Za zadovoljevanje večine skupnostnib potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ld niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in posi» vanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Zcbot
IETNIK XXIV. — VOIUME XXIV. SEPTEMBER 1973 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada._ŠTEVILKA 9. — NUMBER 9.
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri jc zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
SLOVENEC SEM, TAKO JE MATI DJALA...
(Z,a siovensKi naroam praznin z». oki.)
29. oktober 1918 pomeni za slovenski narod, ki je do takrat skoro 1000 let živel pod mačehovsko Avstrijo, zgodovinski prelom. Dotlej hlapec, brezpra-ve,n se je zravnal in zahteval svobodo. Žal, ne narod in ne njegovi vodniki niso bili dovolj politično, pa tudi ne dovolj psihološko pripravljeni na tak zgodovinski prelom. Preveč je bilo Čustvenosti in slepega zaupanja
"THE ATLANIC 0 RAZMERAH NA KOROŠKEM...
stopstvo SNO kaj stori v tem pogledu? Prav nič, čaka, kakor! hlapec Jernej na svojo pra-1 vico in še ust ne upa odpreti v j obrambo narodnih pravic in resnične svobode, ko zatone' rdeča zvezda. Še vedno neko namišljeno bratstvo in skupna država, ki naj brani slovenske ogrožene meje. Ne federacija, ne konfederacija, ki bi imela svoj sedež v nekdanjem Beo-
iz avgustove številke "The Atlantic", o Koroški — sestavek je napisal Clyde Fransvvorth. Uredništvo.
"Ne vem, kako bo vsa stvar končala, mi bomo vsekakor poskušali, da ne pride do nasilja", je zagotovil Dr. Matej Grilc, eden izmed voditeljev gibanja za pravice Slovencev na Ko-
V južnega "brata", vse premalo gradu, nista za Slovence spre-pa politične zrelosti in no t ran-' jcmljivi. Kdor tako sodi, og-je pripravljenosti na tak zgo-' roža svobodni razvoj sloven-
dovinski trenutek.
Danes vse preveč gledamo nazaj na ta zgodovinski dan, premalo ga znamo zgodovinsko razčleniti in potegniti iz tega logične zaključke za bodočnost. Priznajmo: Prišli smo iz dežja pod kap.... Vse tegobne posledice naše nepripravljenosti v domovini 29. okt. in usodnemu 1. decembru 1918 še danes ne najdejo primernega odmeva v slovenskem političnem ozračju naše povojne emigracije, še vedno tiho upanje ne skupno sožitje z "brati' iz juga, na povezavo z Beogradom kot centralo, čeprav v neki namišljeni slovenski državi, katero pa ne bi imela pravice zastopati sebe
V	zunanji politiki, ne bi imela lastne slovenske vojske, bila bi naj le neka "avtonomija", o kateri so govorili slovenski politiki doma v Sloveniji, v centralističnem Beogradu pa so na to pozabili. Šc več: po letu 1935. smo šli tako daleko da smo se dali pretopiti v ta zvano JRZ. Reševali smo rakastega bolnika, ki je bil na tem, da vsak čas izdahne svojo kosmato centralistično dušo...
Naš pogled naj gre v bodočnost. Vodilo naj bo povsod kjerkoli smo: Slovenec sem! Imamo slovenski narodno politični program: Svobodna, enakopravna slovenska država v zboru drugih svobodnih narodov. Sami, povdarim, sami in hihče drug se ne sme več vtikati
V	naše razmere. Na svoji zemlji svoj gospod. Vedeti moramo, da nam nihče te svobode in enakopravnosti ne bo prinesel na krožniku. Moramo to javno zahtevati in našo odločno voljo povsod izpovedovati, prilično ali neprilično. Ali naše takozva-no in samozvano politično za-
stva v bodočnosti. Ni dovolj samo kričati proti komunizmu, treba je tudi povedati, kaj Slovenci hočemo. Da ne maramo biti Jugoslovani in da hočemo biti le Slovenci v lastni svobodni državi z vsemi znaki državnosti.
Slovenec sem, to mora biti naša izpoved in na ta slovenski izvor moramo biti ponosni tako, kako je na slovenski izvor ponosen naš bivši ohijski go-vorner in bivši senator Frank Laushe.: "Ponosem sem, kot sem vedno bil ponosen da govorim slovenski jezik.... Brez omahovanja sem vedno povedal, da sem Slovenec in to nameravam ostati do konca svojega življenja". In iše ena izjava drugega, tudi pomembnega Slovenca ameriškega državljana znastvenika dr. Andreja Kobala: "Tudi v svetu, ko vršimo opravke v jezikih drugih držav, ostane materinščina najmileja, bolj od srca kot vsak priučen jezik. V tem je bogastvo; verjemite mi, da je v tem ponos in v mnogih primerih tudi vir duhovne moči"....
Iz izjav teh dveh mož diha narodni ponos in zavest, da sta Slovenca. Kako je z nami? Roko na srce! Izprašajamo si vest! Ce smo res ponosni in zavedni Slovenci, to pokažimo tudi med tujci: Slovenec sem! In če smo ponosni in zavedni Slovenci, potem ne more biti drugega kot to, da izpovemo odločno tudi našo skupno narodno zahtevo: Svobodna, enakopravna slovenska država. V tem je logični zaključek zgodovinskega 29. oktobra .1918. Bog ne daj, da bi spet izgubili ugodno priliko. Na delo, to zahteva naš slovenski narodni ponos!
Mirko Geratič
CERKEV LETA 1985
Ljudje so vedno radi ugibali, kakšna bo bodočnost. Nekateri so napisali cele knjige, ki jih na splošno označujemo kot utopije, kar pomeni dobesedno "kraj, ki ga sploh ni". V veliki meri so prikrita kritika družbe, napisana zlasti v časih in družbah, kjer je tudi upravičena kritika poplačana z izgubo glave. Vendar te utopije navadno niso bile samo lepe sanje. Vsebovale so marsikatero zamisel, ki se je pozneje uresničila.
V dobi pozitivne znanosti in elektronskih možganov so napovedi bodočnosti navadno sklepanje iz dosedanjih razvojnih smeri v bodočnost. Težava pri tem je, da ljudje v svojem ravnanju niso vedno dosledni, povrhu pa še, da objava takih napovedi večkrat direktno vpliva na odločanje ljudi. Zato so vse take napovedi, čeprav temelje na temeljitih študijah, sicer poučne, toda ne vedno zanesljive.
Švicarski profesor in jezuit Jakob David je narisal bodoč
roškem. V predsobi njegovega urada sta sklonjena dva starejša Slovenca, ki bolj po tiho govorita slovenski. Na vlaku, na avtobusu ali celo na cesti bi jima gotovo kdo rekel, da sta v Avstriji in morata govoriti nemško. Nemci tamkaj ne skrivajo prav nič, da nočejo slišati slovensko govorice.
Koroška je lepa pokrajina v Alpah. 2e Rimljani so jo imeli radi in danes jo imajo radi turisti. Govori se, da se je po vojni naselilo na Koroškem število nemških nacistov, ki so tja pribe-žali. Do leta 1955 je spadala >' britansko zono in Državna pogodba, ki je vrnila Astriji neodvisnost, jamči Slovencem enake pravice.
Slovenci žive na južnem delu Koroške, južno in vzhodno od Celovca. Tam so šc več kot 1000 let. Po ljudskem štetju iz leta 1910 jih je 82,000, danes pa je to število nekje med 10,000 in 110,000, zavisi kdo govori. Ljudsko štetje leta 1910 je bilo zadnje.
Mnogo Slovencev na Koroškem je brez dvoma sprejelo Avstro-nemško kulturo. A mnogi jc niso; od teh jih večina živi na vaseh in govore doma slovenski. Vzgoja in šolstvo se je znatno izboljšalo od leta 1955 and šole zasežejo večino. To je odprlo Slovencem dostop do novih možnosti, boljših, kot so jih imeli njihovi starši; istočasno pa so postale zahteve po udobnejšem življenju večje. Mladi Slovenci, ki so obiskovali ljudske šole na vaseh in nato prvovrstno gimnazijo za Sl<>-vence v Celovcu, so postali jedro slovenskih izobražencev, ki zahtevajo priznanje civilnih pravic. Eden med njimi je Dr. Grilc.
Nasproti Slovencem je skupina Heimat Dicnst, ki jih časopisje iz Jugoslavije naziva neonaciste. Njej podobna skupina Heimat
Bund, je bila med vojno pod pokroviteljstvom Nacizma. Njen vodja Josef Feldner zatrjuje, da je namen te skupine preprečiti poslovenjenje na Koroškem. Heimat Dienst je pripravil lansko leto
največje demonstracije v Celovcu
naš človek odstrani znak skupine H„imat Dienst, bo kaznovan 500 šilingov, med tem, ko se nič ne zgodi onim, ki v naših vaseh odstranjujejo slovenske krajevne napise. Imamo fotografije policajev, ki so gledali in ploskali, ko
proti dvojezičnim krajevnim na-1 so drugi trgali slovenske kra
pisom na Koroškem. Dvojezični napisi sc bili vključeni v dogovor državne pogodbe, a je vzelo dunajski vladi celih 17 let, da sc je izvedla. Napisi so bili pravilno postavljeni, a so bili eden za drugim odstranjeni, brez dvoma so jih odstranili nemški nacijonalisti. Joscf Fcldner zanika, cla je njegova organizacija bilo v to zapletena, to so delali čisto spontano preprosti ljudje, ki so sc uprirali zlu v astrijski ustavi, je rekel Fcldner.
Ko so trgali napise, je imela policija povelje, naj se ne vmešava. Pravni svetovalec zunanjega ministrstva na Dunaju jc izjavil, da je bilo za to, da ne bi prišlo do spopada med predstavniki reda in. ljudstvom. Kancler Kreisky jc poskušal pomiriti duhove in je poslal na Koroško komisijo, ki ji bo brez dvoma vzelo šc dolgo časa predno bo napisala svoje poročilo.
Prudarek: Danes ne gre za nobeno spremembo mej. Tudi če bi Jugoslavija to hotela, jc še vedno garancija štirih velikih za avstrijsko neokrnjenost.
