štev. 21 — Leto VI. PTUJ, 22. mafa 1953 OKRAJNO GLASILOSOCIALISTICNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI DUDmSTTO (R OPlUVA PTOJ MLO, U. NADSTROPJE TELEFON SI 15« CnCOTMl KACVH PtI NAKOOKI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STbV 443-T 206 VIRJOJR UBEDMISCI ODBOR • ODGOVORN' UREDNIF VRABL JOZB MWOPIS(n KI nUCAMO nSKA MARIBORSKA HSRARNA »miA NAROCmNA «00 on. POLLrrNA 200 d«. ČETRTLETNA lOO DIM Cena din 10.— f ii talimo tovarišu Titu se mnogo let zdraviu in de!a za socializem v ponedeljek 25. maja t. 1. bo slavila vsa Jugoslavija 61. rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Med neštetimi pozdravnimi brzojavkami, pismi in resoluci- jami iz vse države bodo števil- ne čestitke in pozdravna pisma iz ptujskega okraja, ki so jih poslali v ponedeljek 18. t. m. s I štafeto mladi !n odrasli svojemu \ predsedniku v Beograd. Na Kvedrovera trgu v Ptuju se ie v ponedeljek ob zvokih godbe na pihala Svobode zgr- nila množica ljudi vseh stanov in starosti, da pozdravi lokalne štafetne tekače Iz vseh strani okraja in glavno štafeto iz sme- ri Železne dveri — Ormož — Ptuj — Maribor, obenem pa da j Izrazi lastne občutke ljubezni I in spoštovanja do velikega mo- ža našega časa in naše domo- vine ter naprednega človeštva, našega maršala Tita. ki je tako tesno povezan s socialistično ustvarjalno močjo, borbenostjo i in svobodoljubnostjo narodov Jugoslavije ter s prizadevanjem v.segn delovnega človeštva za pravično ureditev sveta na pod- lagi načel s^'■obode ter sociali- stične enakopravnosti vseh na- rodov na svetu. V vseh pozdravnih pismih in čestitkah ZKS, SZDLS, JIA, pionirjev šol, organizacij LMS, gasilcev, PLZ, predvojaške vzgoje In telovadnih društev Partizan je poudarjena iskre- na prisrčna želja ljudstva, da bi naš ljubljeni maršal Tito bil še dolga leta enako zdrav, mo- čan In krepak na čelu naše borbe za boljše življenje, da doživel sadove naporov naših narodov za socializem in napo- rov ljudstva vsega sveta za od- pravo izkoriščanja človeka po človeku. Te želje so poudarili pripadniki JLA, delovni ko- lektivi iz Kidričevega, Maj- gperka in Ptuja, telovadci Par- tizana Središče, Ormož, Mar- kovci in Ptuj, organizacije LMS Vurbcrk-Grajena, Makole, Maj- šperk, Kidričevo, Ptuj, Mar- kovci, Polenšak in Domava, ga- silci Iz Majšperka, Cirkulan, PolenSaka, Leskovca in Sredi- šča, organizacije PLZ Majšperk, Cirkulane, Polenšak, Leskovec in Središče, pred vojaški centri Vitomarci, Trnovska vas, De- stemik, Rogoznica, Starše, Haj- dina, Leskovec, Videm in Ptnj ter šole Makole, Majšperk^ Ptujska gora, Lovrenc, Cirkov- ci, Kidričevo, Hajdina, Zavrč, Cirkulane, Vitomarci, Trnovska vas, Destemik Vurberk-Graje- na, Leskovec, Videm, Polenšak, Domava, Podlehnik, Gruškovje, Središče, Ormož, Velika Nede- lja, Podgorci, Gorišnica, Stoper- ce in Ptuj. Ta vrsta organiza- cij in krajevnih imen potrjuje, da se je vse ljudstvo v okraju pridružilo čestitkam organiza- cij za Titov rojstni dan. Nad 2500 tekačev je po okra- ju na progi nad 600 km ob šte- vilnem spremstvu preteklo po- lja in gozdove, vasi in naselja, skozi vrste zbranega ljudstva, skozi