, Lignit, bituminoses Holz) , 
ki je rjav ter še popolnoma podoben lesu; barski premo g 
(Moorkohle), ki fina ravne prelomine in precej vlage v sebi . 
Zato razpoka na suhem zraku. Ponekod je tudi prhek in prsten . 
Listasti premog- (Bffitterkohle) sestoji iz samih tenkih plast ij , 
ki se dadó lahko upogniti ter so podobne usnju . 

Pri nas kopljejo rjavi premog posebno v Zagorju ob Savi , 

Y

v Trbovljah, v Hrastniku, v Sent Janžu, v Kočevju, na Laškem , 
v Velenju in v Krapanu. Mnogo bogatejše od naših pokraji n 
je Ceško. 

Uporaba. Predvsem služi rjavi premog za gorivo. Iz 

njega pa izdelujejo tudi različne reči kakor : gumbe, rožne venc e 
ter nekaj lišpa, ki ga nosijo ženske navadno, kadar žalujejo. 
Dalje služi v proizvajanje plina za svečavo in kurjavo, te r 

parafina, bencina in karbolne kisline. 

,

b) C r n i enlog ( lwarz o e ali Steinkolile) je črn e 
barve in ravno take raze ali je pa tudi nekoliko rjav, če s e 
približuje rjavemu premogu. ogljika ima v sebi 75 do 900 / t, . 
Zloga je jedrnatega ; ponekod se nahajajo tudi skrilasti in vlaknati 
različki. Sijaja je steklenega ali tolščenega ; t. = 2 do 25 . 


spee. t. do 1.5 g-. Da je črni premog rastlinska snov, ki s 
je popolnoma porudninila vsled ogljenitve, vidimo vedno šel e 
pod mikroskopom ali drobnogledom. Zapaljen gori še precej 
lahko z lepim plamenom, posebno v močnem prepihu . 

Pri črnem premogu razlikujemo : sij a n i premog ( Glanzk 
ohle ), ki jr krhek, baržunasto črn ter se lomi školjkasto ; 
smolasti premog (Peehkohk), ki ni tako krhek kakor prejšnji , 
lomi se ravno tako, barve jc črne kakor smola ; sv et lo go ri p. 
(Kannelkohle), ki se sveti slabo tolščeno, ki ni krhek in ki gori z 
lepim plamenom kakor sveča (eandle ) ; vlaknati p. }laserkohle) 
je že nekoliko rjavkast; plena sti p. (Sehieferkohle), 
ki sestoji iz tenkih plastij črnega in rjavega premoga ; z r n a t i p . 
(Grobkohle) jc debelozrnatega zloga ter ima v sebi mnog o 
prstene primesi . 

Pri nas se nahaja črni premog v tako neznatnih množinah , 
da se dobivanje ne izplača . Veliko ga ima Ceško, Moravsko , 
Slesko, ogrsko, a še mnogo več Angleško, Kitajsko in Sev . 
Amerika. 

Uporaba. Črni premog shrži predvsem za izvrstno gorivo, 
ker daje trikrat več toploto nego rjavi premog . Iz njega delaj o 
svetilni plin, katran in kas, ki služi kakor premog, sam o 
da daje še več toplote. Svitlogori premog stružijo in režejo v 

glin-11)e, svetilnike, tintnike itd . 
c) Ant raeit se nahaja le v najstarejših zemeljskih skladih . 

Ponekod je primešan črnemu premogu. 'Včasih ima skoraj kovinsko 
lice; sploh jc podoben lepemu, črnemu premogu, samo 
da ima več (čez 9O )) ogljika v sebi . V posebnih pečeh z 
močnim prepihom gori antracit z modrim plamenom in daje š e 
več toplote nego črni premog . 

d) Grafit (lastnosti glej stran 54–in 55.). Ponekod se 
nahaja premog v najožji dotiki z nekaterimi kameliji, o koji h 
nam jc zadostno znano, da so nekdaj privrela iz notranjost i 
naše zemlje in da so imela tedaj jako veliko temperaturo . T 
nekdaj vsled svoje vročine raztopljeno kamenje je vplivalo n a 
rjavi premog tako, da se jc rjavi premog deloma izpremenil v 

čist črn ogljik: v grafit. 

59. Jantar (der Bernstein) se nahaja vedno samo v brezličnih 
različne velikosti. Včasih ima docela isto obliko 


kakor smola, ki se cedi v naših gozdovih iz smrek, borovce v 
in iz drugega iglastega drevja . Kakor v smoli našega iglasteg a 
drevja tako opažamo tudi v jantarju male žuželke (slika 71 .), 
in drobce drevesnega hlbja. Ker se pa 
nahaja jantar ponekod tudi blizu rjaveg a 
premoga, ki je vsaj deloma nastal i z 
smrekovine, ie skoro gotovo, da se j e 
cedil jantar kakor smola iz iglastega 
drevja') in da je izogljenela smola. 

Barve je jasneje ali temneje rumene , 
rjave, bele, a včasih po primešanem premogu 
tudi črne ali vsaj črnikaste . Pro -Slika 71 . Jantar 
zoren je, prosojen, moten ali marogast . z dvema žuželkama. 
Lomi se školjkasto, raza mu je belkasta . 

Sveti se tolščeno, = 2, spet. t. — 1 .08 g, torej skoro enaka 
spet. t. vode. $ suknom drgnjen postane električen. Upaljen se 
tali ter gori s svetlim plamenmn . Pri tem razvija prijeten vonj , 
a se kadi jako močno. 

Največ jantaija nakopljejo oziroma naberó na Pruskem ob 
vzhodnem morju, kjer ga naplavljajo morski valovi na obrežje . 
V Avstriji se ga dobi nekaj v Galiciji . Nahaja se pa tudi v 
Siciliji in v Avstraliji . 

Uporab a. Jantar služi za lišla, ter rabi za kajo (Raucherpulver) 
; iz njega izdelujejo ustnike za tobačne pipe in smodkovnjače 
ter neki pókost (FirniB). 

60. Kameno olje, petrolej 2) ali smrdljivec (Glas troh-
um, Glas Erd~l, Steintil ali Naphta) se nahaja v raznem kamenju, 
ki se je polagoma sesedlo iz vode (često v obližju rjavega 
premoga), ali se pa dobiva tekoče v podzemeljskih razse-
linah in votlinah ter izvira ali samo ob sebi kakor studenc e 
ali plavaje na sfudenčnieah. Petrolej se dela najbrže iz različnih 
živalskih snovi (školke in ribe), ki so pokopane pod zemeljsk o 
površino . 

Kameno olje je tekoče, a na zraku so s časom zgosti te r 
izpremeni v kameno smolo . Ako je očiščeno, se vžge pri + 38°C. 

I ) Neko tako drevo imenujemo : Peuee sueeinifera . G o pp. 
2 ) pétros (grS .) - kamel] ; ()le= (lat.) olje . 


redko je brez barve, navadno je rumenkasto, rjavo ali rjavo. 
deče, prosojno ali neprozorno ter lluoresch .a. Od vode je 0-7 
lo 0.9 krat težje ter plava zato na njej . Naravni petrolej (nafta ) 
;e še mnogo lažje vžge negQ očiščen, ki nam rabi v razsvetjavo. 
Kadar gori, se sveti z jako čadaviln plamenom . 

V Avstriji se nahaja petrolej pri Borislavu v Galiciji v 
delo veliki množini. Drugod se dobiva posebno pri mestu Baku 
Kaspijskem jezeru ter v Pensilvaniji in v Kanadi v Severn i 

Ameriki. Tako zvani ,,sveti ognji'. pri mestu Baku so 

~Ji 

vrelci plinov, ki so kemijsko sorodni s kamenini oljeni . 

Uporaba. Očiščeno kameno olje, to se pravi kameno 
olje, iz katerega -smo odstranili vse hlapne in upaljive sestavine , 
rabi za razsvetljavo . Iz njega pa izdelujejo tudi parafin, vazelin, 
bencin itd. 