Dr. Grilc ugotavlja, da danes ni v avstrijski policiji prak-
jevne napise.
Slovenska manjšina ni odgovorila fizično proti odstranjevanju krajevnih napisov. "Mi bi brez nadaljnjega lahko dobili 40 ali 50 mož in postavili znova slovenske napise ter jih nato zastražili. A ne bomo. Mi nočemo mučencev. Mi menimo, da smo mnogo bolj plemeniti, kot oni. Predsednik Tanzanije je rekel, da so racisti živali, ki nimajo bodočnosti. Sam sem opti-I mist", "in čas dela za nas in za naše otroke". Tako je povedal Friedrich Hudi, ki je gostilničar v Klobasnici, kjer 8096 ljudi govori slovenski.
Hudi je pomagal sinu Cirilu pri učenju slovenske slovnice, ko»je prav isti večer njegov brat Marko igral vlogo angela pri predstavi slovenskega sv. Miklavža. G. Hudi trdi da koroški Slovenci ne žele, da bi prišli pod Jugoslavijo. Tako da pravi le Heimat Dienst', Slovenci na Koroškem pa hočejo biti priznani kot enaki in enakovredni člani obstoječe družbe.
Podobno sc je izrazil Dr. Grilc: "Pustili so me da bi se čutil manjvrednega, a se ne po-! čutim več. Zgubil sem vsak ob-
tično nikogar, ki govori sloven- čUtek manjvrednosti. Mnogi pa
sko. Nobenega sodnika ni, ki govori slovenski in samo dva ali tri sodišča so, kjer morejo Slovenci govoriti v materinščini. Ce vprašate za vozovnico v avtobusu, vas bodo pognali iz avtobusa, če govorite slovenski v vojski, vam bodo naložili najgrše posle, če govorite slovenski v vlaku, Vam bodo rekli, da morate govoriti nemški, ker ste v Avstriji. Naši ljudje nimajo nobene večje gospodarske osnove, imajo nekaj prevozniških opdjetij in žag. Imamo nekaj hotelov. Je poleg tega šc osnovna krivica: čc nek
sc tega občutka še niso otresli. Sc še vedno boje, celo da bi vpisali svoje otroke v slovenske šole."
Narodni svet za koroške Slovence sc bori, jc povedal dr. Grilc, za to, da bi postala slovenščina obvesni predmet za vse povsod, kjer Slovenci predstavljajo važen del prebivalstva. To pomeni, da bi se tudi nemško govereči Avstrijci morali učiti slovenščine, kajti vsi moramo znati oba jezika in poznati vse skupne navade, če hočemo, da bomo v miru skupaj živeli.
75 jubilej slovenske fare Sv. Štefana v Chicagu
šole. Ob koncu je podelil pape-
V nedeljo 16. septembra je bila nad vse lepa slovesnost diamantnega jubileja te fare. Toliko slovesnkih fara je že izginilo v ameriškem topilnCm loncu, slovenska fara sv. Štefana je vzdržala, četudi so ji ne-
žev blagoslov, katerega je poslal fari za diamantni jubilej ppaež Pavel VI. Cerkveni pevski zbor pod vodstom g. Janeza Arka in ob orgeljski spremljavi profesorja glasbe dr. Fišingerja
kateri že bilje peli.... Upamo in se je tudi tokrat dobro postavil.
nost katoliške 1985 takole:
"Kristjani bodo vedno bolj cenili osebno vero in osebno prepričanje in bodo manj pozorni na izgradnjo sistema poe-dinih verskih resnic.
"Vsak kristjan bo moral prevzemati vedno več odgovornosti zase in za skupnost.
"Ekumenska misel bo napredovala bolj zaradi dejanskega sodelovanja kristjanov raznih veroizpovedi kot pa zaradi pobud njihovega vodstva.
"Vodstvo Cerkve se bo omejilo na bistveno, od Kristusa zaželeno vlogo. Njegovo delo bo toliko bolj učinkovito, kolikor bolj ga bodo verniki prostovoljno priznavali.
"Osrednje vodstvo Cerkve bo zaradi razmer samih manj vpo-segalo v vodstvo škofij, katerih samouprava se bo okrepila.
"Popolne ločitve svetnih zadev od verskih ne bo mogoče doseči".
Ker bodo mnogi sodobniki doživeli 1. 1985, se bodo lahko sami prepričali, v koliki meri se bodo Davidove napovedi tudi dejansko uresničile.
Boga prosi ma, da bo vzdržala in ohranjala svoj slovenski značaj še tudi v bodoče.
Slovesnosti se je udeležil sam kardinal John Cody in tako s svojo navzožnostjo podčrtal, da priznava delo slovesnkih j pionirjev, ki so faro ustavili in vseh onih, ki jo še danes vodijo v slovenskem narodnem izročilu. — ob pol 12 se jc razvil v cerkev sprevod: na čelu zastave številnih društev, pevci, narodne noše, častna četa Ko-lumbovhi vitezov, duhovniki in nazadnje sam kardinal Cody. Slovesno slovensko zahvalno peto sv. mašo je daroval domači župnik p. Tomaž Hoge. Z njim so somaševali kustos p. Blaž Chemažar, p. Leonard Bo-golin, pa dr. Vendelin Spendov in p. Jerome Sellak. Pridigo je imel kustos Very Reev. p. Blaž Chemažar. Lepo je povdaril zasluge slovenskih pionirjev, ki so ustanovili faro, delali in žrtvovali v težkih razmerah in jo ohranjali slovensko. Po maši je spregovoril še kardinal Cody, ki je tudi dal priznanje Sloven-sem za njihov trud, njihovo delavnost dopinos k ameriški kulture, zvestobo narodu in Bogu, pohvalil tudi delo farne
Cerkveni slovesnosti je sledil v
veli farni dvorani banket. Na njem je kratko spregovoril tudi kardinal Cody in opravil molitev. Lepo jc bilo videti, ko se je kardinal rokoval z zastopniki društev, se z njimi prijazno pogovarjal. Videti jc bilo, da se z Slovenci veseli tega jubileja.
M.G.
ZGODOVINA SE PONAVLJA
V mnogih državah so vlade i protiustavna zakona v državah pod pritiskom, da bi dovolile Tcxas in Gcorgija, ki sta prepo-splav na zahtevo. Sčasoma se začenjajo glasneje oglašati tudi tisti, ki vidijo v splavu uboj
vedovala splav. The Catholic Standard and Times je v zvezi človeka. Mnogo polemik je na-j s to odločitvijo prinesel pri-ravno tudi v časopisih. V ZDA merjavo odločitve vrhovnega se jc debata povečala zlasti po ameriškega sodišča, ki jo je odločitvi ameriškega vrhovnega pred 116 leti izreklo glede su-sodišča, ko jc razveljavilo kot! ženjstva.
Besedili vrhovnega sodišča:
pred 116 leti glede suženjstva
"Čeprav ima srce in možgane in živi v biološkem pogledu človeško življenje, suženj ni pravna oseba. Vrhovno sodišče ZDA je to jasno ugotovilo". "Črne. postane pravna oseba šele, ko je osvobojen. Ker nima zakonitih, pravic, se pred tem ne smemo z njim ukvarjati". "Če misliš, da je suženjstvo napačno, te nihče ne sili, da postaneš lastnik sužnjev. Toda ne vsiljuj drugim svoje morale". "Človek ima pravico delati s svojo lastnin, kar hoče". 1973 glede splava "Čeprav ima srce in možgane in v biološkem pogledu člo-
veško življenje, nerojen otrok ni pravna oseba. Vrhovno sodišče ZDA to jasno ugotavlja". "Otrok postane pravna oseba šele, ko je rojen. Ker nima zakonitih pravic, se pred tem ne smemo z njim ukvarjati". "Če misliš, da je splav napačen, te nihče ne sili k splavu. Toda ne vsiljuj drugim svoje morale".
"Ženske ima pravico delati s svojim telesom, kar hoče".
Upati je, da se bo zgodovina ponovila tudi v spremembi stališča vrhovnega sodišča glede splava kot se jc glede suženjstva»
Zvezni državni minister g. Dr. S. Ilaidasz, P.C., M.P. govori na slavnostni večerji 8. sept. 1973 v Royal York Holelu v Torontu, ki je bila prirejena njemu na čast. Večerjo je organizirala Kanadska etnična tiskovna zveza.
G. minister Dr. S. Haidasz v razgovoru z ukrajinskim uniatskim škofom prezv g.Boreckym in slovaškim predstavnikom Dr. Joseph Kirschbaumoin. (Vidi kratko poročilo v lo-rontski koloni.)
G. minister Donald McDonald, pozdravlja udelžence v imenu kanadskega ministerškega predsednika.
Predsednik K.E.T.Z. g. V. Mauko (urednik našega lista) izroča oljnato sliko ikone g. ministru za mnogokulturnost Dr. S. Haidaszu, v ozadju stojita blagajnik K.E.T.Z. g. I. Boyko in M.C. g. Peter Čekuta.
2
SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
SEPTEMBER 1973
ï sLo\)enskt\
f08 A. tR11 SLOVENIA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
~fT~Fi%	Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by •»« '	Slovenian National Federation of Canada
646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 ¿ilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Toronto
VASE 0ÍI - VAŠA PRVA ČRTA SAMOOBRAMBE.
Vaše najboljše varovalno orodje že imate—to so vaše oči. Spoznavanje tega kaj se okrog vas godi vam že pomaga pri zaščiti proti delovnim nezgodam. Zato je pametno, da pazite na nje, z zaščitnimi
očali, če to zahteva delo. Prav tako je redni pregled videnja brez pregovarjanja. Pazite na vaše oči in one vas bodo varno vodile skozi delovni dan.
