Uredništvo in uprava: Gorica. Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 { Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 5 Gorica - 1. februarja 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Itcssgledi po svetu V naši narodni preteklosti so se postopoma pojavljale najrazličnejše ljudske organizacije, katere so s ča som zopet izginile. Bile so prastare slov. družinske organizacije, tako zvane zadruge, z županom na čelu. Tok časa in po; st opni socialni razvoj sta jih popoh noma izbrisala iz zgodovine. Bile so puntarske kmečke zveze ob prelomu srednjega in novega veka. V življenje jih je poklical boj za staro pravdo proti vsemogočnim gr a; ščakom. Bile se v krvi zadušene. Bili so tabori ob cerkvah po naših gričih, ki so jih soseske zadružno zi-dale za brambo proti Turkom. Tu sem so znosili ob turških napadih zadružniki svoje blago in skrili svoje družine. Iz te dobe nam je ostal kot važen spomenik .še danes obstoječi tabor na Vitovljah, ki pa služi vse drugim namenom Bila so po naših vaseh najrazlič--riejša društva: gospodarska, bralna, prosvetna in zabavna. Tok časa je njih obliko spreminjal, nekatere pa popolnoma izbrisal. Eno samo občestvo pa je prestalo in preživelo burna stoletja naše zgodovine neokrnjeno vse do zadnjih dni To so naša farna občestva, to so r.aie župnijel Kaj je župmja? Župnija je obče: stvo vernikov, zasidrano v cerkve* n en, pravu, ki ima svojo lastno cer* kev, svojega lastne?« duhovnika in svoje meje na ozemlju. Župnija je cerkveno občestvo, je neka pravna oblika 'n duhovna eno--'a. ki tvori edarco vesoljne cerkve. hn župnik, ena cerkev, ena -vha* ristična daritev, en krsten kamen, eno pokopališče, to so notranje in zunanje vezi farnega občestva. Tega občestva so se naši predniki dobro zavedali in globoko doživljali njegovo notranje in zunanje ude j, stvovanje. Z žalostjo v srcu moramo ugoto: viti, da so tokovi modernega časa to jarno zavest med nami močno okrni= li. Vzroki so najrazličnejši in tesno med seboj povezani. Tukaj nimamo prostora, da bi obširneje o njih raz pravljali. Nujno je treba, da to farno zavest med nami zopet poživimo, ker je to občestvo naša temeljna in najstarejša verska organizacija. Vladna kriza rešena Šesto De Gasperijevo ministrstvo Zadnjič smo zaključili svoje poročilo o vladni krizi z napovedjo, da bo De Gasperi do konca tedna sestavil novo vlado iz treh dosedanjih koalicijskih strank: demo-krščanske, republikanske in socialdemokrat ične. Tako se je tudi zgodilo. Koj po končni odpovedi in umiku liberalne stranke, se je rued ostalimi tremi koalicijskimi skupinami dosegel sporazum glede delovnega programa nove vlade in se je pričelo določanje oseb. ki naj bi stopile v novo ministrstvo. Toda tudi to kočljivo vprašanje je bilo precej zamudno zaradi objestnosti saragatovcev in nesoglasja v demokristjanskem taboru, kjer je levo krilo, ki jo vodi poslanec Dosetti, odklonilo svojo tideležbo v novi vladi in je zato izpadel iz nje bivši minister za delo Fanfani. Vendar je De Gasperiju le uspelo, da je ob za Za Združene države je podpisal zunanji minister Acheson, za države prejemnice pa diplomatski odposlanci. Ker je predsednik Truman istočasno odobril v Beli hiši izpopolnjeni samoobrambni načrt za Severnoatlantsko področje, kaierega je sestavil odbor atlantske organizacije, so fondi zdaj izplačljivi in bodo lahko pošiljali ameriško orožje in opremo državam, ki so zaprogile za vojaško pomoč. To so: Velika Britanija, Francija, Belgija, Norveška. Luksemburg, Nizozemska, Danska in Italija. Nemški ujetniki v Rusiji in Jugoslaviji Nemški državni kancler Adenauer je govoril v nemškem parlamentu in obtožil Rusijo in Jugoslavijo, da ravnata slabo z nemškimi ujetniki, ki jih še imata. »V Sovjetiji je še na tisoče ujetnikov, ki nimajo nika-kega upanja, da bi se vrnili. V Jugoslaviji nemški ujetniki stra je bila slovesno proglašena in je s tem Indija pričela svoje lastno samostojno državno življenje. Angleški kralj je poslal prvemu indijskemu predsedniku dr. Ra-jendra Prassadu naslednjo brzo javko: »Ob priliki ustanovitve indijske republike vam pošiljam najtoplejše čestitke. Želim, da bi vi in indijsko ljudstvo v bodočih | Cerkve v Indiji. Koliko važnost lore prvi narodni cerkveni zbor za vso Indijo. Zbralo se je 52 škofov pod predsedstvom papeževega legata kardinala Gilroya iz Sidneja. Ta cerkveni zbor je za razvoj katoliške cerkve v Indiji največje važnosti ne samo zate, ker je prvi v zgodovini Indije, temveč predvsem zato, ker je prvi, odkar je Indija postala samostojna država. Zato čakajo cerkvene očete na tem zboru težke naloge, da postavijo temelje samostojnemu razvoju in življenju ključku dnevnega dela pozno zve- dajo in jih pretepajo, da bi izsi- čer v četrtek 26. jan. imel sestavljeno listo novih ministrov. Drugi dan, v petek 27. jan. je predložil novo vlado državnemu predsedniku Einaudiju v potrdilo in v soboto, 28. jan. se je vršila prva seja ministrskega sveta. V ponedeljek 30. jan. je bila druga seja ministrskega sveta. Na njej so bili imenovani državni podtajniki in je bila odobrena vladna izjava, ki jo je v torek 31. jan. prebral min. predsednik najprej pred posl. zbornico, pozneje pa pred senatom. Tako se je redno parlamentarno delo zopet začelo s polnim razmahom. Poleg debate o vladni izjavi je na dnevnem redu vprašanje Somalije. Parlament mora odobriti upravni načrt, ki ga je izdelal pododbor Varnostnega sveta v Ženevi. Socialkomunisti se pripravljajo za odločno opozicijo. Jugoslovanski poslanik v Rimu protestira Po uradnih poročilih posnemamo, da je jugoslovanski opolno-močeni minister v Rimu dr. Mladen Ivekovič predložil 24. jan. lili izpovedi. To »o ztoemi proti človečanstvu.