61. Kamena smola ali pekliiia, asfalt (der Asphalt, da s 
Erdpeeh ali das Judenpeeh) je vedno brezl.ična ter črne ali 
rjavkaste barve. Sveti se tol.ščeno ali kakor smola, lomi s o 
školjkasto, tali se zelo lahko ter gori s čadavim plamenom . V 
petroleju se topi, od vode je 1. 2 krat težja. 
V našem cesarstvu se dobiva asfalt v Vergorcu v Dalmaciji , 

na Koroškem (Pliberk in Rabelj) in na Tirolskem, a največ g a 
dobé v okolici Mrtvega morja in v asfaltnem jezeru na otok u 
Trinidád (v južni Ameriki) . 

Up o r a b a . Iz njega izdelujejo po mestih ulični tlak z njhn 
mažejo ladje, les in plahte, da ne strohné tako hitro . V raztopljenem 
asfaltu namakajo papirnate plošče, s katerimi potem 
pokrivajo strehe. Iz njega, izdelujejo črni pečatni vosek, pokost 
in lep (Kitt). 


Drug del. 

Opis najvažnejših hr~b~n 

l . Granit') (der Granit) imenujemo debelo do drobnozrnat o 
zm e s (das Gemenge) živca (ortoklaza), kremenjaka in sljude . 
Imenovane tri rudnine so b i s t v e n e zmesnine (wesentlich e 
Gemengtéile) granitove, to se pravi : hribine, ki nima v sebi 
vseh teh treh rudnin (posebno hribine, ki nima ortoklaza i n 
kremenjaka), ne smemo imenovati granit. 
Posamezne granitove zrnesnine spoznamo z golim očeso m 
predvsem po naslednjih znakih : 

a) živec po obliki, barvi in razkolnosti ; (kakšne so te lastnosti 
?) 
b) kremenjak po prelomu, barvi in po sijaju ; (kakšni so?) 
c) sljuda tvori navadno črnikaste luske (tuintam je bela) . 

Ponekod nadomestujejo sljudo turmalin, avgit ali rogovača . 
Take različke imenujemo potem turmalinov, avgitov ali amfibolov 
granit. Zivca je navadno največ v granitu . Po njem j e 
vsa hribina belkasto, modrosivkasto ali rdečkasto obarvana . 

Kranjsko, Goriško in Istra nimajo granita. Na Staj erskerrl 
se nahaja (razen drugod) na Pohorju ; Koroško ga ima mnogo, 
a še vedno ne toliko kolikor Ceško ali Tirolsko . Granit tvori 
tuintam posamezne gore, a navadno so iz njega cela pogorja ali 
vsaj nekateri njihovi deli (slika 72). 

Uporaba. Granit je vsled svoje trdote jako vabljiv . V 
mestih nam služi za cestni tlak . Kamnoseki izdelujejo iz njega 
spomenike, stopnice, stebre itd. Ponekod lomijo po več m 2 velike 
plošče katere rabimo o lajene v različne svrhe . 

granum (lat .) zrno ..1)

=--= 


2. Sienit (der Syenit) ima svoje ime po mestu Šyen e 
(Assuan) v Gornjem Egiptu. Od granita se razlikuje edino l e 
Slika 72. Krajina v granitu . 

po tem, da nima v sebi nie kremenjaka in da nadomestuj o 
sljudo skoro vedno amfibol . Šienitovi bistveni zrnesnini sta torej 
živec (ortoklaz) in amfibol, ali živec in sljuda . 

Igri nas jo nekaj si enih na koroškem . . 
Uporaba. Služi nam ravno tako kakor granit . 


3. Diorit 1 )-imenujemo zeleno barvano zrnato ali tudi jedrnato 
zmes, ki ima v sebi neko posebno vrsto živca (plagioklaz ) 
in rouovaco . 
Pri nas se nahaja ponekod ob štajersko-koroški moji . 
Uporaba. Iz dimita gradé v nekaterih krajih ceste . 

4. Diabaz2) jo na oko popolnoma podoben dioritu, samo 
da nadmnostujo rogova«) avgit . Njegovi bistveni mesnini sta 
torej plagioklaz in avgit. 
1) diorico (grš.) - razlikovati (z ozironl na diabaz) . 
2) diábasis (grš.) prehod, 1)r(, Iaz . 



Kadar z golim očesom ne moremo razločevati diorita o d 
diabaza, imenujemo obe hribini splošno zelenec (Griinstejn) . 

5. Kremenjakov porfir') (der Quarzporphyr) imenujm o 
zmes živca (ortoklaza) in kremenjaka. Obe te rudnini tvorita 
Slika krajina v porfirju. Grad Karneid ob vhodu v Eggsko dolin o 
pri Bokanu . (P i Fiekerju) . 

na oko povsem enakolično snov, ki se imenuje osnova (di e 
Grundmasse). V njej so nadrobljeni tako veliki živčevi ali kremenjakovi 
(včasih tudi obojni) kristali in nepravilno omejen i 

') porph,ra (grš .) škrlat. 


kosi, da jih spoznamo z golim očesom. Omenjene v osnovo 
vrasle ali nadrobljene velike kristale in nepravilne kose imenujemo 
v r a stk e (die Einsprenglinge). Osnova je navadno svetl e 
ali rdeče barve. 

Pri nas se nahaja porfir ponekod na Gorenjskem, Koroškem 
in Stajerskem . Lep kremenjakov porfir lomijo na Tirolskem. 
Gore, ki so iz porfii:ja, imajo navadno kopasto oblik o 
(glej sliko 73.) 

Uporaba. Kremenjakov porfir služi za zid, za cestni tla k 
(v Ljubljani n. pr. v Prešernovi ulici) ali tudi za posip ; iz njega 
pa izdelujejo tudi razne umotvore , 

6. Trahit ') (der Trachyt) je sivkasto ali rumenkasto barvana 
hribina. Pod prsti se čuti raskava, ter je v bistvu zmes 
samega živca. Zivec tvori v malih latvastih (leistenfčrmig) liki h 
osnovo hribine ; nahaja se pa v njej tudi kakor vrastek v oblik i 
ploščatih ter belkastih 
tvorb, ki se svetijo 
kakor steklo. 

Pri nas ni trahita 
nikjer ; precej razširjen 
je na Ogrskeni 

in tudi na Češkem. 
Izven Evrope tvori 
velike vulkane, kakor 
so : Chimbm'azo (čimborz~.
do) in Cotopaxi 
( kot op áhi) v Juž. Ameriki, 
in Pico de Teyde 
na Tenerifl in Ararat , 
v Armeniji.

Slika 74. Krajina v bazaltu . (I. Roth) . 
Grad pri Ustju ob Labi (Aussig). Uporaba. Trahit 
služi predvsem za 
zidanje,. Kadar se nahaja v njem opal, imenujemo to hribin o 
opalovo matico (glej str. 37.). 

7. Bazalt') je temno siva ali črna hribina, ki se vidi z 
golim očesom popolnoma enakolična in ki se razseda na pel 
) traeh}s (grSt.) - raskav, oster . 
2) Plinij imenuje to hribino basaltes . 



toro- ali šesterostrane, različno debele stebre . dele pod drobnogledom 
je moči razločevati posamezne njegove bistvene zmesnine, 
ki so: živec in avgit. Gore, ki so iz bazalta, so navadno kopaste 
oblike . 

'.:1nogo ga in-rajo na.

Pri nas imamo bazalt na Stajerskem . 
Ceškem (sliki 7-L in 76.). 
Uporaba. Na Ceškem gradé in posipljejo z njim ceste ; 
služi pa tudi za zidovje . 

8. Lava. Iz bruhajoeih ognjenikov, kakršna sta n. pr. Vezuv 
in Etna, prihajajo veasih velike reke raztopljenega kamenja n a 
Slika 75. Krajina v diabazu . Fiehtelberg v Smrečinah . 

dan. To raztopljeno kamenje se imenuje lava . Lava teče v nižave, 
opustošujé vse, kar doseže . Na zraku se ohlaja lava polagoma 
ter končno popolnoma skrepeni (erstarrt). Na oko jc 
skrepenela lava navadno erno barvana ter najbolj podobna bazaltu. 
Na površini je navadno p u h li eav ega ali tvoskasteg a 
zloga (schlackige Struktur), v notranjem pa gosta ter kristalasta . 
Ponekod skrepeni lava hipoma ter se izpremeni v naravno steklo , 
ki se imenuje o b s i dijan. Obsiclijan je brezlik in krhek. Lomi 
se školjkasto, sveti se pa stekleno ali tolšeeno . 