Resnična pot do varnosti je samoobramba
PODJETJE
EUROPEAN NATURAL PRODUCTS	f j
51 Devondale Ave. Willowdale, Ont. — Telef. 221-6166
(blizu Bathurst & Finch) vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLNILA in ZDRAVILA: CVETLIČNI PRAH, MATIČNO MLECKO (ROYAL JELLY), NARAVNA ZDRAVILA za razne bolezni, kot so revmati-zem, išias, rhinitis, sinusitis, hay-fever, ledvične, jetrne in žolcne ter želodčne bolezni itd. — Rastlinske čaje — Tonika — Extrakte: ginsenga, omela, gloga itd. SEDISPORAL za pomirjenje živcev iz baldrijana kava-kava, vit. B itd. MALTOFERROCHIN (železno vino) — in mnogo drugega. GOVORIMO SLOVENSKI. Pišite nam za cenik in prospekte.
•	28. sept. je začela z rednim poukom slovenska šola pri župniji "Marije Pomagaj". Na Browns Line v New Toronto pri "Brezmadežni" pa so z njo že pred tedni začeli. Naj bi se mladež naučila lepe materine govorice ter vzljubila vse ono, kar je bilo sveto že njih očetom in materam. Toda ne le šola, tudi dom pri tem lahko mnogo pomaga.
•	Kanadska Etnična Tiskovna Zveza je 8. sept. priredila v Royal York Hotelu v koncertni dvorani pod predsedstvom našega urednika g. V. Mauka "Testimonial Dinner" federalnemu državnemu ministru, odgovornemu za mnogokul-turnost Dr. S. Haidaszu, P.C., M.P., ki je z udeležbo preko 400 gostov nepričakovano dobro uspel. Program je vodil g. P. Čekuta. Na programu so med sodelavci nastopili sledeči Slovenci: pianist g. prof. Jože Osa-na, s petjem pa še ga. M. Če-kuta, gdč N. Čekuta, ob spremljavi g. B. Čekuta, 2 Bethownovi skladbi na pamet je zaigral Andrej Mauko, za konec pa so nastopile še članice pevske skupine "Biser" pod vodstvom gdč. Marije Babič. Vsi so želi odličen aplavz. Nastopile so še estonske plesalke in ukrajinski ženski kvartet. Na vseh mizam pa so okušali belo in rdeče slovensko vino. Bil je prijeten večer! Med predstavniki različnih narodnosti (28 po številu) so bili tudi Slovenci, predstavniki cerkve zastopniki Hranilnice J.E. Kreka, Slovenskega Gledališča in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi.
•	Vreme se je spremenilo, jesen je pred vrati in slovenska letovišča postajajo osamljena.
•	V Britanski Kolumbiji se je smrtno ponesrečil č.g. Turk, brat č.g. Fancetta Turka, ki deluje v Torontu. Izrekamo mu na tem mestu naše iskreno so-žalje. Bodi mu blaga in lahka kanadska zemlja.
Chicago
•	Smrt vzornege slovenskega
rodoljuba. Umrl je nepričakovano Slovencem širom Amerike poznani John Jerich iz Berwina v starosti 79 let. Kot 16 letni fant je leta 1911 prišel iz Slovenije v Ameriko. Kmalu se je znašel. Postal je urednik slovenskega dnevnika "Edinost" v Chicagu. Urejeval je tudi "Amerikanskega Slovenca" vse dotlej, dokler ni postal glasilo Kranjsko-Slovenske Katol. Jed-note. Ustanovil in urejal je mesečnik "Novi Svet", izdajal Baragovo Pratiko. Sedeloval je pri Ameriški Domovini v raznih kolonah. Mož blagega srca, velike razgledanosti in vseskozi zaveden Slovenec. Je bil svak pok. p. Kazimirja Zakrajška. Sedap je odšel v večnost. Bog mu bodi dober plačnik!
•	Pater dr. Vendelin Spendov med nami. Prišel je na počitnice iz Ljubljane, kjer pri cerkvi Marijinega Oznanjenja vodi pevski zbor. Tukaj je obhajal tudi srebrno mašo, pa bolj na
tihem. Z njim je isti dan obhajal srebrno mašo tudi pater dr. Rafael Sešek, ki je profesor na Immaculata Collegiju v Pensi-vaniji. K srebrni maši čestitke z željo, da bi dočakala še zlati jubilej.
•	Pater dr. Dominik Mandič,
zaslužni hrvatski frančiškan in zgodovinar je tudi odšel po plačilo k svojemu Stvarniku v starosti 83 let. Lani je obhajal biserno mašo na Drexel Blv. v Chicagu. Napisal in izdal je lepo tevilu knjig o hrvatskem problemu.	(
•	častna konzistorialna svetnika mariborske škofije sta postala ob priliki blagoslovitve Slovenika v Rimu duhovnika la-vantinske škofije č.g. Karel Pečovnik, župnik v St. Clous, Minn, in č.g. Jože Vogrin, župnik v Parkers Prairie, Minn. Imeenovanje je objavil mariborski škof dr. Maksimilijan Deržečnik v. Rimu.
•	Imenovaje. Ob 200 letnici obstoja Združenih držav bodo velike slovesnosti, tudi v Chicagu. Župan Daley je imenoval v ta odbor predsednika Heart of Chicago našega zaslužnega rojaka dr. Ludvik Leskovarja.
•	V farno šolo sv. Štefana, ki je lani obhajala 50 letnico obstoja je letos vpisanih 210 otrok. V prvi razred je bilo vpisanih samo 17 otrok in sicer 14 fantkov in samo 3 deklice. Slomškova slovenska sobotna šola je tudi pričela s poukom.
FAIRFIELD. CONN.
•	V soboto 4. avgusta je
umrl 77. stari Anton Lagoja, rojen v Guštanju na Koroškem. V Ameriko ja prišel 1. 1951 Dr. Farkaš, takratni župnik fare sv. Križa je našel zanj delo. Bil je veliki narodnjak, zvest sin slovenskg matere. Bil je cerkveni ključar takratne slovenske fare Sv. Križa. Bil je tudi dopisknik "Ameriške Domovine". Ko so po smrti župnika dr. Farkaša nastale v tej slovenski fari tako žalostne razmere, da je bila slovenščina potisnjena v kot, ga je to silno bolelo in na posledicah, ki so v zvezi s tem nastale, tudi zbolel. Pokopan je bil iz cerkve sv. Ane. Pogrebno slovensko sv. mašo je opravil dr. Franc Blatnik ob somaševanju župnika slovenske fare Sv. Cirila v New Yorku Fr. Richarda Ro-gana. Pri maši je bil navzoč tudi župnik Hribšek. Bog mu daj večni mir in da bi v večnosti dočakal dan slovenske pomladi v novi fari v Fair-fieldu!	—č—
Your Workmen's Compensation Board and The Safety Associations, Ontario
• Consortium musicum v
Ljubljani je izdal deveto ploščo iz zbirke Musica sacra slove-, niča. Na plošči so stare Lavre-, tanske litanije ter Foersterjeve litanije Srca Jezusovega z od-! pevi. Plošča je bila snemana v trnovski cerkvi, pri orglah je Angela Tomanič. Plošča stane 55 din in jo je mogoče naročiti pri Consortium musicum, 61111 Ljubljana, pp. 46, pri Zadrugi katoliških duhovnikov, pa tudi pri upravi Družine, 61001 Ljubljana, pp. 95.
IZ PAVLIHE ...
SREČNI ČLOVEK
Pred našimi vrati se pojavi komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Možje strogo pregledajo vašo najemniško sobico 3x2, potem pa se opravičijo, da so bili napačno obveščeni. Ničesar vam niso vzeli in ničesar dali, torej ste srečen človekj
Slučajno se po dolgem času znajdete pred prodajalno mesa oziroma — kot smo v dobrih starih časih rekli — pred mesnico. Sežete v žep in ugotovite, da ste pozabili denar. Sreča je na vaši strani, kajti če žep ne bi bil prazen, bi se samo jezili, saj je tudi tudi mesnica prazna.
Ves popoldan ste prebili v čakalnici zdravstvenega doma, pa niste prišli na vrsto. Imeli ste srečo, da ste dopoldne delali, sicer bi čakali ves dan.
Izvoljeni ste bili v tri različne komisije, ki so nastale v vaši samoupravni organizaciji. Sodelavci so vam zaupali obilno gradivo, ki ga mora proučiti aktiven član komisije. Res imate srečo, kajti ne boste se doma dolgočasili, ko bodo sodelavci odhajali v svoje vikende.
Vsakega prvega v mesecu dobite tisočak. Ne zmanjka vam niti za kruh niti za vodno. Rojeni ste pod srečno zvezdo, kajti mnogim pri sedmih tisočakih zmanjka denarja že sredi meseca.
Ko gledate okrog sebe in vidite, da se nekateri šopirijo v vilah in vozijo v limerzinah na vikende, se počutite neprijetno, zapostavljeno, ne pomislite pa, da ti ljudje sploh ne morejo imeti višjega standarda, kot ga že imajo. Vi ste srečen človek, kajti ko se bo standard začel počasi drigati, bo rasel samo vam.
*	Nekateri zamenjujejo poglobljeno samoupravo s poglobljenimi nasprotji.
*	Laže je govoriti kakor delati; to pa ni vzrok, zakaj nekateri ne bi še naprej delali.
*	Prožna hrbtenica in labilen značaj sta marsikje isto kot dober položaj.
*	Človek je že toliko napredoval, da mu še lastne besede nič., ne povedo.
*	Toliko duhov straši, duha pa | je tako malo.
*	Vode odtekajo, morje bogati, ribe pa molče.
*	Da se nekateri med nami ne
borijo za socializem, je krivo to, ker ga že imajo.
*	Medicina napreduje z velikimi koraki. Bolezni zdravimo že z administrativnimi ukrepi.
*	Dokler se je učil na napakah, je bil doma, potem pa se je odzval klicu tujine.
*	Na žalost postane večina prehlajena, ko začno stvari smrdeti.
*	Za 30-letnico republike Jugoslavije nam obetajo spet nove cekine. Meni bi bilo bolj všeč polne mesnice.
*	Kdor visoko cffja, ga že nizko prestrele.
*	Mnogi ljudje ne jemljejo zakona resno ne doma in ne v službi.
*	Sreča je opoteča. Zato jo prehitro povozimo.
*	Glava glavi možgane umije.