« Komisarji treh zapadnih velesil, s katerimi je Adenauer razpravljal o žalostnem položaju nemških ujetnikov, so obljubili posredovati pri njihovih vladah, da bodo ujetniki vrnjeni ali da se bo z njimi vsaj človeško postopalo. Indijska republika dobila ustavo Dne 26. jan. je stopila v veljavo nova indijska ustava. Ta dan letih uživali vse blagoslove miru in blaginje. Ustanovitev indijske republike v okviru Commonweal-tha je dobro zastavljena. Upam, da se bodo močne prijateljske vezi, ki družijo naše narode, ohranile, uredile in tudi v bodoče stanovitno delale za skupno blaginjo.« Mohamedanci se upirajo komunizmu v centralni Aziji Uvodni članek, ki ga je nedavno objavil list »Civilni vojaški list«, kateri izhaja v Karakiju, poroča o tem, kako se mohamedanci v sovjetski centralni Aziji upirajo komunizmu. List piše, da je mohamedansko upiranje komunizmu povzročilo gospodarske težave in celo dejanja sabotaže. Da prepreči ta odpor, je sovjetska vlada začela močno gonjo proti mohamedanski veri. Člankar poudarja, da je komunizem »očitno zanikanje vseh višjih duhovnih vrednot, za katere smatra islam, da so dragocene za blaginjo posameznika in družbe.« Spor med islamom in komunizmom v centralni Aziji vzbuja zanimanje in sočutje islamskega sveta na splošno, posebno pa Pakistana. Iz življenja Cerkve Spoštujmo župnika, ki je glava te- j dal. zunanjemu ministru protest- ga občestvaI Obiskujmo zvesto svojo farno ceri kev, ki je skupni božji dom župnije! Bližajmo se farnemu oltarju, odko: der prihaja v naša srca nadnarav.-no živi jen jel Dokler ne bomo zopet med nami dali pobude temu občestvu, ne mos temo uspešno začeti nobene nove verske ali vcrskokulturne organizacije. Ali pa narobe/ Vse naše verske in katoliške organizacije, ki jih že ima: mo, ali ki jih bomo še ustanovili morajo v prvi vrsti obnavljati in po: živi jati farno zavest z ljubeznijo do župnije in župnijskega verskega u= dejstvovanja. Zavest župnijske skupnosti, sode< \ovanje pri vsem župnem delovanju za nošo versko obnovo noj bo te: melj, ki nam bo ohranil vero, car* kev in narod. no noto zaradi protidemokratič nih in diskriminacijskih ukrepov ital. šolskih oblasti proti slovenskim otrokom v obmejnih pokrajinah, zlasti na Goriškem. Protestna nota zaključuje: »Jugoslovansko poslaništvo tipa, da bo ital. vlada podvzela potrebne ukrepe, zato da se prekličejo sklepi, ki kršijo pravice in interese slovenske manjšine v Italiji.« Sporazum o vojaški pomoči Osem držav podpisnic Severnoatlantske pogodbe je podpisalo 27. j an. z Združenimi državami sporazum, no podlagi katerega bodo prejemale vojaško pomoč od 1 milijarde dolarjev, ki jo je kongres odobril v okviru zakona o medsebojni obrambni pomoči. Vatikanski radio za Slovence Vatikanska radio-oddajna postaja ima med tednom posebne oddaje za razne narodnosti. Za Slovence oddajajo vsak četrtek in vsako soboto ob sedmi uri zvečer (ob 19h) na valovni dolžini 50.26; 41.21; 31.10 ter 202. Oddaja traja 15 minut. Pri beatifikaciji bi. Vincenca Pallottija Ko so v nedeljo 22. jan. proglasili blaženim Vincenca Pallottija, sta bila pričujoča tudi oba ozdravi jenca, ki sta na prošnjo novega blaženega zadobila zdravje. To sta bila Italijan Aleksander Lutri ter Nemka Margarita Sandner. Aleksander Lutri je imel devet let, ko je padel iz tretjega nadstropja z višine 18 m ter se razbil na tlaku. V bolnici, kamor so ga prepeljali, so vsi soglasno menili, da mu ostaja le par ur življenja, kajti bil je, v popolni nezavesti in je kazal vse znake bližnje smrti. Tedaj je žalostni otrokovi materi neki sosed svetoval, naj se obrne zn pomoč na č. Vincenca Pallottija. Mati je res dala otroku pod zglavje podobico služabnika božjega in se mu priporočila za otrokovo zdravje. Drugo jutro je bila prepričana, da bo našla otroka mrtvega. Toda na svoje veliko začudenje ga je našla na postelji sedečega, pri polni zavesti in pa lačnega. ‘Zdravniki so enoglasno izjavili, da je kaj takega — čudež. Drugo čudežno ozdravljenje, ki ga je sv. kongregacija sprejela, pa je ozdravljenje Margarite Sandner iz Nalmrga blizu Ratis-bone. Ta žena je bila bolna 17 let. Trpela je zaradi mrtvoudno-sti spodnjega života. Zdravniki so izjavili, da je njena bolezen neozdravljiva. Leta 1947 je slišala pripovedovati o Vincencu Pal-lottiju, čigar družba se je ravno ona leta zelo razširila po Nem čiji. Priporočila se mu je in je res nekega jutra videla, da more hoditi. Vstala je po 17 letih in od tedaj naprej ni več obolela, temveč hodi dobro kakor še ni koli prej v življenju. Prvi narodni cerkveni zbor v Indiji Na praznik sv. Treh kraljev se je začel v Indiji v mestu Banga- polaga nanj sv. oce, se vidi že tudi iz tega, da je poslal svojega posebnega legata, ki