glasove godbe in petja ter aplavza, da bi tov. Tito čim- prej dobil sporočila in želje ter čestitke ljudstva. V Ptuju je govoril štafetam in zbranemu ljudstvu član OK ZKS tov. Mirko Bračič in izro- čil glavni štafeti za tov. Tita pozdrave in čestitke vseh ko- munistov ter vseh delovnih lju- di ptujskega okraja ter želje, da bi bili srečni Se dolga leta pod njegovim vodstvom graditi boljše življenje in td^ivatl sado- ve dolgoletnega in težkega dela za socializem. L. F. Rimsko »demokracijo« smo doživeli te dni v posebno zani- mivi obliki. Ne mislimo pri tem predvolilne borbe v Italiji, kjpr vse stranke, od skrajne le- %'ice tja do skrajno desnice, po- udarjajo svojo demokratičnost in si na vse kriplje prizadevajo pridobiti naklonjenost volivcev. Tudi ne menimo katoliške .-^de- mokraciic«, ki jo rnzglaša te dni Vatikan po svojih dušnih paKtiriih v borbi za zmago svo- jega ščitenca — krščanskega demokrata De Gasperija. Gre za demokracijo, ki je po sodbi Rima pri nas ni, o kateri pa — kot kažo spodaj navedeni primer—lahko v Italiji kvečje- mu molče. Po ukazu De Gaspe- riia je namreč italijanska za- ložba »Mnntadori« ustavila iz- dajanje Dedijerove knjige o maršalu Titu, za katero je s i P'scem že »oklenila tudi ustrezno j pogodbo. Prav tako je Italijan- • ska revija '^Epoca« prenehala objavljati Titov življenjepis, .namesto njega pa pričela pri- občevati razgovore s Stepincem in ostale protijugoslovanske članke. Kakor pravi pisec knjige o življenju maršala Tita Vladimiri Dediier. je italijanska vlada na vse češče jugoslovanske zahte- ve, naj italHanski tisk preneha ■r. objavljanjem laži in obreko- vanj, vendar odgovorila, da ne more nastopiti proti njemu, ker je svoboden in lahko pise, kar smatra za pravilno. Založba, ki je hotela prikazati italijanski javnosti lik in delo maršala Tita. pa sedaj po zahtevi sa- mepa De Gasperiia tega ne sme storiti, ker med obema drža- vami š? niso urejena vsa vpra- šanja. T?ira Je s takim ravna- njem dokazal, kakšna ie prav- zaprav njihova demokracija. Nanadi najreakHonarneJših krO!»o-i^ nroti naši državi spa- d-jo v okrjlio »svobodnesia ti- ska«, prikazovanje resnice o Ju- go^lavi"! pa ne. Korejsko vprašanje je te dni spet prodrlo v ospredje. Med- tem ko se namreč Ho Si Min- hove čete počasi umikajo iz Le osa, kamor so prodrle pred tedni, ia sedaj napadajo neka- tere francoske utrdbe ob Rde- či reki. so pogajanja v Pan- mundžomu dobila povsem novo obliko. Pričela se boc'"^ znova šele v ponedeljek. Zdi'už:''0: lx)veIjstvo je na precej zmerne ■ predloge severnokorejsko-kitaj- skef^a poveljstva odgovorilo s svojim načrtom, ki je postavil na glavo vse dosedaj že več ali manj sprejete postavke spora- 7.uma o zamenjavi ujetnikov po podpisovanju premirja. V amoriškem Senatu je sku- pm.a okrog skrajnega reakcio- narj.a MacCartyja pričela go- n.io proti britanski politiki do | Koreje, ki da se vse preveč za- vzema za »mir z rdečimi« in s tem ograža ameriške interese. Ker se v imenu Združenega po- veljstva v resnici pogaja ame- riška dclc<5aciia. so politični opazovalci v OZN pravilno oce- nili, da so naziranja MacCar- thyja prodrla tudi v Panmun- džom in povzročila zastoj. Ni j dvoma, da so za prekinitev raz- govorov tokrat krivi general Harrisnn in njegova skupina, ki so hoteli prodreti pri »se- vernihi z nemogočimi zahteva- mi. Ker je senator MacCarthy nastopil tudi proti OZN. so ne- kateri krojni celo opozorili, da je treba pričakovati sprememb v ameri.