9. Gnajs (der Gnei13 ') je zmes živca, kremenjaka in sljude, 
torej vseh -tistih rudnin, ki se nahajajo tudi v granitu . Od gra') 
Od debla besede gnijem, gniti, ker je gnajs ponekod kakor zgnil . 


nita se razlikuje gnajs edino le po tem, da so v gnajsu razvr


ščene zmesnine pravilno, v granitu pa no . Zivec, kremenjak , 
oziroma sljuda so razvrščeni v vzporednih plasteh . Zato se 
kolje gnajs preeoj lahko v različno debele skrli . Med gnajso m 
in. granitom je dobiti v naravi ponekod vse možne prehod{ . 
'Gnajs, ki nima v sebi prav nobenega živca, ki je torej bi-

Slika 76 . Bazaltovi stebri pri llerrenhausu na Češkem . (Po Fickerj 

stveno le zmes kremenjaka in sljude, imenujemo blest n i k 
ali sij udovee (dor Glinmrorsehiefer). Gnajsu kakor tudi Mestniku 
so primešane ponekod nekatere rudnine, kakor turmalin , 
granat, amfibol itd . 

Obe opisani hribini se nahajata v ogrmnnih množinah v 
Alpah, v Krušnih gorah, v Krkonoših ter na južnem in vzhod nem 
Ceškem. Pri nas se nahajata gnajs in. sljudovec na Ko



73 

roškem in staj Irskem ; na Kranjskem, Goriškem ter v Istri p a 
jih ni dobiti. 

10. Glinasti skrilavec (del* Tonschiefcr) je pravzaprav 
blato, ki se jc strdilo in je sedaj zmes kremenjaka, (sljudo) in glin e 
<Ton). Barve ,je črnikasto modre, rdečkaste, zelenkaste ali tudi 
sive. Ta skrilavec koljemo lahko v gladke in tenke skrile. Ce 
ima mnogo kremenjaka v sebi, da ga moremo rabiti za brusilnike, 
se imenuje b r ú s n i k (del. Wetzschiefer). Glinasti skrilavec , 
ki se kolje v znane ploščice, na katere pišemo in s katerim i 
pokrivamo strehe, imenujemo strešnik (der Dachsehiefer) . 
Glinasti skrilavec je precej razširjena hribina. Nahaja se 

tudi pri nas na različnih krajih. 

Vso doslej opisano hribine sestoje iz vsaj dveh, a navadn o 

iz več rudnin, ki imajo obliko pravilnih kristalov ali nepravilni h 
zrn. Zate jih imenujemo raznolične ali tudi kristalasto hribine 
ali zmesi (ungleichartige ali gemengte ali kristallhlisch e 
Géstpine). Ker so kristali kakor tudi zrna v različnih . hribinah 
različno veliki, razlikujemo po tem : debelo in drobno zrnat e 
ter jedrnate kristalaste hribine . Ker se dadó dalje gnajs, blestnik 
ter glinasti skrilavec dosti lahko klati v skrile, zato imenu jemo 
te tri hribine tudi kristalaste skrilavce ( kristaffinische 
Šchiefergesteine). Vse ostale doslej opisane kristalaste hribin e 
pa imemajemo l e . a v c hribine ( MaBengesteine ) . 

11. Grušč (der 0-ebirgsschutt) hnenujemo r o_b a t o kamenje , 
ki je nakopičeno ob vznožju gorá (slika 77.). To kamenje so 
hribine, ki so razpale in se razsole. Padajé v ,Iobočino se 
zdrobe na večje ali manjše kosce. 
Droben grušč, imenujemo p r ž i n o ( der Grus ) . 

1'2. Prod (das Gerolle in das Geschiebe). Hudourniki in po


toki s precejšnim strmcem nosijo grušč v reke . Pri teni se tarejo 

robati kosi med seboj in ob strugo. Zato se obrusijo in ogladijo 
v oblice, kakršne poznamo iz naših potokov in rek. Ta obrušen 

ter oglajen grušč (navadno) raznovrstnih hribin imenujemo prod . 


Z njim jc posuta ponekod tudi morska obala. 

Uporaba. S prodom posipamo ceste. Mornarji obtežujejo 
velike ladje s prodom, da se vtapl,jajo do doloerene meje. 

13. Pesek (der Sand). Ko valé vode v svojih strugah 
prod navzdol, se tarejo posamezni kosi med seboj ter se obenem 
Slika 77 . Grušč. 

tudi drob é. To drobno zdrobljeno kamenje imenujemo pesek. 

onajve(' sestoji pesek iz kremenjakovih zrn, a primešani s o 
mu tudi apnenec, (ki pri nas celo prevladuje), živee-vi drobci , 
sljuda itd. Od proda se razlikuje pesek le po tem, da so njegovi 
kosi mnogo manjši . 


V tekočih vodah in v morju tvori pesek na nekateri h 
krajih velike sipine (Sandbankv). Te sipine so ladjam jak o 
nevarne, posebno če jih pokriva še voda . 

V Aziji in Afriki pokriva pesek (Wtistensand) neizmerne 

ravnine, tako zvane peščene puščave. K akor pomorsk i* pesek 
(dol. Seesand) pokriva tudi morsko dno . 

Uporaba. Iz peska izdelujejo malto in steklo ; z njim zboljšujejo 
ilovnata tla. Kateri dragi karmi in katere kovine se 
nahajajo ponekod v pesku ? 

14. Prst (die Dammerdv) imenujemo zmes peska ali preperelih 
hribin in gnijočih ter trohnečih živalskih in rastlinski h 
snovi. Po hribini, ki prevladuje v prsti, razlikujemo : apnenčevo, 
ilovnato ali laporno prst. Prst je črnikaste ali (če ima mnogo 
železa v sobi) tudi rjavkaste barve . 

15. Sprimek ali bre~ija (die Breeeic) imenujemo grušč, 
ki sv je popolnoma strdil . Posamezne gruščeve kose veže med 
sobo' kaka poznvjv nastala rudnina, kakor apnenec ali kremenjak . 
Slika M Labora ali konglomerat . 

Rudnina, ki izpolni vso praznine med robatimi kosi in ki vež e 
tv kose med seboj, imenujemo lepilo (das Bindemittel) . Ce 

raztopi -voda lepilo, razpade sprimek zopet v grušč, iz katereg a 
je nastal. 

Labora ali konglomerat (das Konglomerat) je prod , 
ki se je sprijel prav tako, kakor sprimek. Od njega se razlikuj e 
le po tem, da so v labori posamezni kosi oblieeasti (kakor kaže 
slika 78.), v sprimku pa robati. 


Pe;+enjak (der Sandstein) se imenuje pesek, ki j e 
zvezan z nekim lepilom in ki je zato utrdnil. Njegove zmesnin o 

so kvečjemu tako velike kakor grah, navadno pa manjše. Ponekod 
so zrna celo tako majhna, da jih ni moči razločevati z 
golim učesom. Po obliki so kremenjakova zrna, iz katerih veči


noma sestoji, obrušena ali tudi robata. Lepilo njegovo je ali 

kremenasto, apneno, laporno ali ilovno ter pogosto rdeče al i 
rjavo barvano . Ako voda raztopi lepilo, se izpremeni peščenja k 
zopet v pesek. 

Nabora in peščenjak sta zaradi promnogih prehodov sorodn i 
hribini. Ponekod jih razlikujemo 1.e jako težko. Razlikujeta so 
namreč edino 1e po velikosti drobcev, iz katerih sta zložena . 

Pri nas so nahajata oba na mnogih krajih skupaj. Iz nji 
so mnogi hribi in holmi . 