kot predsednik zbora vodi seje v njegovem imenu. Državne oblasti gredo škofom zelo na roko in so kardinala G i 1 r o v a sprejemali povsod z največjimi častmi kakor kakega svetnega vladarja. Druga stoletnica smrti »očeta zgodovine" V Modeni so 23. januarja praznovali drugo stoletnico smrti Ludovika Muratorija, enega največjih zgodovinarjev, ki nosi \zdevek »oče zgodovine«. Mura-tori je bil duhovnik zelo svetega življenja, istočasno pa je bil tudi velik učenjak in velik genij, ki se je na poseben način posvetil raziskovanju zgodovine, zlasti italijanske in pa cerkvene. Po stopinjah kardinala Mindszentyja Tiskovni urad enotne social-komunistične stranke v Vzhodni Nemčiji je izjavil, da berlinski kardinal Preysing stopa po stopinjah kardinala Mindszentyja. S tem je mislil na protest, ki ga jo isti kardinal vložil 29. decembra pri ministrskemu podpredsedniku Vzhodne Nemčije Neuschku zaradi protiverskega postopanja tamkajšnjih oblasti. Kardinal jo posebno očital troje: da je brez-roštvo temelj vzgoji v šoli; da niso dovoljene katoliške založbe; da so prepovedane verske manifestacije. Glede na to je isti tiskovni urad ponovil staro komunistično frazo: »Kardinal prav dobro ve, da v Nemški ljudski demokratični republiki nihče ne misli odpraviti vere.« Kardinal pa je protestiral prav zato, ker dobro zna, kako je s svobodo vere, kjer vladajo komunisti. O tem nas pouči še enkrat »Učitelj-skaja gazeta« iz Moskve, ki piše: »Vera je zastarela reč, ki je prišla pri nas iz navade, vendar ima še vedno škodljiv vpliv. Po svojem bistvu je vera nasprotna komunizmu. Boljševiška partija in boljševiška vlada hočeta voditi odločilno borbo, *da premagajo vse verske predsodke ter vpeljejo vzgojo vseh boljševiških državljanov v duhu znanstvenega materializma. Boljševiški učitelj mora ne samo biti brezbože«, temveč mora tudi aktivno delati za brezboštvo.« .Katoliški glas" v vsako slovensko družino I PRVA PREDPOSTNA NEDELJA 1/ svetega evangelija po Mateju Jezus je povedal svojim učencem to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavce za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci po denarju na dan in jih posl (d v vinograd. In šal je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: »Pojdite še vi v vinograd, in kar bo prav, vam bom dahe. In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako. Ko je šel okrog enajste, je našal druge. da so postavali, in jim je rekel: »Kaj stojite tukaj ves dan brez dala?« Odgovore mu: »Nihče nas ni najel«. Reče jim: »Pojdite tudi vi v vinograd!« Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: »Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih«. Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure. in dobili so vsak po denarju. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak po denarju. In ko so prejeli, so začeli godrnjati nad hišnim gospodarjem in so rekli: nLe-ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami. ki smo prenašali težo dneva tri vročine«. On je pa odgovoril enemu izmed njih: »Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi po denarju z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi. Hočem pa tudi temu poslednjemu dali kakor tebi. Ali ne smem storiti, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zakaj veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. V cerkvenem letu ločimo predvsem božično in pa velikonočno dobo. Božična doba obsega advent, božične praznike in par nedelj po sv. 1 reh kraljih (razglašen ju). Ta doba govori našim srcem o prihodu Sinu božjega na svet, o njegovem človeškem rojstvu in dogodkih nje-pove mladosti. Velikonočna doba pa nam stavi pred oči Kristusovo odrešilno delo, ki vršiči v njegovi daritvi na Kalvariji, * a katero pride veličastno vstajenje Koledar za prihodnji teden 5. februarja. NEDELJA. Prva pred* postim (sedemdesetnica). — Agata, dev. muč, 6. PONEDELJEK. Tit, škof. Do* roteja (Dora, Rotija), dev. muč. 7. TOREK. Romuald, opat. Julija* na, vdova. 8. SREDA. Janc/, u Mathe, spozn. Bil je iz Južne Francije; v Parizu je končal bogoslovne nauke in postal duhovnik. V družbi s kraljevim prin* cem sv. Feliksom Valeškim je usta* novil duhovni r«d Presv. Trojice za odkup jetnikov. Umrl je 1. 1213. 9. ČETRTEK. Ciril Aleksahdrij* ski, cerkv. uč. Apolonija, dev. muč. Na Tržaškem se ta dan praznuje &v. mučenec Nicefor, patron nekda* nje Škofije v Pičnu v Istri (Pedena). 10. PETEK. Sholastika, devica, se* stra sv. opata Benedikta. U. SOBOTA. Lurška M. B. Na ta dan se je Marija prvikrat prikazala Bernardki v jami Massabielle hlteu Lurda, ki je potem postal tako slav* na božja pot. in poveličanje. Letos smo imeli štiri nedelje po razglašen ju. Sv. maša se je brala ob nedeljah v zelenih mašnih oblačilih: zelena barva nam simbolično pomeni krščansko u-panje, na katerem slone molitve in dobra dela, ki naj nas pripeljejo s pomočjo božje milosti k večnemu cilju. Zdaj se pa že začenja velikonočna doba. Na velikonočne skrivnosti nas sv. eerkev pripravlja polagoma in po stopnjah. Prva stopnja so tri nedelje pred začetkom štiridesetdnevnega posta. Imenujemo jih po stari navadi prva, druga in tretja pred-postna nedelja, po latinskem .zorcu pa tudi