*	V privatnih plavalnih bazenih nihče več ne ribari v kalnem.
*	Na napakah se učimo vsi, delajo pa jih samo nekateri.
*	Kdo bo končno izumil pilulo, ki bo preprečevala rojevanje vedno novih problemov?
*	Živinsko so ravnali z njim. Zato ima zdaj visoko ceno.
*	Pustimo govoreče spomenike! Prisluhnimo molčečim podstavkom.
*	Dokler ima tudi tvoj čevelj jezik zavezan, ne boš hodil bos.
*	Nekateri marksistično izobraženi tovariši so v svojih ocenah popolni idealisti.
*	človeka držiš za besedo — bika za roge. Ubogi bik, kako naj prelomi rogove.
*	Dejal je direktor: v mojem kolektivu upravlja moj kolektiv.
4 Naši kmetje so dajali najugodnejše kredite. Nekaterim smo dolžni še po tridesetih letih.
*	Odkar objavljajo višino osebnih dohodkov, ni več skrivnosti koliko nekateri dobijo, temveč zakaj dobijo.
*	Pošten biti je zelo težko, pravijo nekateri naši ljudje — in sploh ne poskušajo.
*	Nobeno podjetje se ne bi več majalo, če bi kimavcev primanjkovalo.
*	Nekateri imajo rajši kamen spotike kot spomenik.
*	Kdor pod kapjo za dež prosi, se bo kmalu utapljal.
*	Pravi poštenjak pokoplje svoje ideale z vsemi častmi.
*	Včasih so z mesom služili mesarji, danes pa novinarji.
*	Podjetje mu je bilo drugi dom. PiVega si je pridobil na račun podjetja.
*	Nekateri le preveč lahkomiselno pozivajo h kritiki. Kaj če bodo ljudje res začeli kritizirati?
*	Nekateri so se tako poglobili v bistvo stvari, da zdaj ne morejo več ven.
*	Trije konji potegnejo več kot en sam — trije osli pa ne mislijo pametneje kot en sam.
*	Ali socialno zavarovanje . plačuje zdravljenje tudi bolestno ambicioznim?
*	Izkušnje so zato, da se izogibam ostalih napak in delamo nove.
*	Čudno je to, da živiš bolje od obljub, ki jih daješ, kot od obljub, ki jih dobivaš.
*	Marsikak naš strokovnjak je kot počivajoč vulkan: vsak hip vendarle lahko začne delovati.
*	Zaradi rasti podjetja so mnogi vodilni postali premajhni.
*	Napake delajo neki tovariši, plačujejo jih pa zelo določeni tovariši.
*	Človek ne živi zato, da bi govoril ampak govori, da bi živel.
*	Bil je mož iz besed.
*	Tudi slepi govorniki mikrofon najdejo.
*	Mnogo rok dosti stori, mnogo ust še več besed izgovori.
*	Raje mi sezite v besedo kot v žep!
*	Velike besede izgovarjajo lahko tudi mala usta.
*	Kdor besede seje, ne umre od žeje in na koncu zanje še pohvale žanje.
KADMUS
*	Rojen sem v znamenju bika, vendar me molzejo kot kravo.
*	Zaprite okno, ne morem več dihati!
*	Demagog je pomotoma izrekel resnico; sledilo je opravičilo.
*	Če bi vsi tako nedvoumno govorili kot delajo — bi bilo mnogo manj nesporazumov!
*	Kraljestvo dam za človeka, ki je prepričan, da ni najpametnejši!
*	Če na veliko goroviš o velikih nalogah in velikih uspehih —še vedno nisi tudi sam velik!
*	Če bi hudič res bil — potem bi ga zagotovo našli v kakšni komisiji.
*	Od besed do dejanj je treba narediti samo korak — pa kaj, ko nas ravno takrat popade ohromelost!
*	če kdo molči, mu težko verjameš na besedo — še težje pa, če preveč govori!
*	Kaj mi pomaga takšna bodočnost, ki se neha takoj, ko odprem oči?
*	Našim književnikom očitajo
Are you planning to visit Europe? Do not forget to put up at the Slovenian Hotel
HOTEL "BLED"
in Rome - Italy
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
Our Hotel "Bled" a sunny villa situated near the center, is a 2nd class hotel, and has been recently entirely renewed. All the rooms are equipped with private bath, w.c., heating, air-conditioning, telephone and radio-set. In our new restaurant, made in a typical Slovene-alpine style, there is room lor over a hundred persons; in that pleasant and cosy at-mospehere, the guests can choose, to their taste, between Italian cuisine and international cuisine. There is also a garden and a private parking-place at our hotel guests disposal.	______
1973 RATES	t „	U.SJV. $
Single room with private bath and breakfast .......... 12.10 pp.
Single room with private bath and half board ........ 17.90 "
Single room with private bath and full board ........ 23.25 (>
Double room with private bath and half board ........ 10.40 (
Double room with private bath and half board ........ 16.20 ^
Double room with private bath and full board ........ 21.55
Additional charge for air-conditioning: single room 1.90 Addtional chardge for air-conditioning, double room 2.90
RESTAURANT — Breakfast ............................................ 1.35 pp.
RESTAURANT — Lunch or Dinner ................................ 5.85 (>
GROUP RATES — Overnight & Breakfast ................ 8.65
GROUP RATES — Half board ........................................ 11.45
GROUP RATES — Full board .................................... 15.00
Cut Out and Keep It I Owner : Vinko A. Levstik
NAŠA DOMOVINA SLOVENIJA
. i A
ZAMEJSKI SLOVENCI
pomanjkanje domišljije; kaj pa je potem njihovo prepričanje o lastni genialnosti?
*	če se skriva v vsaki šali pol resnice — ali se v dveh šalah skriva vsa resnica ali še vedno le dve polovički?
*	Kdo bi še kaj dal na prijateljstvo, če bi službe dobili vedno res samo najboljši?
*	Planinstvo pri nas očitno zelo napreduje: ljudje najraje zlezejo komu za vrat.
*	Naloga za matematike: nekatere pojave bi morali razčleniti na prakrivce!
*	Ubogi revež, ponesrečil se ie v mercedesu na zasebni poti do svoje vile!
*	Neobuti ne morejo iti v korak s časom.
*	Kupil si je vilo. Zdaj išče alibi.
*	Nova formulacija za napake: "Namen je bil dober, le način je bil slab".
*	Misliti in delati ni isto, posebno če šele misliš, ali bi sploh začel delati.
*Po cenah sadja in zelenjave je Ljubljana postala kar velemesto.
*	Kadar je ogrožen lastni žep, se nihče ne uči na napakah.
*	Umazanci so ustrežljivi ljudje, ker so vedno pripravljeni pomagati pri umivanju drugih.
*	Ob cenah za češnje in krompir smo popolnoma pozbili na pomanjkanje mesa.
*	Marsikje je večja posest spodkopala višjo zavest.
*	Četudi osel gara kot konj — ostane osel.
*	Do nebes so ga povzdignili, potem pa spustili.
*	Za malo denarja malo prijateljev.
*	Rajši imam trn v peti kot v glavi.
Za notarske in odvetniške posle se vam priporoča
The Simpson Towers, 401
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR iy St. Suite 2000 - EM. 4-4004
•	župnija Gorje pri Bledu
slavi letos 800 letnico, odkar je bila omenjena prva cerkev v Gorjah. Obletnico obhajajo s farnim misijonom.
•	Ob spominski plošči Slovenika v Rimu so vzidani kamni iz sledečih cerkva: Brezje, ljubljanska, mariborska, kopr. ska goriška in salzburška stolnica, Ptujska gora, Svete Gore pri Gorici, Stara gora pri Čedadu, Višarje, Gospa Sveta, Strunjan, opatiska cerkev v Celju, Slomškov grob v Mariboru, sv. Ciril v New Yorku, sv. Križ v Bridgeportu, čudodelna svetinja Brezmadežne v New Toroutu. Pričakujejo, da bodo dobili še kamne iz slovenskih cerkva iz Argentine in Avstralije, da bodo tako simbolično zastopani v Sloveniku Slovenci, kjer koli žive raztreseni po svetu.
*	Tako dolgo se je učil na napakah, dokler ni postal popoln lump.
*	Tale sončni mrk je bil takšen kot naše preganjanje nepravično bogatih: bil je le delen in je trajal kratek čas.
*	Čeprav tiči visoko letajo, ne padejo vedno nizko.
*	Šale na račun policajev so toliko časa smešne, dokler se ne uresničijo.	j
*	če bi živali morale kupovati tako drage čevlje kot 'ljudje, bi tudi hodile po dveh.
*	Domovino je častil kot sveto kravo, a molzel jo je kakor pravo.
*	Ali je hudiču zmanjkalo moči, da bi sproti jemal?
*	Pri frizerju toliko veljaš, kolikor las imaš.
*	Med norci se da edino upravičeno ponoreti.
*	Zob za zob, pa bomo imeli
brezzobo človeštvo.
*	Med norci je bedaček kralj.
3
SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
SEPTEMBER 1973
_
"K
REPUBLIK JUGOSLAVIJE"
(THE NEW YORK TIMES je 24. avgusta objavil naslednji komentar dr. Cirila žebota k članku C.L. Sulzber-gerja, ki je TIMES-ov glavni zunanjepolitični sodelavec. Gornji naslov je dr. žebotovemu komentarju dalo uredništvo TIMES-a.)
"V svoji koloni dne 1. av-, gusta je C.L. Sulsberger raz-! pravljal o najbolj delikatnem vprašanju današja Evrope': Bo 'Brežneva doktrina' uveljavljena v Jugoslaviji, ko bo starajoči se predsednik Tito, ki gre v dvainosemdeseto leto, odšel? Sulzberger je to razpravljanje zaključil z nejasno a pesimistično pripombo, češ', če bi Brež-nev poskusil uveljaviti svojo 'doktrino' z mero prefinjenosti, ni verjetno, da bi ostali svet temu zoprstavil kaj več kot besedne ugovore*.
"Kot življenjski preučevalec razvoja Jugoslavije želim predložiti možnost, ki daje več upanja in je bolj stvarna.
