231
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Poleg važnih egiptovskih dogodb bil je Dunaj zadaje dni poln o shodu volilcev, katerega so sklicali načelniki „nemško ljudske stranke'* dr. Fischhof, baron Walterskirchen, dr. Ne w al d, Kronawetter i. dr. v dvorano glasbenega društva preteklo nedeljo zjutraj ob 9. uri. — Zbralo se je mnogo prav odličnega občinstva, pa tudi veliko judovsko-dijaške druhali, katera je pri vsaki priliki skušala s škandali zborovanje nemogoče storiti. — Navzoči zbrali so si z ogromno večino za predsednika, bivšega dunajskega župana dr. Newald-a. — Potem oglasi se kot prvi govornik stari dr. Fischhof, z gromovitirai pravo-klici pozdravljen rekel je med drugim: „Pred par dnevi prišel sem iz svoje samote, da na svoje stare dni, kolikor le mi moč, pripomorem k edinosti in k združenju. (Dolgo trajajoče odobravanje.) Vstopim se v Vaše vrste kot star prost vojak. Tudi jaz hočem k temu pripomoči, da nemci nastopijo kot boritelji za prostost, ne v boji zoper Slovane, temveč združeni z njimi. Izrazil sera svoje mnenje prosto in brez kinea v kratkem spisu v nadi, da mi bode mogoče Vam osebno svoje misli razodeti, toda v resnici prestar in preone-mogel sem za to, tedaj prosim dovoliti, da Vam spis preoere dr. Ed. Singer, naš odličen pravdosrednik. „Po tem se je prečital obširni dr. Fischhof-ov program. Danes posnamemo iz tega samo sledeči stavek: „Prostost je dragoceno imetje vsakega ljudstva, vendar pa zgubljena
—   ni zgubljena za zmiraj, — jezik pa je duh, je duša ljudstva, in ako to ž njim enkrat pogine, — ne bo se nikdar več vzdignilo iz valov časa.    Jeziki   so   dostikrat narode preživeli,
—  nikdar pa narod svojega jezika, ker njega zadnji glas je njegov zadnji zdihljej." — Drugi enako* veliko pohvalo sprejeti govornik bil je baron Walters-kirchen ; — tretji govoril je vrednik Herzka uže v veliki nemirnosti, posebno se je z razsajanjem odlikoval neki Friedjung s svojo gardo nemških buršov, ven-der pa je še izgovoril do konca; — ko se je pa potem hotel nasvetovati konec razgovora, ter se temu nasproti silil z vso nesramnostjo njegovega rodu omenjeni Friedjung, nastal je tak vriš in nered, da je bil predsednik prisiljen zborovanje skleniti. — Garda iz Leopoldovega predmestja je vender to dosegla, da se ni moglo glasovati, — in da levičarski časniki smejo trditi: dunajski volilci niso izrekli, da hočejo v miru živeti s Slovani. — Dvoje pa je vendar dosegel ta shod; da se bo širila nemška ljudska stranska med zmirnimi deli našega pravicoljubnega nemštva, — posebao pa, da se bo na Dunaji med meščani in potem v mestnem in držav-
232
nem zastopu zel6 množilo število tistih, ki glede narodnosti kozmopolitično trdijo: „naj vsak govori, kakor zna"*
Iz Prage. — Razburjenost zavolj naredbe ministra Conrada o nemščini na praškem-českem vseučilišči še vedno raste. Slavnosti, ki so se pripravljale za otvor-jenje vseučilišča, se preklicujejo zaporedoma. Noben češki časnik ne taji, da sme vlada zahtevati od vsakega svojega uradnika tudi popolno znanje nemščine, toda to ne spada k vseučilišču, zavodu znanosti, temveč za čas sprejema v državno službo. Vsi pa po pravici naglašajo, da naj bo mera enaka za ojba jezika na Češkem, ker gotovo je, da uradniki na Češkem in Morav-skem še bolj potrebujejo popolno znanje češkega jezika kot nemškega, naj se tedaj zapove* na obeh vseučiliščih izpit iz obeh jezikov, ali pa, kar je naravno, iz nobenega. — En del časnikov naglasa še posebej, da je ta naredba popolno zanikavanje člana XIX. državnih temeljnih postav, ter zahtevajo, naučnega ministra pred državno sodnijo tožiti. Mi iz tega zopet razvidimo živo potrebo, da naučni minister Conrad kar prej gre v zdavnej zasluženi pokoj.