sedemdesetnica. "estdesetnica in petdesetnica. Sv. maša se bere v vijolični barvi, ki simbolično pomeni duha spokor-nosti. Post sieer še ni cerkveno zapovedan, a Cerkev nas počasi pripravlja nanj. Evangelij te prve nedelje vabi vse ljudi brez razločka na duhovno delo za zveličanje duše. Prilika o gospodarju in delavcih piav dobro slika dejanske razme- re v človeštvu. Je nekaj takih 1 ljudi, ki že od mladih nog žive po krščanski postavi, se ogibajo greha in opravljajo dobra dela. Ti so že od ranega jutra v vinogradu in lahko rečejo, da prenašajo težo dneva in vročine; oni so jedro verne množice. So p:, drugi, ki iz enega ali drugega vzroka skraja ne žive po verskih načelih in morda zabredejo tudi v hude napake, pa se kmalu — še v mladih letih — obrnejo k Bogu (»okrog tretje ure«, »o naše ob devetih dopoldne). Dobi se nadalje nemalo takih, ki so prišli že visoko v leta, ne da bi se resno menili za zveličanje duše, in šele zdaj »na sredi poti našega življenja« krenejo na desno (»ob šestih«, t. j. opoldne). Mnogi se šele na stara leta obrnejo k B*p;u in začno roke sklepati k molitvi (ob »devetih«, t. j. oh treh . popoldne). Nebeški gospodar pa tudi ob večeru življenja še vedno dobrohotno vabi vse. ki so celo življenje s!ali brez duhovnega dela naj stopijo v njegov vinograd do sončnega zatona. Dobrota božja prav mnoge ljudi nagne, da se vsaj pred smrtjo zmislijo na večnost. Eno dejanje ljubezni do Boga in resničnega kesanja nad lastnimi grehi tudi takim zasluži zveličavno plačilo. Tudi tebe je božji gospodar povabil. Ali si že stopil na delo? Ali še mečkaš in čakaš? Kar ojunači se in poprimi za delo; ob zaključku boš prejel plačilo božje. zo v Romuniji. Posebno srdito zapit rajo in more katoliške škofe in duhovnike izhodnega obreda. Seveda tudi s škofi in duhovniki latinskega obreda ne postopajo mnogo lepše: vsi, ki se niso hote!i odtrgati od Ri n:a in se niso podiedili moskovsket Borbeno brezboštvo sovjetsko in papeštvo Vsi vidimo, da se boj komunizma proti papeštvu v sedanjem času na* daljuje in poostruje. Vedno isti ostri napadalni ton in potvarjanje dej* štev. Saj vedo, da ne bodo kaznovat ni, če pišejo še take laži, kajti ščiti jih policija, ki ne pusti pisati resni; c e o katoliški cerkvi. A. Oalin je napisal v tedniku »Novoje vremja« članek, ki v njem razpravlja o »pro-tidemokratski dejavnosti Vatikana«. Po njegovi trditvi si je Vatikan pri lastil način delovanja po •»jezuit* skem« načelu, da »cilj posvečuje sredstva« (op.: Katoliška cerkev ni nikoli delala po tem zmotnem n«* čelu!) in ni prav nič nasprotovala fašizmu in nacizmu. I o trditev »do* kazuje« takole: »Pij XI. je videl v Mussoliniju človeka, ki je bil poklan od Boga. — kardinal Pacelii je sklenil z Nemčijo konkordat, po kalet rem morajo škofje priseči zvestobo tretjemu rajhu. Papež ni protestiral proti nemškemu bombardiranju«, kako so ti očitki neosnovani, vemo vsi, saj smo vsi bdi skoraj neposredne priče velikega papeževega truda in neprestanega prizadevanja »za mir in blaginjo vseh narodov. Poglejmo še nekaj Galinovih dokazov: »Papež ni v času spopada med Stalinom in Hitlerjem izrekel niti besede v- prid sovjetskemu reži-, mu. Jasno je torej, da je držal z Nemci in odobraval vse gorje, ki so ga povzročili nacisti« Ali dokaz, da papež odobrava fašizem: »V nekate-. rih cerkvenih hišah v Italiji so skrit vali fašiste. Papež torej odobrava fašizem.« Oalin ne pove, da so iste hiše skrivale še več socialistov, Ju* do v, framasonov in komunistov. Po njego\’em načinu sklepanja bi se tat ko tudi lahko reklo, da papež odo* brava brezbožje. Sveti oče pa n‘ hotel drugega, kot da bi se sklenil prat vičen mir po vsem svetu in je pro< sil, naj kaznujejo samo resnične zlo: čince. Oalin nadalje piše, da so vsi kar* dinali, ki jih je imenoval Pij XII. reakcionarji, fašisti in nasprotniki demokracije in zaključuje članek, ki je gotovo napisan po naročilu višjih oblasti, 7. grožnjo: »Boljševiki se ho= čejo boriti proti »duhovni reakciji« s silo, s kakršno so se borili proti nacizmu. Prizanesli ne bodo nikomur, tudi če je kdo »trikrat kardinal.« (Novoje i'remja, 1947 št. 3 in 4). Zdi se, da je Kremelj že tedaj sklenil uničiti kardinala Mindszentyja. Po drugi svetovni vojni agenti Kremlja po vsem svetu ščuvalo prot ti katoliški cerkvi in papežu. Ni de žele, ki v njej ne bi bilo protikato* liške propagande. S posebno besno 't jo pa uničujejo katoličanovo v vzhodni Ukrajini, Litvi, Romuniji, na Madžarskem, na Kitaj l em, v Mongoliji, Poliski, Češkoslovaški, Jiu goslaviji in v Vzhodni Nemčiji. Ker so v teh deželah komunisti na oblasti, lahko rušijo katoliško cerkev ne-, ovirano. Kjer pa oblasti še nimajo, se prav previdno vedejo, posebno še če je katoliška zavest močna. V takih krajih znajo skrivati svoj nravi obra/ in prigodi se celo, da se kirže.-jo pod krinko »zaščitnikov vere«. V resnici pa komaj čakajo, da izvedejo svoje tajne sanje: uničenje kat to/iške cerkve in papeštva. Moderni materialisti se poslužuje< jo sedaj še druge taktike. Njihov bližnji cilj je, za vsako ceno že vnat piej onemogočiti vsako zedinjenje pravoslavja s katoliško cerkvijo. De-, lo, ki je na tem področju že izvrše.