škj politiki do Koreje in Kitajske. Predsednik Eisenhower skuša < sedaj prepričati svet o nepra- vilnosti takih zaključkov Po urprlnom sporočilu je delegacija '. Združenega poveljstva prekini- ' la pogajanja samo zato. da bi se ameriška vlada lahko pome- ' nila z Veliko Britanijo in osta- ; limi državami, katerih čete se : bore na Koreii. o pametnem in ustreznem načrtu za premirje. : Kaže tudi. da bo ameri.^ka vla- da izdelala nov načrt, ki se bo približal indijski resoluciji in s tem tudi najnovejšim sevemo- korejsko-kitajskim predlogom. Podrobnosti o nekaterih spre- membah ameriškega stališča do korejskega vpra.^anja še niso znane. O njih se bomo lahko prepričali šele prihodnji pone- deljek. Ali bo pred:^ednik Eiscnhoivcr mf-njal politiko na daljnem Vzhodu? Tako se vprašujejo politični opazovalci na Zaho- du, ko so slišali vest, da je za naslednika upokojenega načel- nika vseh štabov ameriških oboroženih sil generala Omarja Bradlevja imenovan admiral Arthur Radford To je oseba, ki .se je navduševala nad načrti bivšega vrhovnega poveljnika če^ Združenega coveljstva na Koreji generala MacArthurja. Spomn-mo se njegovih zahtev, nsj Združeno poveljstvo bom- bardira kitajska oporišča v Mandžuriji, uvede dosledno blo- kado Kitaj-ske in prične splošno ofenzivo proti »kitajskemu šči- tencu« Ho Si Minhu v Indokini! Ce bi se te želje tedaj uresni- čile, bi bile po splošni sodbi ZDA že upletene v vojno s Ki- tajsko. Vendar je bivša Truma- nova uprava pravočasno od- stranila prevnetega generala s tega položaja. Ali bo novi na- čelnik vseh štabov nadaljeval s to politiko, oziroma ali ga bo general Eisenhower kot vrhov- ni poveljnik vseh oboroženih sil ZDA umel in hotel brzdati? Kljub nekaterim obljubam republikancev, češ da bodo svo- jo politiko usmerili predvsem na azijska vprašaja in se pri tem upirali na '^kreoko roko«, je sedanji pred«;ednik v svoji dosedanji praksi marsikaj pre- vidno »obšel«. Sodijo, da se tu- di v sedanjem nejasnem polo- žaju na Koreji in v Jugovzhod- ni Aziji ne bo lotil kakih ukre- pov ki bi povet^ali že takoin- taVo naneti položaj na tem de- lu sveta. Samoupravlfonje v zdravstvu nov korak v poglobljaniu socialistične demokracije V deklaraciji o dljih in na- logah Socialistične zveze delov- nega ljudstva, ki jo je sprejel IV kongres v Beogradu, je za- pisano v 3. točki: Dosedanja borba delovnih ljudi za socia- listično demokracijo in nacio- nalno svobodo, zlasti pa polo- žaj v Sovjetski zvezi potrjujeta, da socializma ni in ne more bi- ti brez demokracije. Demokra- cija se v socializmu Izraža v pravici neposrednih proizvajal- cev do upravljanja gospodar- stva in delitve presežka dela oziroma narodnega dohodka. Prvi, ki so vzeli upravljanje gospodarstva v svoje roke, so bili delovni kolektivi v naših tovarnah in podjetjih In kljub