"Že od Jaltskih dogovorov v drugi svetovni vojni naprej Jugoslavija ni bila smatrana kot sestavni del od Sovjetov nadzirane Vzhodne Evrope. Ko je kmalu po zaključku vojne Jugoslavija začela močneje uveljavljati svojo državno neod-
temevč je leta 1949 njeno komunistično partijo izobčil iz Ko-minforma (v katerem sta poleg partij iz dežel zasedene Vzbodne Evrope in Jugoslavije bili zastopani tudi komunistični partiji Francije in Italije). Stalinovi nasledniki so se kmalu prilagodili; uredili so sov-jetsko-jugoslovanske državne odnose ter vzeli na znanje svojevrstni socialistični sistem in mednarodno neuvrščenost Titovega režima.
" Ni veljavnega razloga, ki bi podpiral pričakovanje, da bo prišlo do zaobrnitve teh od-nošajev v bolj ugodnih pogojih ameriko-sovjetske odpetosti in postopnega urejanja ameriško-kitajskih odnosov. Ne more biti nobenega dvoma, da je neodvisnost Jugoslavije bila ponovno potrjena, izrecno ali vključno, v nedavnih razgovorih med g. Niksonom in g. Brež-nevom. " Sulzbergerjevo nami-gavanje na bolj 'prefinjeno'
jutrišnjo Jugoslavijo brez Tita lahko pomeni posredno sovjetsko podžiganje političnih napetosti med narodi in republikami v Jugoslaviji in izredno \ privlačne oblike in obseg sov- j jetske gospodarske pomoči. Slabe učinke takih poskusov pa ni težko nevtralizirati.
"Tito ima še vedno na voljo, da vskladi odnose med republikami v Jugoslaviji. V ta namen je potrebno dosledno uveljavljanje ustavnih dopolnil iz julija 1971, ki so medtem bila nominalno vključena v osnutek nove zvezne ustave. Na tej trdni osnovi bi bila najbolj gotova pot k zanesljivi povezanosti republik v tem ključnem razdobju prehoda, ko bi v novo skupinsko predsedstvo Zveze j bili vključeni taki zaupanje i uživajoči republiški prvaki kot j so Marko Nikežič ali Koča Po-j povič v Srbiji, Savka Davbče-j vič na Hrvaškem in Stane Kavčič v Sloveniji.
"Tako politično spravljena zveza jugoslovanskih republik bi predstavljala privlačno tveganje in obojestransko ugodne možnosti za znatna neposredna vlaganja in dolgoročna posojila
CIRIL ŽEBOT
od strani dežel evropskega skupnega trga, Japonske in Združenih držav. Tudi to ne bi bila neka utopična novotarija, temveč le nadaljevanje na širši osnovi že večletnih izkušenj gospodarskega sodelovanja.
"Samo zaradi neverjetno neumne opustitve bi mogla 'Brežneva doktrina' — z vsemi pojmovno možnimi oblikami in
stopnjami 'prefinjenosti' — uspeti, da podvrže za neodvisnost odločene narode in republike Jugoslavije".
"Pisec je profesor gospodarske vede na Georgetown univerzi in avtor knjige "The Economics of Competitive Coexistence' (Gospodarski vidiki tekmovalnega sožitja)."
Dr. Žebot nam je k gornjemu komentarju poslal naslednje dopolnilo:
Nasilna odstranitev hrvaškega partijskega in vladnega vodstva decembra 1971 je bila začetek nevarnih sprememb v Jugoslaviji. Hrvaški čistki so kmalu sledile podobne čistke v drugih republikah, predvsem v Srbiji in Slo veni j. Z likvidacijo samostojnih republiških vodstev je bilo težišče politične moči prenešeno na osemčlanski Izvršni biro jugopartije v Beogradu pod neizkušenim vodstvom njegovega tajnika Staneta Dolanca oz. na Tita same-
ga in njegove najožje svetovalce. Osnutki novih ustavnih besedil so sicer v glavnem prevzeli spremembe kot so bile izražene v dvaindvajsetih ustavnih dopolnilih iz julija 1971, toda od hrvaške čitske naprej so poudarek prenesli od zgodovinsko pomembne konfedera-tivne decentralizacije na uto-pično-ideološke	"delavske
amandmane". Gre za poskus ponovnega oživljeja "demokratičnega centralizma" v jugo-partiji. V tem je videti glavni pomen političnih čistk.
Dokler so bili na čelu republiških vodstev ljudje kot Savka
Dabčevič Nikežič in Kavčič, bi razen Tita samega nihče ne mogel republiškim partijam diktirati iz jugopartijske centrale. Partija bi bila podobno konfe-derirana kot naj bi po ustavnih spremembah Zveza bila konfederacija republik. Nekdo pa je Tita prepričal, da bi po njegovi smrti taka partija ne mogla vzdržati pritiska za nadaljnjo politično liberalizacijo. Ti svetovalci (ali Tito sam) pa so pozabili na ključno okolnost. Sedanja ponovna centralizacija partije prek Izvršnega biroja sloni skoraj izključno na Titovi osebni avtoriteti. Zato v tej formuli ni rešitve za potitovsko dobo. Namen sprememb pa je bil zagotoviti kontinuiteto po Titovem odhodu.
Zgodovinski učinek petindvajsetletnega pritiska in razvoja k narrašeujočemu spro-ščevanju življenja nepovratno sili k dogovornemu urejanju skupnih zadev med enakopravnimi republikami. Tako soodločanje pa zahteva potrpežljivo oblikovanje primernih postopkov. Zato bi morali sedanje prehodno razdobje porabiti predvsem za pripravljanje enakop-
ravnega soodločanja. Če Tito tega ne bo kmalu uvidel, se mu utegne zgoditi, da bo odšel v zgodovino z dvomljivimi dosežki. Ce ne bo zaključna leta svojega življenja uporab' ljal za konstruktivno oporo iz-kristaliziranju metod konfede-rativnega soodločanja, se bo sedaj prisilno centralizirana partijska struktura po njegovem odhodu razletela, njegovo ime pa bo v zgodovini povezano s stalinističnim nasiljem njegovega začetka in z državniškim neuspehom njegovega konca. Zato je v Titovem osebnem interesu nič manj kot v korist bodočnosti narodov in republik Jugoslavije, da čimprej pokliče odrinjene republiške prvake v skupno konfederativno predsedstvo Jugoslavije.
SLOVENSKA MLADINA MED KRITUSOM IN MARKSOM
(Poročilo na Kongresu "Cerkve v
... Že sam naslov daje slutiti, da v prispevku teče beseda o silno zamotanem vprašanju. Pojmov kot so mladina, Kristus, Marks ni mogoče enoumno razumeti. Podoba sodobne mladine ja v svoii slikovitosti izredno živahna in pestra. Lahko bi našteli celo vrsto činiteljev, psiholoških, zgodovinskih in družbenih, ki pogojujejo zelo raznovrstne odnose mladine do komunistične partije in Cerkve, do vere in nevere, do marksižma in krščanstva. Nemogoče je podati natančnejšo sliko o svetovnonazorksi pridanosti slo venske mladine že zaradi tega, ker ne premoremo, kar priznajo tudi marksisti (Marjan Tavčar, Štefica Bahtjarevič in drugi), še nobene obširne, znanstveno empirične dokumentacije o teh vpra šanih. Sociološko-religijska raziskovanja so šele na začetku, a še ta se skoraj vsa vršijo pod vodstvom centra za proučevanje religije in Cerkve na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pri univerzi v Ljubljani. Cerkev na tem področju ni storila ničesar ali vsaj bore malo. Zadovolpiti se bomo morali le z izjemno in nepopolno skico.
Kakor drugod po svetu, je tudi za našo mladino po vojni značilno da vedno bolj beži iz vasi v mesta. Težnja za kvalitetno šolsko izobrazbo je v očitnem porastu. Mladi postajajo samostojnejši in bolj kritični. Za večino stvari se hočejo sami osebno prepričati. Vezi z domom se rahljajo družinska vzgoja nima več tistega dosega in učinkovanja kot nekdaj. Zato ne vpliv šole in drugih ružbenih ustanov, ne nazadnje tudi Cerkve, vedno močnejši, že na samem začetku vstopa v javnost, ko še niso zreli za trezno presojo, so mladi soočeni z usodno dilemo' ali Kristus ali Marx? Iz orisa partije in Cerkve bo ta položaj, v katerem se Slovenka mladina stalno nahaja, še bolj razviden.
Maloštevilna, a spretno organizirana komunistična partija je iz druge svetovne vojne izčla kot vojaška in politična zmagovalka. Kako ji je to uspelo, nas tu ne zanima. Z nacionaliziranjem
stiski" v Koenigsteinu.)
proizvajalnih sredstve in z drugimi ukrepi si je kmalu podredila še gospodarstvo. Politično opozicijo je strla. Cerkev je kolikor toliko prisilila k molku (Stepi-nac) in jo potisnila v obrambo najosnovnejših pravic in svoboščin. Obnova porušene dežele, izgradnja nove družbe je potekala v znamenju absolutnega monopola pri partiji.
Na vseh področjih ljudskega ustvarpanja se je poskušal marksizem uveljaviti kot vodilna, najnaprednejša družbeno filozofska ideja. Bilo je to obdobje mladinskih delovnih brigad, ustanavljali so se različni krožki, odpirali dijaški domovi, prirejale pompozne športne in politične manifestacije, kar je vse imelo namen poudariti neomejeno moč partije in njene ideologije. Prve usodne razpoke so se na področju novega režima pokazale ob sporu z informbirojem (Komin form).
Dve stalinistični eliti, ruska in jugoslovanska, sta pomerili svojo moč. Jugoslovanska partija je skušala dokazati neupravičenost ruske na ta način, da se je sama še bolj stalinizirala. Boj proti vsem nemarksistično mislečim je v teh letih dosegel svoj vrhunec. Navzven je partija preskuš-njo dobro prestala, zato so pa nje slabosti navznoter bile vedno očitnejše. Doba asketskega, pu-ritanskega komunizma se je nagibala h koncu. Navdušenje množic je plahnelo, poklicni revolucionarji so postajali utrujeni. Članstvo pri partiji se je pretvarjalo v novi prilidegirani razred.