I: p o rab a. Nabora in peščenjak služita ponekod za jak o 
priljubljeno gradivo (Baumaterial) . Iz obeli delajo mlinske kalim o 
ali jih pa tudi režejo v plošeo. 
1eščenjak poseboj služi dalje v- raznovrstna kanmorezn a 
dela in za bruse. Iz njega klešejo tudi spomenik a 

Grušé, prod, pese,, p rst, spriillek, labo1°a in peščenjak s o 
zloženi iz večjih ali manjših drobcev raznih bodisi robatih bodis i 
obrušenih razpalill rudnh] ali hribin. Grušč., prod, posek in prst 

o rahle in sicer nji gTučaste ali pa prstene hril?ino . Nasprotno 
so sprimek, labora in peščenjak trdne hribine, to se pravi , 
njihovi kosci so zvezani s kakim lopilmn. 
Ker so imenovane hribine .rnehai-iično nagrmnadene iz sami h 
-večjih ali manjših kosov drugih hribin, jih imenujemo gromače 
(Trummergesteine), da jih ločimo od kristalastih hribin, k i 
so z nekaterimi izjemami (posebno glinasti skrilavci in nekteri 
gnajsi) prodrle iz zemeljske notranjosti na njeno površje, in ki se 
naj imenujejo zato v tej knjižici prodorine (Eruptivgesteine). 

Razen zgoraj opisanih dveh skupin nam je omeniti še nek o 
tretjo vrsto hribin. Zastopnike : slankamen, apnenec, dolomit in 
sadro smo opisali že spredaj v prvem delu . 

Vsak del slankamna, apnenca, dolomita ali sadre je zope t 
slankamen, apnenec, dolomit oziroma sadra . Zato jih imenu



77 

jemo v razliko od raznoličnih hribin enolične hribin e 
(o.leichartige Gesteine ). 

Ker je pa bila nekdaj njihova tvarina v večji ali manjš i 

meri raztopljena v vodi ter se je izločila ali oborila (niedergeschlagen 
) in se usela na dnu voda v obliki drobnih zrn (al i 
nepravilnih kristalov), i menujel no to tvorbe tudi kristalast e 
u s e l i n e ali oborine ( kristallinische Sedirnentgesteine) . 

Vse zgoraj opisane leiičave hribine, krista laste 
skrilavce in gromati e imenujemo brez izjem e 
hribine (Gesteine, Felsarten ali Gebirgsarten ) . N a s p r o t n o 
pa imenujemo naštete oborine le tedaj hribine, č e 
tvorijo samostojne in bistvene dele zemeljsk e 
skorje. Sicer nazivljamo opisane oborine rudnine. 
Hribine imenujemo tedaj le bistvene in samostojn o 
dele zemeljske skorje. 

Pregled. 


Pasoli ali Haliti') (llaloidsalze ali ulite). 

11 . Fosfati (Phospliate) . 
III. Nitrati (Nitrate) . 
V. K a r lati (K arbmiate ). 
a,) silicidi Silieide). 
V. Silikati (Silikate) hidrosilikati ali voden i 
silikati ( I-Iydrosilikate) . 
k s- i (t i - Oxy& ) . 

VII. Sulfati (Sulfate). 
a) kršci (Bese). 
VIII. Sulfidi ( Sulfide) h) sijajniki ( G-lanze) . 
c) svetlice (Blenden ). 
IX. P r v i n -'(-Wffiente )'. 
X. Ogli eni n e Anthracic 
) Háls (gr .) -sol . 
2 ) ntbrak s ,'rS . ogijo . 



78 

I. Kemijski spojini Na Cl (kamena sol) in Ca F2 (je davec) 
si mislimo nastali, če vstopita v vsako molekulo HC1 
oziroma v vsaki dve molekuli HF -namesto vodika po en ato m 
Na oziroma Ca; Cl in F se imenujeta s o l o t v o r a (Halogene) , 
a Na Cl oziroma Ca F2 p a s o l i (Haloidsalze) . 2 H Cl (kislina) 
+ Na2 = 2 Na CI (sol) + H2; HF ± Ca Ca F2+ H2. 
IL Apatit izvajamo iz fosforne kisline (H3 PO4 ). 
Zato ga imenujemo fosfat. 

M. Kalij e v in natrijev s o l i tar sta soli, ki se delata , 
če vstopi v solitarno kislino (H na mesto H po en 
atom K ali Na. 

IV. Apnenec, dolomit, aragoncc, jcklcncc, malahit 
in azurit so soli, ki so nastale iz ogljikove kislin e 
(H2 CO3 ). Ker ima ta C v sebi, hnenujemo njene soli karbo nate 
. Malahit in azurit imata v razliko od drugih tudi nekaj 
H2 O v sebi. Njihova trd. = 3 ali 3.5—4. 
V. Živec, avgit, amfibol, granat, turmalin, topaz, 
berilj, muskovit, Motit, litionit, klorit, lojevec, stiva, 
serpentin in kaolin so soli, ki jih izvajamo iz raznih krcmikovih 
kislin (H2 Si 03 oziroma H4 Si 04). Zato imenuj en m 
vse skupaj silikate. Ker nima prvih sedem nič vode v sebi, 
jih ločimo od ostalih, ki sestoje deloma tudi iz vode . 
Prve imenujemo zato s i l.icide (wasserfreie Silikate), druge 
pa hidrosilikate ali vodene silikate (Hydrosilikate). Prvi 
so zelo trdi, drugi pa precej mehki. Prvi se svetijo stekleno , 
drugi pa biserno ali se pa ne svetijo nič. 

VI. Voda, kremenjak, kalcedon, opal, hematit , 
limonit, magnetit, kositrov@c in korund so spojine ki sika 
s kako drugo prvino (H, Si, Fe, Sn, Al) . Zato jih imenujemo 
okside . 
VII. Ako nadomestimo v žvepleni kislini (H2 SO4 ) H2 
z enim atomom Ca, Ba, Fe ali Cu, dobimo : malce, težec, 
zeleno odnosno modro galico . Zato jih hnenujenw sulfate. 
Izvzemši težec imajo vse te rudnine v sebi tudi nekaj H2 0. 4 
Razžarjene zgube to . 
VIII. Spojine raznih kovin (Fe, Cu, Pb, Sb, Hg ali Zn ) 
z žveplom (S) imenujemo sulfide. Žveplo nadomestuje v 
nekaterih primerih arzen . Razžaljeni oddajo sulfidi S, ki se 

spoji z zračnhn O v SO2. Sulfide ločimo v kršce, sijajnike in 
svetlice. 

Vsi kršci imajo kovinske in svetle (ponajveč rumene) barve , 
kovinski sijaj, vsi so krhki ter popolnoma neprozorni . Pravilno, 
da imajo kovinsko lice (metallisches Aussehen). Ker sestoj' iz 
žvepla in vsaj še ene kovine, jih imenujemo žveplenate (geschwefelt). 
Nikljev kršec, ki sestoji le iz niklja in arzena in n e 
tudi iz žvepla, se pa imenuje brezžveplena ruda . 

Sijajniki so rude kovinskega lica kakor kršci, a njih barv a 
in raza sta zamolkli. (dunkel), sivi ali črni, trdota pa majhna. 
Vsi so jako težki ter sestavljeni iz žvepla in kake kovine . 

Svetlice so rude nekovinskega lica, različnih barv in različne 
raze (a navadno svetle) ; prozorne so, samo prosojne, ali pa 
popolnoma neprozorne. Kristali se svetijo kakor demant. Sestavljene 
so iz žvepla in kake kovine kakor kršci ali sijajniki . 

IX. Ker ne moremo razkrojiti železa, kositra, svinca , 
živega srebra, cinka, žvepla, grafita, demanta, zlata, 
srebra, platine in bakra v j ednostavnejše sestavine, kakor 
n. pr. Na Cl, imenujemo te rudnine prvine (Elemente). 
X. Sota, premog, jantar, kameno olje in asfal t 
so ogljikove spojine s H ali s H in O. Ker so nastale iz rastlinskih 
in deloma tudi iz živalskih ostankov potoni ogljenitve , 
jih imenujemo o o. lj enine, ali antracide (Anthracide) . 

Kazalo in tolmač . 


Stran 

Abanderung, die -- različek, čka . 