nekaterim pomanjkljivostim se danes že kažejo zelo pozitivni rezultati tega prevzema. Posto- poma se načelo samoupravlja- nja uvaja tudi v drugih pano- gah. S 1. junijem prehajamo na samostojno upravljanje tudi v zdravstvu. To je nov korak v poglabljanju naše socialistične demokracije, saj prehaja s tem velik in zelo važen del naše de- javnosti iz rok države v roke neposrednih proizvajalcev. V zdravstvenih ustanovah, to je v bolnicah in zdravstvenih domovih se volijo upravni od- bori, ki sestoje iz Članov delov- nega kolektiva dotične ustano- ve, in iz zastopnikov koristni- kov, to je okrajnega sindikal- nega sveta, zavoda za socialno zavarovanje, velikih delovnih kolektivov, zadrug in podobno. S tem, da so v zdravstveni službi pritegnjeni v upravne odbore tudi državljani izven delovnega kolektiva zdravstve- ne ustanove, hoče naša skup- nost dati večji družbeni povda- rek zdravstveni dejavnosti S samoupravljanjem je v zvezi tudi samostojno finansi- ranje, na katerega prehajajo zdravstvene ustanove s 1. juni- jem. Zc od prvega januarja le- tošnjega leta so se vršile pri- prave za ta prehod, ki ni niti enostaven, niti lahek Je pa nu- jen zaradi tega. da bomo končno prišli do čistih računov, to se pravi, da bomo vedeli, koliko znašajo skupne dajatve za Mšo zdravstveno službo — za preprečevalno in za zdrav- stveno — česar do sedaj še ne vemo. Ko bodo naši ljudje, posa- mezniki in delovni kolektivi, spoznali, kako ogromne vsote je treba žrtvovati za to panogo naše dejavnosti, bodo gotovo bclje cenili razne socialne da- jatve, ki so jih deležni, kot n. pr brezplačno zdravljenje: v dispanzerjih, zdravljenje otrok do treh let, nalezljivih bolezni, cepljenje itd. Moralo bo pre- nehati neprestano in vodno večje zahtevanje po razširitvi teh dajatev, če ne bomo obenem tudi dvignili naše produktivne možnosti in povečali produktiv- nost dela. SoMdelovanje v uprav- nih odborih zdravstvenih usta- nov in samostojno finansira- nje bo gotovo pripomoglo do veCje gtedljivosti In vcstnejSe- ga upravljanja skupnih dobrin in tako sprostilo več sredstev za dejanske potrebe bolnikov In direktne zdravstvene službe. Delovni kolektivi b>odo morali bolj upoštevati varnostne pred- pise v svojih tovarnah in jkkJ- jetjih, vsi bomo morali v bor- bo proti ljudem, Id brez potre- be izkoriščajo zdravstvene usta- nove, vsi bomo morali bolj pa- ziti na to, da bomo z dvigont splošne higienske zavesti, z ak- tivno bort>o proti alkoholizmu, bolezni preprečevali in s tem dobili dovolj stredstev za res- nično bolne in zdravljenja po- trebne člane naše ljudske skup- nosti. S tem bo dosežen nainen, Id ga ima prehod na samouprav- ljanje in samofinansiranje v zdravstvu. Julka Kancler. Gvardiian pfoiskih kapac nnv g. Ršela pozdravila osnotek verskega zakona io želi nadaijevanfe t< zgovorov Ptnj, 16 maja (JV). Danes je obiskal urednik »Ptujskega ted- nika« gvardijana ptujskih ka- j ' pucfnov g. Alfonza Kšela iz Ptuja, Id je v razgovoru o pre- i I kinitvi razgovorov predstavni- i kov države in katoliških ško- fov o osnutku zakona o odnosih med državo in cerkvijo izjavil: »Vsekakor Je treba pozdravi- ti, da se je