Djilasov poskus demokratizacije in oživljanja politične delavnosti je propadel. Duh časa, ki so ga predvsem začeli izpovedovati mladi književniki, se je pokazal v umiku v samoto, v ponovno odkrivanje subjektivnosti. Socialistični realizem je komaj še životaril, dialektični materiali-zen je izgubil svojo pravoverno veljavo. Režim je iskal rešitev v reformah, v. razvijanju takoi-menovanega samoupravljanja. Toda kritika mladih je postajala vse glasnejša, vse močnejša in je
zajemala vedno širše sloje državljanov. Partija je bila prisilijena sprostiti družbeno ozračje, ker preostrih in prepogostih sporov si ni mogla dovoliti. Idejni tokovi iz Zahoda so začeli zajemati deželo.
V Sloveniji se je zato partija odločno postavila po robu mladim okrog revije "Beseda", Revije "57", in še posebno pri "Perspektivah" in "Sodobnosti". V Ljubljani je vladalo vzdušje Rožančeve "Tople grede" in Šalamune ve "Dume 1964". Končno je partija popustila, nastopila je idejna odjuga, začel se je proces liberalizacije, ki je tudi Cerkvi dodeljeval večjo svobodo. Na obzorju je bil protokol z Vatikanom in končno so bili z njim vzpostavljeni diplomatski Mladina, ki se je začela izražati preko nove levice (Jaša Zlobec, odnosi.
Ivan Svetina), je z nezaupanjem spremljala zbliževanje dveh svetovnonazorsko organiziranih hierarhij. Ostala je kritična v obeh smereh. Partija je praktično na vseh področjih javnega življenja v veliki meri izgubila na moči, na učinkovitosti in idejnem odzivu. Koservativni del partije je dojel resnost položaja in se je po znani 21. seji predsedstva v Ka-radjordjevu na vse kriplje trudil vrniti jo na pozicije, ki jih je izgubila.
Za umevanje našega vprašanja je potrebno posebej omenili vlogo, ki jo je partija skoraj ves čas, bol ali manj izrazito pripisovala šoli. "Vse predmete moramo poučevati na markistični podlagi in skozi vsa leta vzgojnega procesa vzajemno sodelovati pri izrajanju znanstvenega materialističnega svetovnega nazora... le tako posredovana filozofija bo dosegla učni smoter, ki nap ne bi bil v tem, da filozofija nau či dijaka misliti, temveč v tem, da ga nauči markistično misliti... temeljni problemi dialektičnega materialiszma bi nujno morali biti jedro pouka filozofije..." (Renata Mejak, Pouk filozofije na srednjih šolah, Tip I, 1964. št. 9. str. 1268-1272). Zadnje čase smo spet priče vse bolj pogostim zahtevam take vrste. "Nobena
stranka ni dovolila šoli, da bi bila nevtralna ali izven političnega vpliva. Zakaj naj bi potem to zahtevali od ZK? Mi zahtevamo, da je naša šola takšna in takšna."
Že iz povedanega je mogoče razbrati, kakšen je zgodovinski položaj Cerkve v Sloveniji. Dodati je treba, da je iz zadnje vojne slovenska Cerkev' izšla politično, gospodarsko, družbeno in organizacijsko izredno oslabljena. Njena moralna integriteta, načeta že v vojni vihri, je bila pod nenehnimi udarci kritike in sovražne propagande. Kljub preganjanju, kljub zapostavljenju, šikaniranju in siromaštvu pa je Cerkvi uspelo osredotočiti na tri najvažnejša področja svojega delovanja: na stik z ljudmi, na verouk in na obnavljanje duhovniških poklicev. Čeprav ne brez napak in protislovij je čas preizkušnje razmeroma dobro prestala.
Verjetno lahko trdimo, da je danes njen duhovni vpliv in ugled močnejši kot pred vojno. S tem, ko je vztrajno in uspešno pomlajevala svoje duhovniške vrste, je vzporedno posodabljala svoj pristop do ljudi, še posebej do mladine. Kateheza in liturgija sta postali verjetno glavni opravili slovenskega duhovnika. Koncil je samo še pospešil že začeto pot. Partija in šola sta se nepričakovano znašli pred dejstvom, da katehetje "raziskujejo psihične tendence današnje mladine in jo obravnavajo na način, ki zahteva mnogo pedagogike, psiholgije in sociologije", da se nekatera vzgojna prizadevanja v Cerkvi ne razlikujejo dosti od prizadevanj in hotenj drugih družbenih sil," da so katehetje "staro ka-tehetsko metodo, to je da se učenec nauči na pamet vprašanja in odgovor, popolnoma zavrgli" (Pr. mesta v knjigi Šola in religija, st. 113, 119, 121).
Vprašamo se lahko, kakšen je izid stalnega boja med Cerkvijo in partijo, med kateheti in šolo? Ni mogoče dati jasnih in točnih odgovorov. Naslanjajoč se na rezultate ankete "Šola in religija" iz 1. 1969, moramo samo približno in previdno nakazati nekaj orientacijskih kazalcev o religioznosti
in ateističnosti enega dela slovenske mladine.
Iz omenjene ankete izhaja, da je okrog 35% slovenskih srednješolcev religioznih, a okrog 7% je ostalo brez odgovora. Med osnovnošolci je 64.6% vernih, 21% jih ne veruje, 10,8% jih ta vprašanja ne zanimajo, a 2.7% jih ni odgovorilo. Zanimivo je, kako dijaki utemeljujejo svojo vero ali nevero. Nekaj odgovorov: brez vere bi se čutil izgubljen in osamljen. Bilo bi mi tesno. Vera me uči pravilnega in poštenega življenja. V veri najdem odgovor na vprašanja, čemu živim. Vera mi pomaga v premagovanju življenjskih težav. In drugi: Nikoli nisem čutil potrebe po religiji. Nisem religiozen, ker mi na vsa vprašanja, ki me zanimajo, odgovarja znanost. Nisem relegiozen, ker človek za uresničenje svojih ciljev ne potrebuje božje pomoči. To so bila vprašanja v anketi in za odgovore so se odločili dijaki in učenci.
Značilno je gledanje srednješolske in osnovnošolske mladine na pouk o religiji v šoli. Dijaki 46% in učenci 38.8% sodijo, da šola premalo časa posveča pouku religije. Le 1.9% dijakov in samo 1.3% učenčev misli, da preveč, a 28% dijakov in 46.7 učencev meni, da ga je do-voljo. Srediješolci predvsem želijo več slišati o religiji.
Pri ocenjevanju kvalitete pouka o religiji je anketa ugotovila, da je večina osnovnošolcev s tem poukom zadovoljnih, (40.6%), dočim je pri dijakih le 20.1% zadovoljnih. Kar 19.6% meni, da je "pouk preveč pristranski, neobjektiven, nasproten veri", a od učencev je 17.7% tega mišljenja. Večina anketrirancev iz obeh skupin misli (39% dijakov in 35.5 učencev), de se pri pouku "preveč govori o religiji (veri) v preteklosti, premalo pa o religiji in posebej krščanstvu danes.
Nekaj odgovorov: Želim, da bi pri pouku učitelj vsaj malo govoril o Cerkvi. Čeprav nisem verna, bi rada kaj več izvedela o današnji veri, hodim v cerkev, pa sem v dvomih. Predlagam, da v šoli povedo učitelji svoja mnenja, pa ne tako, da zafrkavajo tiste,
ki hodijo v cerkev. Učitelji ne bi smeli vsiljevati pogovora o veri. učenec bi moral sam odločati o resnici vere. Učitelji nam večkrat nagajajo, da ne moremo k verouku. Želim, da se učitelji ne bi norčevali iz vere in ne z zaničevanjem gledali na tiste, ki hodi jo v cerkev. Večina učencev ne mara vsiljenja svetovnega nazora in se zavzema za humane, enakopravne medsebojne človeške odnose.
Za sedaj še nimamo podobnih raziskovalnih anket za druge plasti slovenske mladine. O univerzitetni mladini ne vemo skoraj ničesar. Bilo je nekaj krajevnih raziskovanj, iz katerih izhaja, da večina mladih vernikov poteka iz tradicionalnih vernih kme-tiških družin, da so srednješolci občutno manj pod vplivom religije kot delavska mladina, da je precej več žensk kot moših vernih (pri dijakinjah 15% več) in da celo 1% vernih izhaja iz družin, kjer je več komunistov. Važno je, da v povsem vernih družinah le dve tretjini ohranita vero.
Verjetno bo tudi za slovensko mladino veljalo mnenje, ki ga je o jugoslovanski izrekel dr. Esad Cimič: "Da bi mogli dobiti približno sliko o odnosu sodobnih fantov in deklet do religije, oziroma do ateizma, je dovolj omeniti, da vsa naša raziskovanja v Jugoslaviji ((Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Split itd) kažejo na tele bistvene tendence: a) 1/3 mladih je reliogzna; b) 1/3 mladih je ateistično usmerjena; c) 1/3 mladih je indiferentna do religije, oziroma do atezma" (dr E. Či-mič, Drama ateizacije. Sarajevo 1971, str. 144) .