Adulár . . 19 
Aetzkalk, der — žgano apno 12 
Agát ali ahat . . 34 
Aktinoli . 21 
Akvamarin 24 
Alabaster 45 
Almandin 22 
Amalgam . 52 
Ametist 33 

Amfibol. . . . 20 
Ainorph, brezlik, a, o, adj . 
Antimonit — ráztok -- der Anti 


monglanz, das Grauspie13glanz


erz 50 
Antracid — Anthracid . 79 
Antracit . . 64 
Apatit . 8 
Apnenec . . . . 10 

--kamenopisni — litllographi 


scher Stein . . . . 15 
Apnenica, f. -- der Kalkofen 12 
Apnenik 10 
Apnena kaša, votla . 12 
Apneno mleko . 12 
Apno, ugašeno 12 

— žgano 12 
Aq xralnarin 24 
Aragonec _-- Aragonit . 15 
Asphalt — kamena smola . 66 
Aufbl .hen, sich nadihati se. 
Aufbrausen, lebhaft — raztapljat i 
se z živahnim šumom . 

Ausgeschieden -- izločen, a, o . 

Aussehen, nletallisches — kovin


sko lice. 
Avgit 20 
Azbest, amfibolov 21 
Azurit -die Kupferlasur, der

Azurit . 19 

al:er, kra, m . — das Kupfer . 63 
Bakrenec, modri — die Kupferlasur 19 
Ba lz renica — das Celnentwasser 47 

Stran ! 

Barit 4 6 

Bárjevec, vca, in., —Glas Morasterz 38 

Basalt — Bazalt 7 0 

Bčl, svinčena — (las Bleiweill . 48 

Berggold rudnisko zlato 5 7 

Bergkristall, der — kamena strela 3 3 

Berilj, Beryll 2 4 

--navadni — gemeiner Beryll 2 4 

Bernstein, der — jantar, rja, m . . 6 4 

Bindemittel, das — lepilo . . . 7 5 

Biotit ali magnezijeva sljuda . . 2 5 

Bhi,tterig — pletih', a, o ; plenast , 

a, o,adj. 

Blechfvrmig -- l.latičast, a, o, adj . 

Bleclas -- svinec ' 5 a 

Bleiglanz, der — svinčeni sijajnik 49 

Blende, die — svetlica . . 77, 7 9 

Mestnik, m .-- der Glimmerschiefer 7 2 

Blunlenkohlfcirmig — bróskvast, a , 

o, adj . 
Bobovec, vca, ln . — das Bohnerz . 38 

Bohnerz, das — bobovec, vca, ln. . 3 8 

Brallneisenerz, das -- rjavi ž e l e -
--

želez o v e czovec . 38 
Brauneisenstein, pisolitischer — 

bobovec 38 
Braunkohle — rjavi premog. 6 3 
Brazdast, a. o — gerieft. 

Breccie, die — sprimek ali brečij a 

Brezlik, a, o, adj . — amorph . 
Briljant — Brillant 5 6 
Bráskvast, a, o, adj . -- blulnenkohl 


fiirmib•. 
Bruchfl~ehe, die — prelólnina. 
Brúsnik, nl . — der Wetzschiefer . 7 3 
Bunt angelaufen — pisano na 


hukal . 
Biisehelfirlllig — v šopke zbran . 

Cehentwasser, das bakrenica . 47 
Chalcedon, der . 34 
Chalkopirit 48 
Chlorit . . 25 


Stran Stra n 

Chloritsehiefer kloritov skri


lavec 26 
Cinek, nka, m . — das Zink . 53 
Cinober . . . 51 
Citrin 33 
Cvet, železni — die Eisenbliite . 15 

— žvepleni -- Schwefelblumen 53 
~ádavec, vca, m . -- der Rauehquarz 33 
(r ilski solitar 10 
Cistina — das Wasser . 55 

Daehsehiefer, der -- strešnik . 73 
Dammerde, die — prst . 75 
Demant — Diamant . 55 
marmaroš'ki — Marrnaro 


seher Diamant 33 

Derb — gruč'av, a, o, adj . 

Diamant 45 
Diamantglanz, der demantni 

sijaj . 
Dicht — jedrnat, a, o, adj. 
Dichte, die — gostota . 3 
Diorit 68 
Dodekaeder — rombasti dvanaj 


sterec ali granatoeder . 22 
Dolomit, der — grintavec 15 
Doppelspat, der — dvolomec 11 
Dravit 23 
Drésva — der Hornstein 33 
Drnovec, vca, m. -- der Raseneisen


stein 38 
Drstev, stva, m. — der Kalkspat . 10 
Drvenec, nca, m. — der Holzstein 33 
Dvolomec, mca, m . — der Doppel


spat . 

Edelopal, der — dragi opal 36 
Eigenfarbe, die — samosvoja alisvojstvena barva 4 
Eigengewicht, das — svojstvena alispecifična teža	 3 
Einsprengling, der vrastek, tka, 

m 70 
Eis, das — led, a, m . 28 
Eisen, das. železo 41

-

Eisenbliite, die — železni cvet . 15 
Eisenglanz, der — železni sijajnik 37 
Eisenglimmer, der — luskavi že 


lezovec . 
Eisenkies, der — železni kršec . 47 
Eisenkiesel, der — .železnati kre 


men 33 

— derber — železnati nekrista lovani 
kremen 33 
Eisenocker 37 38 

Eisenrahm, der — železna pena . 37 
Eisenspat, der — jeklenec, nca, m . 1 6 
Eisenvitriol, das — železna galica 4 6 
Element, das — prvina . 77, 7 9 
Erbsenstein, der — graševec 1 5 
Erd~l, das — kameno olje . . 6 5 
Erdpech, das — kamena smola 6 6 
Eruptivgestein — prodorina 76, 
Erz, das — ruda . 

Farblos — brezbarven, a, o 4 
Fasergips, der 4 5 
Faserig — vlaknat, a, o, adj . 
Feldspat, der — živec, kalijev . 1 9 
Felsart, die — hribina . . . 77 
Feuchtwerden odvolgniti, 

od

volgnem, v. pf. 
Feuerstein, der — kresilnik 34 
Firn, der — zeleni sneg . . . 29 
Fluorescenz, die — fluorescenca 8 
Fluorwasserstoffsdure, die — flu 


orovodikova kislina . . . . 8 
FluBs~ure, die — fluorovodik . . 8 
FluBspat, der jédavec, fluorit . 7 
Fosfat 77, 79 
Fosforescenca — Phosphoreseenz, 

die 8 
Fraueneis, das — Marijino steklo 45 

Galica, bakrena— das Kupfervitriol 47 

— železna — das Eisenvitriol . 46 
Gang, der — greda. 
Garbast, a, o, adj . — rauh . 
Gebirgsart, die — hribina 7 7 
Gebirgsschutt, der — grušč . . 73 
Gediegen — samoroden, dna, o, adj . 
Gefarbt — obarvan, a, o, adj . 4 
Gemenge, das — zmes . . 6 7 
Gemengteil, der wesentliehe — 
bistvena zmesnina 6 7 
Gerieft — brazdast . 
Ger~lle, das — prod 7 3 
Geschiebe, das — prod (spljaka) . 7 3 
Gestalt, naehahmende— posnemek . 
Gestein, das — hribina . . 7 7 

gleichartiges — enolična hri 


bina 7 7 

kristallini sehes — kristalast a 

hribina . . . 73 

ungleichartiges razno


lična hribina 73 
Gips, der — sadra . . 44 
Gipsstein, der sadrénec . 45 
Glanz, der — sijaj (lastnost) . 
Glanz, der — sijajnik . . 77, 7 9 
Glas, russisches rusko steklo . 25 

6 


Stran Stran 

'j-lasglanz, der — stekleni sijaj . 16 
llaskopf, brauner — rjavi svito


glav 38 
— roter — rusi svitoglavGlasopal, der — steklasti opal 
37 
36 
Gletseher, der — lednik . 29 
Glimmers-chiefer, der blestnik 72 
Glina — der Ton 27 
Gnajs — GneiB 
Gneten, tna, o, adj . 
stisch. 
bildsam, pla -
7 1 
Gold, das — zlato 56 
Goldseife, die . . . 57 
Gostota — die Dichte 3 
Gradierwerk, das solovarska 
krada . 5 

Grafit, m 54, 64 
Granat 21 

češki — bohmiseher Granat 

ali Pyrop 22 

navadni — gemeiner Granat 22 
Granit ... 67 
Graphit, der 54, 64 
Gráševec, vca, m . der Erbsen


stein 15 
GrauspieBglanzerz, das — ráztok, 

antimonit 50 
Greda — der Gang . 
Grintavec, vca, m . — der Dolomit 15 
Grmičast, a, o, adj. stauden 


fiirmig . 
Grodelj, a 41 

G romača das Triimmergestein

Grosular 22 

Grotte, die — špilja, jama, pečinka . 
Grčfzdast, a, o, adj . traubig. 