pripravil osnutek, ki vsebuje zakonsko garancijo za uresničevanje ustavno za- jamčene svobode vere. Videti je. da so bili deloma upoštevani tudi predlogi katoliških duhov- nikov tz razprav o osnutku, ki' ao jih dali samostojno ali orga- j nizirano S strani države se je pokazala tolja za ureditev od- nosov s cerkvijo s tem, da je povabila katoliške škofe na razgovore o osnutku zakona, s strani škofov pa v tem. da so prišli Skoda je, da pogajanja; niso uspešno zaključena in bi bilo želeti, tudi moja osebna že- lja je. da pride do nadaljevanja razgovorov in do obojestransko uspešnega zaključka. I Nemogoče je, da bi na nada- ' Ijevanje pogajanj prišli katoll- : ški škofje s popolnoma samo- j stojnimi predlogi, ki bi naj bi- li vezani na mnenje Svete sto- lice glede verskih in cerkveno- pravnih vprašanj, glede gospo- darskih in političnih vprašani bi se lahko koncem koncev po- gajali neodvisno. [ Bojazni ni, da bi taki razgo- vori nujno vsebovali kake za- hteve po konkordatu, ker v konkordatu pride v danem slu- čaju do diplomatskih odnosov med cerkvijo in državo. Reše- vanje verskopravnih vprašanj med cerkvijo in državo potoift j razgovorov s katoliškimi škofi bi se smatralo kot zasebni akt s cerkvenopravnega stališča. Zakon ie nekaj stalnega in o predlogih za zakon mora biti seznanjena Sveta stolica.« V razgovoru o urejanju no- tranjih zadev naše države je še izjavil g. Kšela, da Sveta stoli- ca nima pravice vmešavanja v naše notranje zadeve in uredi- tev države. Za nadaljevanje razgovorov sta se izrazila tudi g. Ivan | Grajf, prost in dekan v Ptuju j in Ivan Alt, župnik v pokoju v i Ptuju, pri čemer je g. Grajf po- udaril: »Osebno In kot član CMD sem se vedno zavzemal za mir- no sožitje med državo in cerkvi- jo in sem z veseljem pričako- val kot tudi drugi duhovniki škofije, da bo prišlo do popol- nega sporazuma z oblastjo. 2e osnutek sam smo pozdra- vili v najboljši nadi. da bo j končno prišlo do sporazuma med cerkvijo in državo in smo ga potem tudi stalno proučeva- li osebno in na sestankih Trdno upam in želim, da do sporazuma pride čimprej, ker je to v korist cerkve in oblasti, ki je vsestransko pokazala vso voljo za ureditev sožitja Zal zaenkrat do tega le nj prišlo mogoče zopet vsled kakih na- pačnih informacij od strani na- ših nasprotnikov v inozemstvu. Prepričan pa sem. da bo končno vendar tudi ta zadeva rešena doma med obema na pravični in prijateljski način, kakor smo rešili že toliko drugih perečih problemov.« Zeljo za nadaljevanje razgo- vorov je izrazil g Ivan Alt. župnik v pokoju v Ptuju v sle- dečem: »Vsak trezno misleči duhov- nik bo podprl to akcijo da se odnosi uredijo, saj to je edini izhod da pride do normalnega sožitja med cerkvijo in ljudsko oblastjo Razgovori naj izpo- polnijo, kar ni kot si želimo. V osnutku je vse kar kolikor to- liko zadovoljuje sedanje raz- mere, ki se bodo gotovo izbolj- šale, ko se doseže sporazum Že dosedanje domače ureditve šte- vilnih vprašanj "med državo in cerkvijo so bile uspešne in bi z dobro voljo tudi v bodoče re- šili še vsa ostala nerešena vpra- šanja.