Ogerska. — Preiskava zarad Tisa-Eszlarskega umora se obširno nadaljuje; gradiva je mnogo nabranega , toda poleg sodnijske preiskave opazuje se živa agitacija zoper jude sploh od ene strani, od druge pa nasprotno ravnanje; posebno marljivo skušajo državna pravdništva udušiti vsako protijudovsko gibanje. Pa tudi katoliški nadškof dela pomirljivo, povdarjajoč, da se ne sme vsemu judovskemu ljudstvu očitati, kar so morebiti res posamesni fanatiki zakrivili vsled napačnega tolmačenja svojih ritueinih pravil: nikakor pa se ne strinja s krščansko ljubeznijo zato k maščevanju šuntati zoper vse jude.
Bosna in Hercegovina. — Nabiranje vojakov se brez zaprek nadaljuje, v okraju Čaj ni ca bilo je dokončano dne 13. t. m. Potrjena sta bila 2 prostovoljca in 10 po vrsti žrebanja. V Jajci vršilo se je novačenje enako redno dne 12. in 13., potrjenih ie bilo 44. Prebivalstvo vedlo se je, po poročilih, ves čas izgledno.
Nemška. — Glasilo Bismarkovo „Nord. Allg. Ztg." piše o politiki Nemčije glede egipčanskih homatij: ,.Cesarska politika se skrbno ogiba izreči se kateri koli stranki na korist in stan Nemčije na izhodu, kjer ni varovati posebnih svojih interesov, olajša jej to njeno nalogo, varovati svoje dobre razmere z vsemi državami, tudi z onimi, katere doli niso v soglasji. Velika nespa-met bi bila, ako bi Nemčija, ne da bi njene koristi in njena čast to zahtevale, svoje dobre razmere s katerokoli evropejsko državo lahkomišljeno kvarila, — Nemška politika se ne sme dati zapeljati k nikakorš-nemu vtikanju v politiko druzih držav, temveč si v svarilo imeti izgled Napoleonove Francoske, katere oso-depolna napaka je ta bila, da je hotela drugim državam nasproti biti nadzornica in učenica".
Angleška nadaljuje priprave, da takoj more odpo-slati 40—50.000 vojakov v Egipt. Častniki one vojske, katero ima indiška vlada v Egipt poslati, dobili so povelje, biti pripravljenim za odhod. — Priprave v arze-nalih in pri brodovji se v velikanski meri in hitrosti nadaljujejo, trgovskim mornarjem ponujajo se izdatne svote, pridobiti jih za vojno pomorsko službo.
Laška. Dne 13. julija. — Papež sprejel je danes na dan obletnice pogreba umrlega papeža Pija IX. deputacijo gospodov in gospa rimskega Pijevega društva, kateri so mu izročili album z 80.000 podpisi in s protestom zoper skrunjenje papeževega trupla. — Podpred-
sednik društva prebral je adreso, papež odgovoril je tožeč o stanovitnem skrunjenji vere po vsi Laški, a odstranjenji krščanskega križa od kapitolskega stolpa in opominjal Rimljane k zvestobi do cerkve. — Vatikan prepovedal je mrtvaške maše za Garibaldija po vseh cerkvah.
Francoska. — Vsi glasovi strinjajo se v tem, da se postopanju v Egiptu mora pridružiti tudi Francoska. Promet na sueškem kanalu je važen za vse narode. Izreden ministerski zbor posvetoval se je o egipčanskem vprašanji.
Iz Egipta. — Obširneje poročilo o dogodbah zadnjega časa v Aleksandriji podajamo na drugem mestu, tukaj dodamo samo še najnoveja poročila, ki se glase: Dne 17.: Kljub čuvanju patrol nastalo je sinoči več novih požarov. Danes zjutraj je večji oddelek angleških pomorskih vojakov zasedel trdnjavo Ramleh. V Port-Sai'd-u je velik strah, da bi ga Beduini ne napadli, proti Damieti zbranih je 1500 egipčanskih vojakov, ki se vtrjujejo. — Admiral Sevmur razglasil je oklic, v katerem naznanja, daje s privoljenjem egipčanske vlade prevzel nalog zopet red vpeljati. Požigalci se bodo vstre-lili, drugi hudodelniki zaprli, po solnčnem zahodu ni nikomur dopuščeno, mesto zapustiti. — Došel je general Alison s 4000 pešci, ki imajo trdnjavi Gabari in Ramleh zasesti. Nemški in grški mornarji vrnili so se zopet na barke. Zagotovlja se, da je egipčanski polkovnik dal znamenje k morjenju in požiganju. — Telegram iz Ale-ksandrije od dne 18. se glasi: Ubežniki iz Kaire pripovedujejo o umoritvi Evropejcev v krajih Tantah, Masuah in Zarazig, v slednje imenovanem kraji je bil umorjen neki konzul.