Gruča — derbes Stiick . 
Gručav, a, o, adj . derb. 

Grundmasse, die osnova 69 
Griinstein, der — zelenec 69 
Grus, der pržina . . . 73 
Grušč, m. — der Gebirgsschutt 73 

nalit ali Haloidsalz . 77, 78 
Halogen — solotvor 78 
H'árte, die ; der H'ártegrad — trdota 3 
H~rteskala — trdotna lestvica . . 3 
Heliotrop . . 34 
Hematit . . 37 
Hemimorfen, a, o — hemimorph 23 
Hialit.. . .
... 36 
Hidrosilikat 77, 78 
Hochofen, der — plavž, ža, m. 40 
Holzopal, der — lesasti opal 36 
Holzstein, der — drvenec 33 
Hornblende, die — rogovača 20 

Hornblende, die gemeine na 


vadna rogovača . . . . 21 

Hornstein, der dresva 3 3 
Hribina — Gebirgsart, Felsart 7 7 

enolična . 7 7 

kristalasta . . 7 3 

ležičava . . 7 3 
raznolična . 7 3 

Ilo, suknarsko — die Walkererde 2 8 
Ilovica der Lehm . . . 28 

Izločen, a, o — ausgeschieden. 

Izpaeen ali zategnjen kristal al i 

izpaček — ein verzerrter Kristali . 

Iztrošiti se, v. pf. — verwittern. 

Jantar, m. — der Bernstein 64 
Jaspis 34 
Jaspopal, der — jašmasti opal 36 
Jašma — jaspis 34 
Jedavec, vca, m. — der FluBspat 7 
Jedrnat, a, o, adj. — dicht . 2 
Jeklenec, nca, m . — Eisenspat 1 6 

Kalcedon, m . — der Chalcedon 34 
Kalcit,. . . . 10 
Kalium-Salpeter 9 
Kalijev nitrat . . 1 0 

živec. . . 19 
Kalijeva sljuda, muskovit 2 4 
Kalksinter, der — siga 1 3 
Kalkspat, der — drstev 1 0 
Kalkstein, der apnenik 1 0 
Kalktuff, der — lehnják 1 4 
Kamen, lidski . . . . 34 
Kaolin ali porcelanka 2 7 
Kapnik, m. — der Tropfstein 1 3 
Karbonados 5 5 
Karbonat . 77,* 7 8 
Karneol . . . 34 
Kasiterit 4 2 
Katzengold, das mačje zlato 2 5 
Katzensilber, das mačje srebro 2 5 
Kies, der - - kršec . . . . 77, 79 
Kieselerde, die — kremenita . . 37 
Kieselschiefer, der — skrilavi kre


menec 34 
Kieselsinter, der — kremenova siga 3 7 
Klopotec, tca, m. — Klapperstein 39 
Klorit 2 5 
Knistern poeati ; v. impf. 4 
Knollen, der — gomolja. 
Kocka — der Wiirfel . 
Kombination, die kombinacija 7 
Konglomerat 7 5 
Kopuéa — die Kristalldruse. 


Stra n 
Krirnig — zrnat, a, o, adj . 
Korund . . .. 43 

Kositer — das Zinn 43 
Kositrovec, vca, m . — das Zinnerz 42 
Kovina — das Metali. 
Krada, solovarska — das Gradier


werk .. .5 
Krater — žekno, a . . . 53 
Kreda — die Kreide . . 14 

— rusa — der Rlitel 37 
Kreide, die — kreda 1 4 
Kreislauf des Wassers, der — kro ženje 
vode 
Kremen, železnati der Eisenkiesel 
Kremenec, skrilavi — der Kiesel


sehiefer 
Kremenica 
Kremenjak, m. — der Quarz . 

-navadni gručavi — der gemeine 
derbe Qu 
navadni kristalovani — der 
gemeine kr . Qu 

Kremikov fluorid — Silieium


fluorid 
Kresilnik, m. — der Feuerstein 
Krhek, hka, o, adj . — sprede . 
Kristal 1 
Kristalast, a, o, adj . kristalli


nisch 2 
Kristalldruse, die kopuča. 
Kristallform, einfache — enoterna 

kristalna podoba 7 
Kristallgruppe, die — skupek 4 4 
Kristallinisch — kristalast, a, o, adj . 
Kristallwasser, das — kristalna vod a 5 5 
Kristalovati, krista]ujem . 
Krizopras 34 
Kršec, šca, m 77 , 7 9 

— bakreni — der Kupferkies . 4 8 
— železni — der Eisenkies 47 
Kugel, die — oblica . 
Kupfer, das — baker 6 0 
Kupferkies, der — bakreni krše c 4 8 
Kupferlasur, die — modri bakre nec 
ali azurit 1 9 
Kupfervitriol, das — bakrena galica 
. 47 

• 

Labora — das Konglomerat . . 7 5 
Labradorec, rca, m. — Labradori t 20 
bager, das ležišče, sklad . 
Lagerstatte, primere — prvotn o 

ležišče . 

Lapor, rja — der Mergel . . 1 4 
Latvast, a, o, adj . — leistenfiirmig . 

Stra n 
Lava 7 0 
Lednik, m. — der Gletscher 2 9 

Ledvičast, a, o, adj. — nieren


fQrmig . 
Legierung, die — zlitina . 35, 61 
Lehm, der — ilovica 28 
Lehnjak, m . — der Kalktuff . ., 14 
LeistenfQrmig — latvast, a, o, adj . 
Lepidolit luskavec, litijeva sljuda 2 5 
Lepilo, n . — das Bindemittel . 75 
Ležičav, a, o, adj. — massig . 
Ležišče, a — das Lager. 
Lice, kovinsko — das metalliseh e 

Aussehen . 
Lidit 34 
Lignit . 63 
Limonit 3 8 
Lithographischer Stein — kameno -

Luskavec, vca, m. — der Lepidolit 2 5 

pisni apnenec 1 5 
Lojevec, vca, m . — der Talk . . 26 
LStrohr, das — puhalnica . 

Maček, apneni — der Kalktuff 1 4 

Magneteisenerz, das magnetovee 
ali magnetit 

Magnetovec, vca, m. - das Magneteisenerz 
ali der Magnetit 3 9 

Malahit — der Malachit . • 1 7 

Malec, lca, — der Gips 44 
Marienglas, das . . . . • 45 
Marmaroški demanti . • 3 3 

Marmor, barvni ali pisani — far-• 
biger ali bunter Marmor . 14 
beli — wei13er Marmor . 1 4 
bunter — pisani marmor 1 4 
izpreminasti 1 4 

MaBengestein ležičava hribina 72 
Med, i, f. — das Kupfer 60 
Meersehaum, der — stiva 2 6 
Mol, a, m. — der Schlich 57 
Melanit . . 22 
Melek, lka, o, adj . — zerreiblich , 

milde . 
Mergel, der — lapor . . 1 4 
Mergelschiefer, der — opoka 1 4 
Metali, das — kovina . 
Metallglanz — kovinski sijaj . 
IVIeteoreisen — izpodnebno železo 40 

Milchopal, der — mlečni opal . ,. 36 
Milehquarz, der — mlekovec . . 33 
Milde melek, Ika, o, adj. 

Mineral — rudnina. 
Mineralreich rudninstvo . 
Mineralwasser — rudna voda, rud 


nica . . . 4, 28 

6* 


Stran Stra n 

Mlekovec, vca, m . der Milch


quarz 33 
Močvirjevec — das Sumpfer z 38 
Morasterz, das barjeve c 38 
Morion 33 
Muschelig (-er Bruch) — školjkas t 

(prelom), a, o, adj . 
Muskovit. . . . 24 

Nachahmende Gestalt, die — po snemek, 
mka, m. . . . . . 10 
Nadimati se, nadimljem se, v . impf. 

r. — sich aufbl~hen ; nadut, 
a, o — aufgeblaht. 
Nadrobljen, a, o, adj. — eingesprengt. 
Nahukel, kla, o, adj. — angelaufen. 
Natriumsalpeter, der 10 
Niederschlag, der -- oborina, f. . 12 

NierenfQrmig — ledvičast, a, o, adj . 