« Po izjavi dekana g Reharja iz Podgorc m gornjih izjavah se vidi da je želja duhovnikov v ptujskem okraju da se raz- govori nadaljujejo in da se do- seže sožitje med državo in cerk- vijo na pod".agi zakona po osnut- ku ki to v vsej meri zagotav- lja. VJ. lUGOSLAVIJA NE BO VEC igrača luiih sil GOVOR MARŠALA TITA V SLAVONSKEM BRODU Na veliki proslavi 10. obletnice ustanovitve VI. slavon- skega udarnega korpusa narodnoosvobodilne vojske v Sla- vonskem Brodu je predsednik republike mar.šal TITO v nedeljo dopoldne v svojem govoru predvsem poudaril, da veličastnega dela, ki smo ga ustvarili med osvobodilno vojno, bratstva in enotnosti naših narodov, ne more nihče več porušiti in sicer predvsem zato, ker smo znali rešiti na- cionalno vprašanje, ki je bilo v stari Jugoslaviji najbolj pereče, kar Jo je tudi slabilo in razjedalo. Dali smo tudi na- cionalnim manjšinam vse pravice, vse socialLstične prido- bitve, ki smo jih izbojevali v minuli vojnL Nato je maršal Tito med drugim dejal: 3bnagalo ie resnica o naši državi laano ie. tovarii! ia i/mriU- ee, dR smo mi sedaj Se v pot- nem samaha ostvarjania Oste ••nove, ki bo omogočila našim Undcm srefeejie In boltfe «iv- lienje. 8e nismo daU tistega, kar naSi IJadie npravi£en» pri- Hknith, lesa nismo dali, ker ne moremo dati: to daje ljud- stvo samo sebi. NaSi Undje mv rajo razumeti ob Imkinih pobo- jih gradimo naio socialistiino domovino^ naii Ijadje morajo nsameti, da imamo sovrainike okomo zastavili vse sOe ter dali največje žrtve, da bi mrotovili svojo samoobram- bo, svojo saSčIto, da bi nstva- rili močno armado, da bi ustva- rili taicSno notranjo silo, ki je ^vrainik od zanaj ne bo rao^el nikdar razbiti. Vedeti moramo, torariii tn tovariSiee, tndi to, da to zaščita, te sila, ki naj varoje to naSo socialistično domovino, U naj brani to zem- ljo, ki so jo stoletja in stoletja namakale solze in kri naSib prednikov, ter}a velilcanske irtve. Teh irier ne ▼arčojerao In naie Undstvo to razume. Ti* sti, Id tega ne bi hotel razume- ti, ne razume tndi nujnosti enot- ne močne drfaTe, ne razum« tudi nujnosti bratstva in enot- nosti v naSi driavi, ne razume potrebe, da naSih 17 milijonov Jugoslovanov ustvari taksno močno driavo, ki ne bo nikdar več v raznih hudih časih igrač- ka v rokah tujih sil z radličnim imperialističnim pohlepom. Ali je tokSna nevarnost od zunaj? Odkrito Tam povem, da je In ne majhna. So odkrite grožnje, so stolne nevarnosti. Ce bi se varali, da je trenutno za- tišje, da ni nejposredne vojne nevarnosti, bi nas to utegnilo zazibati v neko samozadovolj« stvo, v prepričanje da se lahko posvetimo vsemu, samo tistcanu ne, kar bf nam omogočilo, da se branimo. Mar nam ni v letu 1948 grozila strahovito nevar- nost, da ii^bimo svojo samo- stojnost, da postonemo kolonija kremel.fsklh dogotcev? Ta ne- varnost nam je »rroTila. In kaj nas Je rešilo? BcMa nas je naSa enotnost, naša odločna priprav- ljenost boriti se, pa čeprav bi bil sovražnik tisočkrat močnej- Si od nas. Reštto nas je to, da smo bili pripravljeni ponovno boriti se za tLsto, kar je stoletja naSe. Tovariši in tovarišice, od- pravili smo to nevarnost. To ni kratkotrajen boj: ia boj traja že leto. Vodijo ga po radijskih