Kakor se verujoča mladina po razlogih, vzrokih, vsebinah in načinih svojega verovanja med seboj zelo razlikujejo, tako je tudi ateizem neverujočih v sebi neenoten. Čeprav je dobra večina slovenske mladine ateistična praktično, to je indeferentna tako do religije kakor do marskizma, pa se tega ateizma mnogi marksistični nisleci prav nič ne vesele. "To je posebna zvrst ateizma, ki je plod novejše dobe. To ni idejno prepričani ateizem, ki bi
• Ob blagoslovitvi Slovenika
je imenoval mariborski škof Držečnik za častna konzistori-alna svetovalca duhovnika Karla Pečovika in Jožefa Vogrina, ki delujeta sedaj kot duhovnika škofije St. Clous v Minnesoti, ker sta veliko pripomogla k uresničitvi Slovenika v Rimu.
rastel iz marksističnega ¡svetovnega nazora. To je ateizem indi-ferentnosti, ki je sam od sebe nastal in se razbohotil med vrstami mladega delavstva. To ni tisti polemični ateizem, ki sloni na znanju in ki ga svetovni nazor sili, da polemizira z religijo in filozofskim idealizmom vsake vrste. To ja ateizem, ki religijo tolerira, kot tolerira marksizem, čeprav ne pozna nobenega od njiju in zato ne more biti prepričan o katerem od obeh. To ni ateizem, ki bi zavestno izključeval idejo religije, marveč ateizem iz navade in družbene konformosti. To je ateizem idejne praznine. Kot srečujemo na vasi največ vernikov iz navade, tradicije in zaradi okolja, imamo v mestu opraviti v pre-1 težni meri z ateisti iz istih razlogov. To so ateisti, ki se pogostokrat sicer bojijo odkrito deklarativno pretrgati z vero. Rojstvo, poroka, smrt, Velika noč in Božič so trenutki, ko mnogi med takimi verskimi "renegati" napolnijo cerkve, čeprav jih ne moremo jemati za verujoče. To so ateisti pri katerih imajo plodna tla najrazlinejša sodobna in podedovana praznoverja ki pa sama po sebi niso vera kot sistem, dokazujejo pa precejšnjo dovzetost teh "ateistov" za mistično dojemanje sveta" (Marjan Tavčar, Nekatera zapažanja in premišljevanja o religiji na vasi. Problemi Ljubljana 1967, št. 50. 262).
ŠLUDUSKI DNEVI V DRAGI PRI TRSTU
TRST, It. — Dne 2. sept. so se končali v vasici Draga pri Trstu tradicionalni študisjki dnevi, katere prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Letos so bili že osmi. Trajali so dva dni. Na njih so se zvrstili predavatelji iz Slovenije in zamejstva. Sklepnega dela se je udeležilo nad 200 slovenskih izobražencev z obeh strani meje.
Po pozdravnih besedah pred-
sednika Društva slovenskih izobražencev prof. Jožeta Peterli-na so v soboto, 1. sept., nastopili z nekaj slovenskimi pesmimi "Fantje izpod Grmade". Prvo predavanje je imel prof. Janko Messner, s slovenske gimnazije v Celovcu, ki je analiziral starjšo generacijo z gledišča druge, mlajše.
Po predavanju je prof. Peter-lin pripomnil, da je bilo Mess-nerjevo predavanje v resnici
"druga plat zvona", saj smo doslej slišali bolj stališča koroških narodnih voditeljev starejšega rodu, zdaj pa so imeli pravico ocenjevati mlajšega.
Messnerjevemu referatu je \ nato dodal župnik Birtič iz Be- ■ neške Slovenije kratek referat o profilu družine v njegovi deželi.
V nedeljo dopoldne je bilo j somaševanje, katero je vodil dr. škerl, ki je v govoru med mašo navzoče vzpodbujal k pravemu krščanskemu optimizmu.
Nedeljsko dopoldansko predavanje je imel zdravnik dr. Hribernik iz Kranja. S toplo prizadetostjo je razpredal misli, kako gleda zdravnik na ljubezen v družini.
Popoldne je dr. Danilo Sed-mak iz Trsta obdelal generacij-'
ski problem na Primorskem. V širšem pomenu besede so nje-1 govi zaključki zajeli vse sloven-
ske primorske pokrajine.
S posebnim zanimanjem so nato pričakovali vsi nastop dr. Ant. Trstenjaka, profesorja na
ljubljanski teološki fakulteti, znanega po sugestivni moči svoje besede.
Prof. Trstenjak je razgrnil v svojem predavanju sedanjo krizo družine, zatem pa slikovito prikazal razvojne stopnje, sko zi katere se je razvijala družina. Za konec je nakazal edino pot, katero družina lahko ubere v prihodnost, t.j. da postane intimna skupnost ljubezni.
Po Trstenjakovem predavanju se je pozno v noč zategnila živahna debata, katero je pre-
davatelj ocenil zelo ugodno.
Letošnjih študijskih dni se je udeležilo tudi več mladih kot prejšnja leta, kar je gotovo razveseljivo. Začetku letošnjih predavanj pa so dali posebno znamenje številni predstavniki pokrajinskih in deželnih oblasti. Poleg odbornikov in svetovalcev slovenske narodnosti je bil navzoč tudi predsednik tržaške pokrajine Zaneti, odsotnega deželnega predsednika Comellija pa je zastopal deželni uradnik Franič. Pozornosti je bil vreden
Bolje ni bilo mogoče karakti-zirati situacije v Sloveniji. K temu idejno praznemu ateizmu je dr. Roter pripomnil: "Religija je priznavanje človeka po posredniku. Je "fantastično uresničenje človeškega bistva, ker človeško bistvo nima čiste stvarnosti" " (Marks). Kolikor bolj človek uspeva neposredno uveljaviti svoje "človeško bistvo", toliko bolj bog izginja. Toda bog izginja tudi, če izginja težnja po človekovi "popolnosti", po "uresnievanju človeškega bistva", če se človek zadovolji z obstoječim in sprejme obstoječe meje za dokončne. Bolje je brez posrednika, toda bolje je s posrednikom kot nič" (dr Zdenko Roter, Socialistična družba in religija, Izbor socioloških razprav, Ljubljana 1970, str. 214).
govor pokrajinskega predsednika Zanetija, ki je poudaril potrebo po demokratičnem sodelovanju med manjšinami. Posebej za slovensko manjšino v Italiji je rekel, da je na naj-voljši poti k resnično dobrim odnosom. Pri tem je poudaril, da je predvsem večina (italijanska) odgovorna, da so medsebojni odnosi resnično demokratični in da bogate obe strani. Srečanja se je udeležilo tudi več duhovnik, med njimi škofov vikar v Trstu dr. Lojze
škerL	.....a d
mm
"$LQVfN$KA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
SEPT1MBER \973
PROF. MATIJA TOMC — ZLATOMAŠNIK
V okviru farne skupnosti v Domžalah je v juliju praznoval zlato mašo eden najreprezenta-tivnejših komponistov slovenske cerkvene glasbe, prof. Matija Tome.
Slavljenec se je rodil pred 73 leti v župniji Podzemlj v Beli krajini, gimnazijo je končal v škobovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Po študiju glasbe na Dunaju je poučeval petje in glasbo v škofovih zavodih, kmalu po vojni pa je prišel za župnika v Domžale.
S skladanjem je začel že v gimnazijskih letih. Predolg bi bil seznam, če bi jih hoteli vse našteti, zato se omejimo na seznam njegovih večjih del.
Omeniti je treba pet latinskih maš; Glasbeno bogate so jnegove slovenske maše bodisi na liturgično besedilo kot tudi
na izvenliturgične tekste, napisal nadalje tudi več rekviemov na latinsko in slovensko besedilo. Njegove zbirke pesmi so prav tako številne. Od kantat je najbolj "domača" Slovenski božič. Obsežna je koncertna kantata Križev pot za soliste, zbor, orkester in orgle, tretja pa so Marijina božja pota. Omeniti je treba še dva vokalna oratorija. Prvi je Odrešenik svet, izvajan na ljubljanskem stadionu pred vojno, drugi pa Kruh iz nebes, vokalno delo širokega obsega. Tudi slovenski mladinski zbor slovenske šole pri Mariji Pomagaj je pod taktirno č.g. T. Zrnega izvajal že več, nalašč za ta zbor prirejenih Tomčcvih pesmi. Prof. Tome je izdal štiri zbirke orgelskih preludijev. Danes pa še naprej sklada predvsem za potrebe prenovljenega bogoslužja.
NOVICE
•	V letu 1972 so imeli v Dist-j
rietu Columbia v ZDÁ skoraj dvakrat toliko splavov kot roj- j stev. Število splavov je bilo j 38.868,1 rojstev pa samo 21.579. i Številgc jc treba dopolniti v to-' liko, da niso bili vsi splavi splavi domačink, marveč v veliki meri splavi žena. ki so prišle iz drugih držav v ZDA, ki imajo strožjo zakonodajo kot pa District of Columbia.
•	Kardinal Pavel Evaristo
Arns iz Sao Paula, Brazilije, je prodal svojo residenco in obdajajoči jo park. Izkupiček je dal na razpolago duhovnikom in laikom, ki skušajo izboljšati življenjske pogoje revežem tega osemmilijonskega mesta. Sam se je preselil v dvonadstropno hišo, ki je v revnem okraju,
•	Kanadski Slovaki so odprli
nov Sloeaški center v Cambrid-geau, Ontario, kjer imajo svojo postojanko tudi slovaški jezuit-je. "Slovak spiritual and cultural centre" obsega kapelo, dvorano, knjižnico, stanovanja za udeležence duhovnih vaj, tiskarno ter garaže. Center je blagoslovil jezuitski škof Pavel Hnilica iz Rima, mašo pa je daroval škof Andrej Grutka (Gary, Indiana) skupno s štirimi slovaškimi jezuiti, ki so praznovali srečno mašo. Proslava je obsegala tudi umetniško ter knjižno razstavo, predsednik Dcnison Mines Štefan Roman pa je odkril kip slovaškega književnika Martina Kukucina.
•	Naročniki zadružne revije The Canadian Cooperative Digest so bili obveščeni, da bo revija po 15 letih izhajanja prenehala. Bila jc uradno glasilo kanadske zadružne zveze the Cooperative Union of Canada. Razlog: naraščajoči stroški tiskanja in pošte so postali tako visoki, da jih naročnina šc daleč ni več krila, čeprav prispevki niso bili honorirani.
•	Britanska bio kemična phi-hiatrica dr. A. Pauline Rdiges iz Liverpoola je ugotovila, da obstoja zveza med glutonom in shizofrenijo. Gluton se nahaja v pšenici. Zlasti veliko ga je v kanadski vrsti pšenicc. Kdor uživa velike količine pšenične-ga kruha, je v trikrat večji nevarnosti, da postane shizofrenik kot tisti, ki ga ne. Njene trditve so potrdili tudi v ZDA. kjer so ugotovili, da se stanje shizofre-rikov hitreje in bolj temeljito izboljša, če njihova dieta ne vsebuje žitnih pridelkov.