-no, hočejo uničiti. Posebno močno so se začeli boriti proti ideji zedinjenja tedaj, ko je leta 1929 Pij KI. osnoval v Rimu ruski kolegij, ki ima fllavno nalogo prav v tem, da pripravlja ugodna tla za zedinjenje: vzgaja din hovnike, ki hočejo delati med ločenimi brati v bizantinskotslovanskem obredu. Jasno je, da boljševikom prav to poslednje ne ugaja. Najbolj sc namreč boje enotnega, zedinjene i ‘a tabora, ki je zaupno poslušen ene* mu vodniku. Zato so uničili zedinjenje, ki ga je Galicija sklenila s katoliško cerkvi--jo in lansko leto pretrgali enako zve* mu pravoslavnemu patriarhu, so bili ali ubiti ali zaprti ali pa so jim one* mogočili delovanje s tem, da so jim vzeli vse katoliške šole, samostane, bolnišnice, zavetišča, imetje: Cerkev je zopet v katakombah. (Nadaljevanje) Ob obletnici tragične smrti mladega pesnika Dan po svečnici leta 1944 je v družbi s stanovskim tovarišem Ludvi* kom Slugo ter še 13. drugimi prijatelji šel v bridko smrt nekje v cerkljan* skih hribih p:et »Zelene pomladi« Lado Piščanc. Zločinska roka doma* ee* bili postavili oltar, na katerem jo mašnik daroval sveto daritev za člane patronaža, »ki so padli na polju slave« . . . Dominiku je srce vrisnilo, kot bi ga zgrabil z ledeno roko! Nekaj hipov je gledal »liko . . . Duhovnik, ki je maševal, ni bil prav nič podoben župniku Firminu! Kjo je župnik Firniin? Kaj sc je neki zgodilo z njegovim ljubim žup* nikom, ki mu je bil oče in mati, z njim, ki jo v svoje duhovniške roke •prejel njegovo srce, ga z eno samo veličastno kretnjo vzdignil skoraj do zvezd, naj ga zvezdo varujejo, in iz njega izvabil glasove, katerih se ne more spominjati brez vznemir* j en ja ... Oh, zakaj mu n> uspelo? Zakaj ? Ali niso močni ljudje zmerom močni? In ali je treba res samo nekaj solz ali sladkega nasmeha ali laži neke ženske, pa izpodlcti in se zru* ši vse njihovo delo, ki so ga blago« slavijali z lastno krvjo? Toda kaj je to?... Ne, ni mogo« če! . . . Čim dlje je čital, tem bolj so sc mu tresle roke, tem bolj mu jo migotalo prd očmi! . . . Noge so mu klecale, da je moral sesti na klopico Obrnil je novo stran, na kateri sc mu je prikazala cela vrsta imen, ki jih ni ne mogel ne hotel prebrati . . . A čemu naj skriva in taji sam se* bi? ... Če je že tako daleč zagazil, da ni mogoče več nazaj . . . Oh, ko no bi človek vedel vsega! . . . Kakor bliski so se mu podile strašne predstave po razbičanih možganih in se mu vrtale v oči, dasi je pred njimi zatiskal oči in jih z vso silo skušal odriniti od sebe! . . . Kar je videl, je videli Zakaj bi se šalil in norčeval sam iz sebe? Začel je brati. .. • , Sama imena, imena, imena . . . Broz konca in kraja ... Med padlimi je naše! patrbnaške člane in prijatelje, mladeniče naj* višjih slojev, ki pa niso bili takšne šleve kakor on in ki so se po nje« govem begu na božji klic ponudili, da stopijo na mesto, ki ga jc bil on zapustil. .Sredi pogumnih junakov se je sve* tilo ime Marije Berceon. Dominik jo je poznal nekoč kot živo in brhko deklico. Padla je kakor cvetlica v maju, ko je stregla ranjencem. Dalje je zasledil med padlimi ce* lo dva izmed naraščajnikov, ki jih je sam vodil in jih naučil igrati Gašperčka in kuhati čaj . . . Koliko sta bila neki stara, ko sta odšla na vojsko? Saj sta bila še skoraj otroka! In kljub temu sta šla! Nista slišala ne priletne matere, ki sta ji bila edina opora in ki ju je s tresočim sc glasom prosila, naj je za božjo voljo nikar ne puščata sa« me; nista se zmenila za prošnje svojih nevest z Montmartrca ali iz Grande« Carrieres, četudi sta jih iz vsega srca ljubila . . . Po zgledu svojega duhovnega vo« ditelja preprostega župnika Firmina sta storila svojo dolžnost, in mu sledila na bojišče, kjer jima je bil št vedno zgled kakor nekoč, ko ju je navajal k socialnemu delu med svojim narodom. Z vseh listov, ki jih je stiskal Do* minik v drgetajočih rokah, se je dvigala himna bolestne slave, šelest lovorjevih vencev, skozi katere je zavel dih iz onostranstva, in veli* častni zvoki zmagoslavne »Mr.rseil* laise« .. . In kaj je storil on, Dominik? Kaj je storil v tem strašnem vi* harju? Kaj je storil s svojimi dvaj* setimi milijoni, s svojim zdravjem in znanjem, z vsemi svojimi odlični* mi prijatelji in zavezniki? Kaj je storil s svojimi neizmernimi sred« stvi? . . . Kje je tekla njegova kri, ko so drugi krvaveli na bojiščih? . . . Kaj mu bo ostalo v prebelih ro« knh, če iztisne svoje življenje? Pene, same pene! Vse življenje je bil igrača, lut« ka! . . . Gizdalin! . . . Zajedavec! . . . Puhla goba, ki se redi iz strahotne« ga trpljenja drugih. Stremi za do* brim, a se izmika vsaki težji preiz« kušnji. .. Prejel je deset talentov in kaj je napravil z njimi? Lolita, ki je pred njeno noge po* ložil božji dar — svoj poklic — je zgoraj v sobi igrala neko hrepenečo melodijo, kar je še povečalo njegovo trpljenje. Ni mogel dalje strpeti na vrtu . . . Odprl je vratca v ograji in odšel proti morju. Morje je bilo prav tako vabljivo in pokojno kakor oni večer, ko je bil Dominik prvikrat poražen. Noč je že razpela svoja temna krila in ovila tudi veličastno morje, da ni bilo moči razločiti njegove neizmerne ravni . . . Slišalo se je sa« mo njegovo silno hropenje, žubore« nje in šušljanje, ki je prihajalo prav do brega. Vsak val je prihajal k Dominiku, kot bi ga vabil in mu ponujal roko, ki se ga hoče okleniti .. . Koliko rok se je že oklenilo tega visokega mladega moža in zakaj bi prav to zavrnil in odbil njeno mameče va» bilo? Val za valom je hitel pred Dorni« nikom, ki je samo gledal... g*e* dal. . . in brez vsake misli togo str* mel predse .. . Objela ga jo strašna utrujenost. Naveličal se je vodnih bojev in neskončnih porazov ... Nezavedno je nameril korak proti Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto II. - Štev. 5 cc ne več. — Ta mesec lahko seješ jaro, pomladansko pšenico, za kaitero ti lahko služi tudi znana »mentana«. — Če ne sadiš krompirja na gnoj, ali si gnoj že podoral.