Nikelj — das Nickel 42 
Nitrat, ta . . 77, 78 

Obarvan, a, o — gefárbt . . 4 

Oborina, f. — Niederschlag . . 12 
kristalasta — kristallini sches 
Sedimentgestein 77 

Obsidian . . . 71 
Odvolgniti, odvolg nem , Pf . 
feucht werden. 
Ogljenina, e — Verkohlungsprodukt, 
Anthracid . 61, 77, 79 
Ogljenitev, tve — Verkohlungs 


prozeB 61 
Okra, rjava ali rumena železna . 39 
Oksid 77 , 78 
Oktaeder, das — osmerec, m . . . 7 

Olje, kameno — das Steinčl, Erd~l,

Petroleum 65 
Oniks. . 34 
Opal 35 

_ dragi — der Edelopal 36 
jašmasti — der Jaspopal 36 
lesasti — der Holzopal . 36 
mlečni — der Milchopal 36 
navadni — der gemeine Opa l 36 
steklasti — der Glasopal . 36 

— voskasti — der .Wachsopal . 36 
Opoka — der Mergelschiefer . . 14 
Opolzek, zka, o, adj . — schliipfrig 
(beim Anfahlen). 
Ortoklaz ali kalijev živec . . . 19 
Oslica, zlatarska — Probierstein 35 
Osmerec, m . — Oktaeder, das . 7 
Osnova, e, f. die Grundmasse . 69 

Pasol ali halit 77, 78 
Pentagondodekaeder 47 
Perlmutterglanz, der — biserni . 

sijaj ali bisernosijajen, a, o ; adj. 
Pesek, ska, m . — der Sand . 74 

— pomorski 75 
Peščenjak, m . — der Sandstein 76 
Petroleum — kameno olje 65 
Pirit . 77 
Piroksen . . . 20 
Phosphat, das . 77 
Plagioklaz 20 
Platičast, a, o, adj . — blechf~rmig . 

Platina 59 
Plavž, m . — der Hochofen . 40 
Pleniv, a, o, adj . — bl'átteri, . 
Pocati, v. impf. knistern. 
Poprh, m. — der Anflug . 
Porcelanka — die Porzellanerde 27 
Porfir, kremenjakov — Quarzpor 


phyr 69 
Porzellanerde, die — porcelanka 27 
Posnemek, mka, m . — nach 


ahmende Gestalt 1 0 
Prazem 3 3 
Prelomina — die Bruchfláche . 
Premog, m. — die Steinkohl e 

(splošno) 6 
Premog, rjavi ali lignit — di e 

Braunkohle 
Prhek, hka, o . adj . erdig. 
Prhlenina — das Verwitterungs


produkt. 
Prhnenje — der VerwittemngsprozeB 
3 1 
Prhneti, v. impf. ; izprhneti, v. pf. 

— verwittern . . . 
Probierstein, der — zlatarska oslica 3 5 
Prod — das Geriiille, Geschiebe . 7 3 
Prodorina, e, — (las Eruptivge stein 


Pronikniti, proniknern, v . pf. ; pro nicati, 
plx)nicevati, v. impf. — 
durchdringen. 

Prosojen, jna, o, adj . — durch 


scheinend . 
Protast, a, o, adj . — stengelig . . 2 
Prozoren, rna,o, ad — durchsichtig . 

Prst, i, die Dammerde . 
Prvina, e . . . . 
Pržina — der Grus . . . . 
Puhalnica, e, f. — L~trohr . 
. . 7 5 
7 9 
7 3 
Quarz, der — kremenjak 3 1 

Quarzporphyr, der — kremenjako v 
porfir 6 9 


Stra n Stra n 

Quecksilber, das — živo srebro 5 2 
Quecksilberblende, die — živosrebrna 
svetlica 5 1 

Raseneisenstein, der -- drnovec 38 
Raskav, a, o, adj . — gestreift, rauh. 

Rauchquarz, der — čadavec, vca, m	3 3 

Raza — der Strich 4 
Raziti — ritzen . 
Razkolek, lka, m. — das Spalt


stiick, die Spaltungsform 
Razkolen, lna, o, adj. — spaltbar. 
Razkolina — die Spaltfráche 3 

Različek, ' čka, m . — die Ab~nde


rung, Varietet 
Raznorob, a, o, adj. — ungleichkantig. 
Razprostiti, v . impf. — aufi~sen 
razprost die L~sung. 
Razpršiti se, v. r. pf. — zerknistern. 
Razselina — die Kluft ; razsedati 

se, v . impf. — sich zerkliiften . 
Raztezen, zna, o, adj . — dehnbar . 
Raztok, m. — das GrauspieBglanz 


erz 50 
Ritzen — raziti, ogrebsti . 
Rogelj, lja, m. — die Spitze (eines 

Kristalles) 1 0 
Roglast, a, o, adj. — zackig. 

Rogoličnik	 3 3 
Rogovača — die I-Iornblende 2 0 

-navadna . . .. 21 
Roheisen, das — grodelj 4 1 
Romboeder, dra, m . 1 0 
Ropa — der Torf 6 1 
Rosenquarz, der — roževec . 3 3 
Roteisenerz — rusi železovec 37 
R~tel, der — rusa kreda . 37 
Roževec, vca, m . — der Rosen


quarz . 33

•

Rubin 44 
Ruda — das Erz. 
Rudna voda ali rudnica — das Mi


neralwasser 2 8 
Rudnina —Glas Mineral . 

Sadra — der Gips . . . 44 

— vlaknata — Fasergips •. 45 
Sadrenec, nca, 1 i . — der Gipsstein 4 5 
Safir -- der Saphir . . . . 44 
Saline, die — solina, L 6 
Salovec, vca, m. — der Speckstein 
ali der Seifenstein ali der Steatit 26 
Salpetersaure, die — solitarna kislina 
10 

alzschichte, die — solni sklad 4 
Salzsiederei, die — solovarnica 5 
Samoeist, a, o, adj . — gediegen . 
Samoroden, dna, o, adj . — gediegen . 
Samosvoja barva — die Eigenfarbe 4 
Sand, der — pesek . . 74 
Sandstein, der — peščenjak . 76 
S*áuerling, der — slatina . 
Schichte, die — sklad, nasad, plast, 

pola. 
Schiefer, kristallinischer — krista


lasti skrilavec 73 
Schlacke, die — troska ali žlindra 4 1 
Schlackig — troskav, a, o, adj . 
Schlich, der — mel, m 5 7 
Schmirgel, der — smirek 44 
Schwarzkohle, die — črni premog 63 
Schwefel, der — žveplo . 5 3 
Schwefelblumen — žvepleni cvet 53 
Schwefelkies, der . .47 
Schwerspat, der — barit ali te o 46 
Sedimentgestein uselina 

oborina 7 
Seesalz, das — morska sol 
Seesand, der — pomorski pesek 
Seidenglanz, der — svileni sijaj

se sveti svileno. 
Serpentin . . . . 27 
Serpentinov azbest . . 27 
Siderit, der — jeklenee sideri t 0 
Sienit 08 
Siga -- der Kalksinter . . 

kremenova — der Kiesel


-

sinter .. . 
Sijaj — der Glanz . 

— biserni ali bisernosijajen, a, o , 
adj. der Perlmutterglan * 
demantni — der Diamantglanz. 
kovinski. — der Metallglanz . 
stekleni — der Glasglanz. 
svileni — der Seidenglanz . 
tolščeni -- der Fettglanz. 

Sijajnik, ka, m 77, 70. 

— antimonov — der Antimonglanz 
. . .50 
svinčeni — der Bleiglanz 9 
železni — der Risenglanz 37 

Sijajnost — das Feuer • 55 
Silber, das — srebro . • 59 
Silicid 77, 78 
Silikat, (Alumosilikat) 20, 77, 7 8 

— vodeni 77, 78 
Siliciumfluorid, das — kremikov 
fluorid 8 
Sklad, sklada — die Schichte . 