•	The Journal, mesečno glasilo Addiction Research Foundation of Ontario poroča o treh preiskavah, ki so se nanašale na rabo mamil med toronski- j-mi študenti. Preiskave so izvedli v letih 1968, 1970 in 1973. Raba' marijuane je narasla samo neznatno od 1. 1970, raba ostalih: mamil kot LSD, opijatov itd,' jc ostala na isti višini ali pa se je celo nekoliko zmanjala. Pač! pa jc naraslo uživanje alkohola za 10%. 71% dijakov 7,9, 11 in 13 razreda pije alkohol vsaj enkrat na mesec, 23% pa štirikrat ali večkrat.
•	Kanadska vlada je ustanovila v okviru ministrstva za poljedelstvo posebni oddelek za zadružništvo. Sedanji poljedelski minister Eugene Whelan je bil že od oekdaj aktivni član
zadrug. Zadružna Zveza Kanade in odgovorjajoča francoska organizacija Kanadski zadruz ni svet sta določili poseben posvetovalni organ, ki bo pripravljen z nasveti, kako organizirati novi oddelek, kot tudi, kakšne programe naj ta novi oddelek razvije, da bodo mogle izpolniti zadruge svoj delež v kanadskem gospodarstvu.
•	Calgary Cooperative je
ustanovila posebno družbo COOP TRAVEL, ki bo skrbela za rastoče potrebe članov, kadar potujejo. Zaenkrat se bo osredotočila predvsem na skupna potovanja z letali in avtobusi, toda nudila bo tudi vse druge služnosti, ki so v zvezi s potovanjem, če bodo člani izrazili potrebo.
•	Edina refinerija nafte, ki
jc popolnoma kanadska, je the Coop Refinery v Rcgini, Saskatchewan. Ustanovljenaje bila 1. 1935 in se jc razvila v moderno Consumers' Cooprative Refineries. Presežki se po zaključku let, kot v vsaki zadrugi, vrnejo članom v sorazmerju z njihovimi nakupi.
•	V ljubljanski stolnici je
imel koncert slovenski skladatelj Pavel Šifler, ki se je kot devetletem fant preselil s starši v Ameriko in živi sedaj v Hollywoodu, kjer je organist v cerkvi sv. Tomaža. L. 1960 je priredil orgelski koncert v Polhovem Gradcu. Dohodke letošnjega koncerta v Ljubljani je podaril za zgradbo nove cerkve v Kosezah.
•	Švedske potrošne zdruge
kažejo naslednjo sliko za leto 1972: Prodaja nadrobno 9,211,-000.000 Skr, kar pomei porast za 5.9%. Znižalo sc je število usk-lužbencev kot tudi število sa-mostojanih prodajalnic, toda število članov je naraslo za 30.671 in jc znašalo koncem 1. 1972 1,696.233 članov-gospo-dinjstev. Švedske zadruge so imele 17.8% celotne prodaje na drobno na Švedskem, toda v prehrani jc bil njih odstotek 21.1%. V zadrugah jc 21% vseh prebivalcev, švedske, toda okrog 55% vseh švedskih gospodinjstev.
Zadružna prodaja bencina dosega 18.6% celotne prodaje, gorilne nafte pa 11.5%. Zadruge imajo na Šveskcm 359 bencinskih črpalk.
Zadružno grajena stanovanja so dosegla 24% vseh novih zgradb v 1. 1972.
Zadružna zavarovalnica Folk-sam je zavarovala 17% vseh individualnih življenjskih polic, 55% skupinskih življenskih polic ter 2696 avtomobilskih polic. Zavarovanje hiš proti požaru in drugih obveznostim je doseglo 30% cclotnih polic na Švedskem.
•	Največ zadruge v Evropi
so: v Avstriji Konsumgenossenschaft Wien s 204.000 člani, v Švici Coop Basel s 116.000 čla ni, v Nemčiji KG Produktion Hamburg v 235.000 člani', v Franciji L' Union de Coop de Lorraine Nancy s 354.000 člani, v Angliji London Coop Society s 105.000 člani in na Švedskem Konsum Stockholm s 310.000 člani.
CE ŽELITE. BA NAŠA DEŽELA POSTANE
VAŠA IVA
A, VAU
URADE ODPRTE ZVEČER IN OD SOBOTAH TER DO
115

Recimo da ste v tej deželi od 30 novembra, 1972 in ste od takrat tukaj ostali kot obiskovalec ali pa brez uradnega dovoljenja.
Za časa šestdeset dni oproščenja, ki se konča o polnoči 15 oktobra, lahko predložite prošnjo za stalno naselitev v Kanada na podlagi olajšanih predpisov.
Če imate uspešno življenje v Kanadi, boste skoraj gotovo kvalificirali kot prispeli vseljenec (landed immigrant) Če predložite prošnjo pred polnočjo 15 ojktobra, ne boste kaznovani ker ste pLrišli in ostali v Kanadi ilegalno. Če bi1 pa Vaša prošnja bila zavrjena, imate pa še vseeno pravico do pri-
tožbe preko komisije.
neodvisne pritožbene
Po polnoči 15 oktobra ne boste več mogli kvalificirati za stanje prispelega vseljenca, čeprav ste v Kanadi, in ne boste imeli pravice do pritožbe proti deportaciji.
Želimo Vam pomagat predno pride do tega.
Polovico poti bomo mi naredili. Kanadske Vseljeniške Urade bomo držali odprte za sprejem prošenj med tednom od 8 zjutraj do 8 zvečer in ob sobotah od 9 zjutraj do 5 popolne. V pondeljek, 15 oktobra, bodo uradi ostali odprti do polnoči. Kadarkoli hočete lahko stopite v urad
in vzamete tiskanice, ki vsebujejo natančno vse podatke, in nobeno vprašanje Vam ne bo stavljeno. Vabimo vas. da prisvojite našo deželo kot Vašo novo domovino. Za nadalnje informacije, telefonirajte, pišite ali pa obiščite najbližji Kanadski Vseljeniške Urad (Canada Immigration Centre) ali pa Kanadski Urad za Zaposlenje (Canada Manpower Centre). (Uslužnosti, ki jih nudijo kanadski vseljeniški uradniki so brezplačne).
Kanadski Vseljeniški Uradi so odprti za sprejem vaših pošenj od 8 zjutraj do 8 zvečer, in ob sobotah od 9 zjutraj do 5 popoldne, in v pondeljek 15 oktobra od 8 zjutraj do polnoči.
I*
Manpower	Main-d'œuvre
and Immigration et Immigration
Robert Andras, Minister
Robert Andras, ministre
BARAGOV SPOMENIK V L'ANSU—MICH. BLAGOSLOVLJEN
Šestnajstega septembra so blagoslovili in odkrili spomenik škofu Baragi, ki je pok-ristjanil 16. do 18. tisoč indijan-cev. Spomenik stoji na vrhu tako imenovanega Red Rocks Bluff, težek je 5 ton in je iz bakra. Na tem hribu je bilo nekoč opazovališče Chippewa indijancev. Prireditvi je pri-sostovalo okrog 1500 l judi, 500 j pa se jih je udeležilo slavnost- j nega kosila. Kip je napravil ■ kipar Jack Anderson, ki živi na jezeru Linden.
O odkritju spomenika je poročal tudi torontski dnevnik "Star" 18. sept. tega leta.
• Nad 12.000 francoskih
zdravnikov je podpisalo "Spomenico za varstvo še nerojene-, ga življenja". Nemški mladinci | pa so priredili 6 dnevni pohod i iz Mucnstra v Bonn. V sprevodu so nosili napise "Da—za živ- j Ijenje. Ne—za ubijanje".	1
*	Dunajski nadškof Kardinal
Koenig jc imenoval za drušnega: pastirja za slovenske izseljence in delavce v njegovi nadško-fiji Lojzeta Strleta. Brez uradnega mandata sta se brigala za' Slovence na Dunaju že prej p. j Ivan Tomažič, ki je dajal na razpolago Slovencem kapelo ter druge prostore v Korotanu, ter! jezuit p. Podgornik. Novi du-' hovnik je deloval med Slovenci v New Yorku. Doma je iz župnije, kjer je pred skoraj 500 leti župnikoval Jurij Slad-konja, prvi dunajski škof, či-' na rapolago tudi Slovenski so-1 fana. V okviru nadškofijskih uradov je Slovencem na Dunaju I n arazpolago tudi Slovenski socialni urad na Scitzergasse 5. I
•	Po študijah Norveške Akademijo Znanosti je znašalo število vojn od. 1. 3600 pr. Kr. do 1. 1960 po Kr. 14.513. Po cenitvi znanstvenikov je izgubilo s teh vojnah življenje okrog 3 milijarde ljudi — približno toliko, kot jih danes živi na svetu.
■ • , >' ' J."
Spomenik duhovniku s krpi jam i, škofu indijancev F. Baragi na čeati 41. — L'Aase, Michigan. Blagoslovljen 16. 9. 1973.
•	Člani potrošne zadruge
Stockholm so prijavili 165 resolucij za debato na rednem občnem zboru zadruge. To dokazuje, da člani niso interesi-rani samo na nizkih ccnah, marveč da smatrajo zadrugo res za svoje podjetje, v katerem vsak član soodloča.
•	Glas koncila, hrvatski katoliški šitirinajsdncvnik, je bil letos že drugič zaplenjen. Oblasti so zaplenile 12. številko, ker je poročala o položaju grškokatoliške Cerkve v Romuniji, medtem ko je bila 7. številka zaplenjena zaradi opisa razmer v Češko-Slovaški.
•	V desetih letih, odkar so maturirali prvi dijaki na slovenski gimnaziji v Cclovcu, je maturiralo 334 dijakov iz celotnega področja Južne Koroške. Kaka tretjina abiturientov nadaljuje študije na visokih šolah, večinoma v Gradcu ali na Dunaju.
PROSIMO, PORA V-NAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA—VAŠEGA LISTA.