-' Tudi ostali gnoj zvozi čimprej na njivo in če ga ta* koj ne po*dorješ, pokrij kupe z zem= ljo. A najbolje bo, da ga takoj pod* orješ, tudi za koruzo. V VINOGRADU čimprej obreži ip poveži trte. Ni prav, da jih obre* zuješ in vežeš, ko postajajo sočne, ker se takrait mladice rade lomijo. So li trte že okopane? Tudi s tem delom ne odlašaj! Naši kraji so pod« vrženi suši in zato bi morala naša zemlja vsrkati in nakopičiti v sebi vso vlago. To pa lahko naredi samo zrahljana, prekopana zemlja, ne pa trda in zabita, po kateri voda odteče, posebno v visečih vinogradih. — Boš precepil v glavo slabe vrste? Si že skopal jame za mlade? SENOŽET si najbrže že pognojil. Za gnojenje s superfosfatom je skraj* ni čas. Na vsakih 100 m5 raztrosi vsaj po 5 kg superfosfata, pa tudi en kg kalijeve soli bi koristil, en kg ap* nenega dušika (calciocianamide) pa še bolj. Našim zemljam koristi namreč tudi apno. — Si očistil senožeti? Pa veš, tudi deteljiščam bo koristilo, če jih prevlečeš z obteženo ostro brano. D opisi Repentabor V nedeljo 22. 1. 1950. je bil v Ve* likem Repnu odkrit spomenik padlim partizanom. Duhovnika, ki ni dobil dovoljenja, da bi spomenik blagoslo* vil, je »Primorski dnevnik« pod na* slovom: »Kakšno je poslanstvo naše* ga go»p. župnika?«, napadel takole: . . . »Po eni strani uporablja župnik odlok sv. oficija o izobčenju komu* nistov, da ne gre blagoslovit sporne* nika, medtem ko se ne ozira na ko* muniste ali nekomuniste, ko nastopi čas za pobiranje letnih pridelkov v živilih in denarju.« ODGOVOR. 1. Repentaborska srenja je res tako krepostna, da da svojemu fajmoštru terana, denarja, krompirja, zelja, re* pc, orehov, koline, svinjskih jezikov itd., toda vse to da prostovoljno. To se lahko godi v župniji, ki je svobod* na, kajti dva koraka od nas, v Du= tovljah, je pod strogo kaznijo preno* vedano duhovniku kaj dati, kaj šele da bi sam šel po hišah pobirat. Za družinsko doklado pa tam duhovnika s faroža na cesto vržejo. Nikoli nismo še slišali, da bi v tisti deželi kdaj kakšnega »farja« klicali, da bi blagoslavljal rdeče spomenike. To je potrebno samo na STO*ju, kjer je ljudstvo še »praznoverno«. Tu pa lahko molimo za padle brez K. P., tudi za tiste, katerih imen ni nt^ spominski plošči. 2. Za nameček naj še omenim, da se repentaborski »pober« razlikuje od onega, ki je bil v navadi med vojno, ko go »tovariši« poberali voli, krave, kokoši, ljudi itd. . . . Ali ni Titov »oficij« izdal nobenega odloka o iz* plačilu . . .? Kaplanovo poslanstvo je vsekakor bolj »ljudsko« kot pa tisto jelovo poslanstvo, ki ga oznanja »Prim. dnevnik!« Ž Prireditev Slov. Vincencijeve konference v Trstu Slovenska Vincenci jeva konferenca v Trstu priredi dne 11. februarja od 4h do 9h popoldne v dvorani Novega sv. Antona III nadstr. običajni letni srečo-lov z več kot 500 darovi. Na sporedu bosta dve igri, ki se bosta vršili ob 4h in ponovili ob 7h. Za okrepčilo bo poskrbljeno. Ves dobiček je namenjen v korist slovenskih tržaških revežev, zato vabimo vse Tržačane k udeležbi. Odbor Jamlje Tudi pri nas je zadnje dni pritisnil občuten mraz združen z ostro burjo. Zaito se stiskamo pri toplih pečeh, opravljamo zimska dela in kramlja* mo. Mnogo si imamo povedati: Milka iz Sabličev, ki je bila tako nesrečno povožena na usodnem ovinku nad Jamljami in s katero smo vsi soču* stvovali, se je po nekaj dnevih za* vedla in njeno zdravje dobro napre* duje. — Tudi Marija Legiša, o ka* teri se je svoj čas govorilo in pisalo, da je bila ubita na meji, ko jo je hotela skrivaj prekoračiti, da bi se udeležila pogreba svoje matere, se jc resnično vrnila živa — dasi upadlih lic — v svoj rojstni kraj z namenom, da se »v deželo progresivne svobode« več ne vrne. — Končno je tudi pri nas začela delovati šolska kuhinja, ki zaradi pomanjkanja prostorov i.i de* lovala že preteklo leto, čeprav so v isti stavbi »ljudske oblasti« razpola* gale z malo ali nič rabljenimi pro* stori. Od 43 šolskih učencev je ku* hinje deležnih le 20, a upamo, da bo novoustaeovljeni šolski patronat n občini Doberdob za prihodnje loto uspel bolj zadovoljiti lačne otroške želodčke. — Mladina pa se trikrat na teden zbira v večerni šoli, kater > vodita dve učiteljici z vso požrtvoval* nostjo. — Tako nam poteka čas ob zimskih večerih pri karbidkah in pc* trolejkah, kajti kljub temu, da pelje* jo kar trije električni vodi skozi našo vas, še nimamo električne napeljave po hišah. Upamo, da bodo pristojne oblasti kmalu poskrbele za nujne po* trebe našega prebivalstva. Doberdob Zadnjo nedeljo