S6 

Stra n 
Skladovit, a, o, adj . — geschichtet. 
Skrepeneti, skrepenim, v. pf. — 

fest werden, erstarren . 

Skrilavec, glinasti — der Ton schiefer 
73 
kloritov der Chloritschiefer 
26 

— kristalasti 72 
Slankamen, m . — das Steinsalz 1 
Slatina, e, f. der S~uerling . 
Sljudovec, vca, m . — der Gfim mersehiefer 
Smaragd 
Smola, kamena — das Erdpeeh, . 
Smirek, rka, m . — der Sehmirge l 
Sneg, zeleni — der Firnschne e 
Sol — das Salz. (Kern.) 

— kamena — das Steinsal z 
-morska — das Seesalz 
— varjena — das Sudsalz 
Solina, f. — die Saline . . . . 
Solitar, čilski —'der Chilisalpeter 

— kalijev — der Kaliumsal peter 
9 
Solotvor 7 8 
Solovarnica — die Salzsiedehiitte , 

Sudhiitte, Salzsiederei . . . 5 
Spaltfl~che, die — razkolina . 3 
Spaltstiiek, das — razkolek, lka, m. 3 
Spargovec, vca, m . — der Spargel 


stein 9 
Spateisenstein, der — jeklene c 1 6 

Specifična ali svojstvena teža — 

spezifisches oder Eigengewich t 3 
Speckstein, der — salovec, vca, m . 26 
Splitterig — škindrast, a, o, adj . 
Spljaka — der flaehe Rollstein, da s 

Geschiebe. 
Sprhneti — verwittern 3 1 
Sprimek, mka, m . — die Brecci e 7 5 
SprSde — krhek, hka, o, adj . 
Sprudelstein, der — vrelovec, 

vca, m 15 
Srebro — das Silber . . . 59 
-

mačje — Katzensilber 24 

— živo — das Quecksilber . 5 1 
Sren, a, m. — der Firn . . 29 
Stalagmit . . . 14 
Stalaktit 1 3 
StaudenfQrmig — grmičast, a, o, adj . 

Steatit, a, m 26 
Stein, lithographischer — kameno pisni 
apfienec 1 5 
Steinkohle, die — premog (splošno ) 6 2 

— črni premog (posebej )63 
Steinsalz, das — kamena sol 
Stra n 
Steklo, a, n. — das Glas . 35 
Marijino — das Mariengla

-

Fraueneis 45 

-rusko — russisches Glas 25 
Stengelig — protast, a, o, adj . 
Stiva — der Meerschaum . 26 
Strahlstein, der — trakovec, vca, m. 2 1 
Strela, kamena — der Bergkristall 33 
Strešnik, m. — der Dachsehiefer 7 2 
Strich, der — raza, f 4 
Struktur, die — zlog, m. 

divergentstrahlige — raz


-

hodno vlaknati zlog . . 2 1 
konzentrischschalige — so srednolupinasti 
zlog . 1 8 
radialfaserige — žarkasto razhodni 
zlog 1 4 

schlackige — puhličavi ali 

troskasti zlog . 7 1 
Sudhiitte, die solovarniea 5 

• 5
Sudsalz, das — varjena solSulfat . . 79 
Sulfid 7 7, 7 8 
Surnpferz, das — moe-virjevee . 38 
Svetlica, e, f 77, 7 9 

— cinkova — die Zinkblende 5 2 
živosrebrna — die Queck-


silberblende, der Zinnober 51 
Svinec, Irca, m . — das Blei 50 
Svitoglav, rjavi — der Braune 

Glaskopf 3 8 

— runi der rote Glaskopf 37 
Svojstvena barva — die Eigenfarbe 4 
,yenit 68 
~koljkast, a, o, adj . — musehelio' 
Sota — der Torf . . 61 

Tagbau, der — nakopati pod nebo m 
ali odkrito 1 7 
Táliti se, v. r. impf. — schmelzen ; 

staliti se, v. r. pf. — schmelzen . 
Talk, der — lojevec, vca, m . . 26 
Tellurisch, adj. — pozemski, a, o 

(železo) 41 
Teniti, tenirn, v. impf. diinn 
schlagen, ausziehen, walken . 
Tetraeder 5 2 

Teža, svojstvena ali specifična . 3 
Težec, žca, m. — der Sehwerspat 4 6 

Therme, die — toplice 4, 2 8 
Ton, der — glina 2 8 
Toneisenstein, brauner 3 9 

-roter 3• 7 
Tonschiefer, der — glinasti skri lavec 
7 3 
Topaz . 23 


87 

Stra n Stra n 
Topiti se, v. imp r. sich l5sen ; Zackig rogljast, a, o, adj. 

raztopiti se, v. pf. r. — sich au.f-Zategnjen, glej izpačen. 

losen; raztop, raztopina — die Zelenec, Ilca, m. -- der Griinstein 69 

AuflQsung, die L~sung. Zerknistern — razpršiti se . . . 4 

Toplice, i'. pl. die Therme, warme Zersetzungsprodukt, das — raz 


ali heiBe Quelle . . . 4, 28 krajina, e, f. 
Torf, der — ropa, šota 6 1 Zink, das — sinek, nka, m . . . rj a 
Trahit — Trachyt 7 0 Zinkblende, die cinkova svetlica 52 
Trákovec, vsa, m . — del' Strahlstein 2 1 Zinn, das — kositer . . . . 43 
Traubig —i grozdast, a, o, adj . Zinnerz, das — kositrovec ali ka Tremola 
2 1 siterit . . 4 2 
Tropfstein, der — kapnik . . 1 3 Zinnober . . . . • 5 1 
Troska ali žlindra -- die Schlacke 41 Zlato — das Gold 5 6 
Troskav, a, o, adj . schlackig . mačje — das Katzengold 24 
Trsen, a, o, adj . sehnig. -prano — das Waschgold 5 6 
Triimmergestein — gromaea 7 6 — rudniško — das Berggold 5 7 
Turmalin, m . . Zlitina — die Legierung . 

Zlog, m . — die Struktur, das Gefiige 2 

Uselina, kristalasta — kristalli-Zmes, i, f. — das Gemenge . 67 

nisches Sedimentgestein 77 Zmesnina, bistvena — der wesen


tliche Gemengteil . . . 6 7 
Variti, varim, v . impf. -- schweil3en . Zrnat, a, o, adj . k~rnig . . 2 
Verkohlungsprodukt, das oglje -Zubelj, olja, m . — die Flamme . 

nina,f 61 
VerkohlungsprozelJ, der oglje -arkasto razhodni zlo, 1 4 

nitev, f Zekno 5 3 
Verwittern — preperevati, prh neti . Zelezna pena — der Eisenrahm 8 7 
Verzerrter Kristali — izpačen ali Železni cvet — die Eisenbliite 1 5 

zategnjen kristal, izpaček 32 , sijajnik — der Eisenglanz' . 37 
Vlaknat, a, o. adj. faserig 2 Zelezo — das Eisen 3 7 
Voda — das Wasser . . . . 28 izpodnebno ali meteorsko — 

— rodnica — das Mineral -meteorisches E . 4 1 
wasser 4 pozemsko ali telursko — 
Vrastek, tka, m. — der Einspreng-tellurisehesE 4 1 
ling 70 Zelezovec, luskavi — der Eisen -
Vrelovec, vsa, m. — der Sprudel -glimmer 37 
stein 15 rjavi — das Brauneisenerz ~lti 
rjavi glinasti — der braun e 
Wachsopal, der —i voskasti opal . 36 Toneisenstein . 3 8 
Walkererde, die — suknarsko ilo 27 rusi das Roteisenerz 37 
Wasehgold, das — prano zlat o 56 rusi glinasti — der rote Ton Waschprozel3, 
der . . 57 eisenstein 3 7 
Wasser, das — voda . 28 Iivec, vsa, kalijev — der Feldspat 1 9 
Wetzschiefer, der brusni k 73 Zvepleni cvet 5 3 
Widmannst~tlnove podobe . 42 Žveplo — der Schwefel 5 3