so nas obiskali otroci iz Gorice z lepo prireditvijo, katero so prav lepo in prisrčno pred* vajali v veselje vsem, ki so se pri* reditve udeležili. Žal je mnogim zim* sko, izredno vetrovno in mrzlo vreme preprečilo udeležbo. Gotovo je bilo to večini Doberdobcev nekaj novega in nekaterim morda celo v spotiko; najbrže zato, ker je šlo preko običaj* ne »komandature«. Po prireditvi so imeli otroci in njih spremljevalci majhno (-krepčilo v go* stilni pri »Franconu«, kjer so prepe* vali in bili veseli v pravem tovariškem slovenskem duhu. Najlepša jim hvala za prijazen obisk, morda jim ga bo* mo kdaj vrnili, tako so se poslavljali doberdobski otroci, ko so občudovali male umetnike in umetnice na odru. Zima nas je zadnje dni obiskala z prav občutnim mrazom, vetrom in snegom. o v i c e BEGUNCEM Begunci sprejeti v IRO, ki predvidevajo, da ne bodo emigri-rali v dveh mesecih, ali pa ki ne mislijo emigrirati ali ne morejo. naj se takoj javijo na uradu Centra - IRO ■ NCWC, Riva Piaz-zutta, 18. da napravijo prošnje za podporo, če jim ta ni bila še napravljena. Urad Centra Vprašanje slovenske manjšine in slovenskega šolstva Dne 24. jan. so bili povabljeni k goriškemu g. prefektu zastopniki Slov. dem. zveze v Gorici. G. prefekt je našim odposlancem povedal, da jih je povabil po naročilu rimske vlade, ki želi biti točno poučena o naših zade\>ah, ker so v teku pogaja: nja med Italijo in Jugoslavijo, pri katerih se bo gotovo skušala doseči spo> razumna ureditev obojestranskih na= rodnih manjšin. Vnela se je dolga. me-, stoma ostra debata, pri kateri so se zastopniki dotaknili vseh nerešenih vprašanj, zlasti naše ga preganjanega šolstva. Končno so se naši zastopniki sporazumeli z g. prefektom, da mu predložijo novo spomenico, v kateri bodo objasnili merodajnim krogom naše najbolj pereče zadeve, ki slo* vensko manjšino najbolj tlačijo. To spomenico, ki je bila že oddana na pristojnem mestu, bomo objavili v prihodnji številki. Ni in ne bo nikoli prav! Da g. dr. Andrej Budal tako ne* pošteno in zlonamerno potvarja odloke sv. očeta in katoliških škofov, ko v uvodniku »Pr. dnevniku« z dne 25. 1. dobesedno trdi: »Da papež in škofje grozijo z več* nim pogubljenjem vsem, ki bero slo* venske časopise, ker se v njih zah* leva pravičnost do Slovencev«, ni in ne bo nikoli prav! Saj vendar ve pri nas vsakdo, ki zahaja v cerkev, da sv. stolica z dekretom proti komu* nizmu ni obsodila slovenskih časopis sov, temveč komunistične časopise v vseh jezikih. Če so med njimi tudi slovenski, so obsojeni pač zato, ker so na žalost komunistični. Čudimo se zato, da dr. Andrej Budal, pisatelj in profesor, niti tega ne ve ter kvasi tako podle budalosti z namenom, da blati Cerkev in njene predstojnike Zima — sneg Naša slutnja, da se letošnja zima ne bo poslovila samo s kratkim za* okretom v mraz in burjo, se žc ures* ničuje: burji in mrazu je sledil še najizrazitejši glasnik zime — sneg. V Gorici so začele naletovati prve snežinke že v soboto zjutraj, toda so kmalu skoprnele v rahlem dežnem pršenju. V soboto zvečer in v noči na nedeljo je pa v vsej Julijski kra* jini začelo pomalem snežiti in je bi* la v nedeljo vsa dežela pobeljena. Preko Tržaškega ozemlja je završala še mrzla burja, tako da je bila nede* Ija v Trstu letos najbolj oster zim* ski dan. Tudi v vsej Severni Italiji je močno snežilo. V Benetkah je po poročilih časopisov padlo do */j m snega. Dve poroki V Gorici sta se v nedeljo, 29. januarja, poročila v cerkvi pri sv. Ivanu Cvetka Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini in Peter Michelin iz Turjaka pri Tržiču. Obilo božjega blagoslova! Na Opčinah sta se 22. t. m. poročila g. Dušan Lajovic iz Ljubljane ir. gdč. Saša Hreščak iz znane narodne družine iz Ilirske Bistrice. Obilo sreče! Bevin v Rimu Angeški zunanji minister Bevin, ki se je udeležil sestanka zunanjih mi* nistrov angleških dominionov na Cev* Ionu, je sedaj na povratku. Preko Egipta dospe 1. feb. v Neapelj, od* koder se bo odpeljal z avtomobilom v Rim, kjer bo obiskal predsednika Einaudija in bo imel razgovore z zu* nanjim ministrom Sforzo in min. pred. De Gasperijem. Razprava proti odgovornemu uredniku „Soče“ Sodna razprava proti g. Damiru Feiglu, odgovornemu uredniku »So* če«, zadnji petek 27. jan. je bila po kratkem trajanju preložena na nede* ločen čas. Državni pravdnik je ob* tožbo razširil tudi na »tovariša« prof. Andreja Budala, pisca inkriminiran#* ga članka. Istočasno je državni toži* lec vložil priziv proti sodbi z dne 13. jan., s katero je bil g. Damir Feigel v prvem procesu oproščen. Za može in fante V soboto 4. febr. ob osmih zvečer bo mesečni sestanek za može in fante v prostorih Katol. tiskarne na Placuti: v nedeljo zanje sv. maša ob osmih zjutraj pri sv, Ivanu. »SLOVENSKI VEČER" Ne pozabite v torek, 7. II. na »Slovenski večer« v dvorani Marijinega doma v Trstu, cest* Risorta 3. Na sporedu je zanimivo predavanje o slovenskik svatovskiii običajih. Na večeru bodo tudi glasbene točke, ki bodo svatovsko razpoloženje še bolj približale. Naj nibče ne zamudi tega večera. Začetek ob 19,30. Te dni bo izšla 5. številka „Pastirčka" DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Družbenica Angela iz Trsta ?0# (zakasnelo); žužič Josip, Doberdob 285— lir. Za Slov. dobr. društvo v Goriei Otroci prvega razreda ljudske šol« v ulici Croce za brezposelne 950; učiteljice slovenskih šol v Gorici v počastitev spomina pok. matere č. g. Pavlina in očeta č. g. Mazora 5.600.— lir. Vsem iskrena hvalal Odgovorni urednik : Stanko Stanii Tiska tiskarna Budin v Gorici pečini Cob, ki je štrlola i/ morja . . Nasproti mu pride neka družba, ki se je vračala iz Claire. Ker ni maral nikogar srečati, »e je umaknil na skalo , .. Tukaj je bilo morje še mirnejše. . . Slišalo se je le rahlo šepetanje in pljuskanje, kot bi dobra maiti zibala svojega bolnega otroka in mu pela milo pesemco, da bi ga uspavala — kakor je bila uspavala že toliko otrok: »Dominik, česa še pričakuješ od svojega življenja? Zgrešil si ga, zgrešil za vedno! Bog te je poklical, ti pa nisi ma* ral slišati njegovega glasu ... Nik* dar več se ti ne bo oglasil! Domovina je potrebovala tvojega junaštva in ifvoje krvi Poklicala te jc-, ti pa nisi maral slišati njenega glasu . . . Sedaj tudi ona tebe ne mara poznati! Ubogo Lolitico, ki je prava igrač* ka proti veliki dolžnosti, si ljubil bolj kot Boga in domovino! . . . Od* ločil si se za Lolito, ki ti je prinesla trpljenje, da se boš do /adnje ure kesal svojega dejanja, ^an.aj žensf.a, ki ti ni določena po božji previJno* sti, je grenkejša od smrti .. . Obrni se, kamor hočeš, zate živ* Ijenje nima več pomena! . . . Pa tudi ti ne moreš nikogar več osrečiti, ker si postal ničvreden ud človeške družbe in še druge le oviraš in tlačiš k tlom! Celo ujec te že zaničuje! . . . Sli* šiš, ujec, ki sam ne zasluži drugega kot zaničevanje, te ima za slabšega od sebe! . . . Pa kaj bi ti pripovedovalo! . . . Od* pri oči in poglej!... Tudi Lolita te sema pri sebi primerja drugim mla* dim možem . . . Tega ti sicer še ne mara pokazati, četudi jo je na tihem dostikrat sram, da ima itakšnega mo* ža, in zavida one žene, katere po* nosno stopajo ob strani svojih so* progov, ki so se izkazali kot pravi junaki in slavni vitezi! Ti pa? .. . Pozlačeno niče! . . . Ali torej čutiš, kako te vse za* pušča, kako se vse sovražno obra* ča od tebe? ... Ali čutiš, koliko sramote in koliko neplodnega trpljc* nja te še čaka v življenju?! . . . Zato sc iztrgaj življenju! . . . Iz« trgaj se samemu sebi, da se boš rc» šil sramotnih prevar in pekočega kesanja . .. Pridi, da te zazibljem v večni sen... Pridi v moje naročje . . . Pridi k meni, kjer v neskončnem pozabjenju spijo živa bitja in mrtve stvari . . . Pridi, Dominik, pridi! . . .« Dominika zvečer ni bilo domov. Vseh se je polastil moreč nemir . . . Drugo jutro pa je prišel v »Turkiz« neki mornar in mirno povedal , da so na prodišču nedaleč od vile našli Dominikovo truplo. Plima ga jc za* nesla na pesek ob obali in je mo* ral biti po mornarjevem mnenju že več ur mrtev . .. Kaj sc je bilo zgodilo? Dostikrat sc primeri, da ob plimi morje od vseh strani zalije pečino Cob in zajame zakasnele kopalce, ki so se preveč zagledali v morje . . . In koliko bi jih že našlo smrt v morskih valovih, če jih nc bi bil z barko rešil mornar markizo de Croc! Dominik pa jc bil sam in navrh še ponoči, ko ga ni nihče vidci . . . Sicer jo znal dobro plavati, ven* dar jo le malo prej povečerjali ... Poleg tega je na onem kraju morska struja prccej močnal Torej? Vsi »o se spogledali in drug druge* mu v očeh brali resnico . . . resnico, ki morebiti niti ni bila resnica? . . . Ta je in bo ostala božja skrivs nost . . . DVA IN TRIDESETO POGLAVJE Nekaj dni potem so prišle iz Pa* riza tri velike črne kočije in se še enkrat — toda zadnjikrat - pomi* kale z Dominikom skozi Fosseo in Fromcntineo. Zadaj sta šli dve črno oblečeni ženski in on moški, ki je bil napol v črnini in je tu pa tam neje* voljno skomignil z rameni. To je bil ves sprevod. Eden izmed kočijažev je slišal mater. ki jc ihte kriknila: »Jaz sem storila, kar sem mo* g!a! . ..« In kaj je storila? . . . To, kar je imela pred seboj! . . . Mrtvega sina! Bežala je pred Bogom in prod do* movino, bežala pred dolžnostjo in pri tem pogubila lastnega sina! Ubila je svojega rodnega otroka! Da, ona jc bila kriva njegove smr« ti, mati jc bila kriva smrti svojega sina! . . . To jc dobro vedela . . . Tudi pogreb jo bil skromen. Brez vtake slovesnosti so ga položili v družinsko grobnico v kotu nekega pariškega pokopališča. Na grobu ni nobenega častnega znamenja. Ujca ni bilo na pokopališče, kar so ga pokopali. Vholdvjeva gospa in Lolita sta od kraja večkrat prišli in prinesli kak šopek cvetlic; pozneje pa so postali obiski čedalje redkejši • • • l.oliti se črna obleka izvrstno po* dn in ujcu pride marsikaj na misel, kadar se ozre nanjo . . . Najbolj žalostno pa je to, da sa grobu moža, ki je nekoč toliko sa* njal, da postane mož molitve, nihi« nc zmoli niti enega Očcnaša! . . . Edino v stari odrgnjeni paitronaški dvorani sc vsako leto daruje sveta maša za »gospoda Dominika, druš* tvenega dobrotnika«. 'Tedaj jc dvo» rana nabito polna otrok. Pred letom so bili v prvi vrsti nekdanji — njegovi — naraščajniki in so bili skoraj vsi v modrik oblekah. Poleg njih pa so stali — dasi jik ni bilo videti — župnik Firmin in vai veliki rajniki, ki šobili padli na polju slave... KONEC.