po- stajah, po tisku In na vse mo- goče načine. Seveda smo ml slabši. Imamo pa nekaj, kar je velikanska sila, io pa je resni- ca, ki je bila na naši strani — in resnica o naši države je zma- gala. Naša zemlja ne more biti predmet volilnih obljub lač- nemu ljudstvu Italije Mar niso še dandanes zunaj in na drugi strani tokšni, ki bi nam radi odtrgali nekatera ozemlja? So: pišejo, pripovedu- jejo in ne vem kaj še vse. Po- glejte, kaj se dogaja v Italiji. V Itoliji Imamo mi sedaj zopet volitve. Ker tudi nas vselej vpletajo v te volitve, smo mi tu glavni zunanji pariner. ki naj bi plačal zmago, recimo g. De Gasperiju. Gre za to, ali bomo dali kos Jugoslavije tistemu, ki misli, da bi moral zmagati na teh volitvah. Zategadelj so to tudi »naše« volitve. Toda ml jim ne bomo ničesar dali, da bi nekdo zmagal na naš račun, ne bomo jim dali, kar je naše. Naj se zavedajo, da to ri več Past* čeva in Ninčičcva Jugoslavija, pač pa nova socialistična Jugo- slavija z ljudmi, pripravljenimi umreti vsi do zadnjega, varujoč svojo domovino, prepojeno s krvjo. Mar nI že postolo smešno, ka- ko barantojo na račun naše do- movine? Česa vsega ne pišejo in pripovedujejo sedaj na leh zborovanjih. Sedaj je tamkaj več deset raziličnih strank: ljud- stvu obljubljajo neumnosti, ne obljubljajo pa in ne dajejo tega, kar bi mu morali dati: razdeliti zemljo veleposestnikov med ljud- stvo. ZAto pa obliub'ja,To na.šo zemljo, da bi dobPi sr^^sove teh ljudi. Mi pa naše zemlje ne da- mo. S trisfronsko deklaracijo še nismo l^trin^ali in se lud^ sedal ne Razčlenimo sedaj i^odovinski razvoj tri^kega vprašanja. Le- to 1945 smo osvobodili Trst. So dili smo, da pripada Trst Jugo- slaviji, ne glede na to, da je v njem več Itolijanov, saj sto vsa okolica In celotno zaledje slo- venska. Naši zahodni zavezniki pa so hoteli drugače. Nismo mogli dobiti Trsto za Jugosla- vijo, videli pa so, da bi bilo nepošteno, če bi ga dali Itoiija- nom, ker priznavajo, da ima Jugoslavija pravico zahtevati Trst, saj je njegovo prebivalstvo narodnostno mešano. In da bi našli neko novo rešitev, so Trst razglasili z« svobodno cono. za čisto nevtralno cono. S teSkim srcem smo se s tem strinjali, da bi ohranili mir, kar pa ne po- meni, da smo se za vseSej od- rekli Trstu. Toda sklenili smo, da ne bomo nikdar z orožjem v roki reševali nekega vpraša- nja, da bi dobili neko ozemlje, saj bi bila t« napadalnost. Pri- pravljeni smo zgolj braniti z orožjem v roki tisto, kar ima- mo, ne da bi pri tem nekaj več vzeJI, ne glede na to, da nismo zadovoljni z rarličr.imi ozemelj- skimi re'^itvami. kadar gre za TugoslavUo. Med Tadnjimi volitvami v Ito- (Nadaljev^anjc na 2. strani) ^Irar 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuf. 22. maja 1953 NADALJEVANJE GOVORA MARŠALA TITA (Nadaljevanje s 1. strani) liji so tri velesile ZDA Franci- ja in AngJUa izdale dekiarM^i- jo, da mora celotno Svobodno tržiiško ozemlje pripasti Italiji- To ,ie bil da tako rečem, volil- ni denar, da bi i. njim nekaj podkupili, da bi De Gasp«ri i-m^gai. da ne bi zmagaili I21- lorn-^birojevci ali drugi, lomljivo je da se ne moremo strinjati s tristransko deklaracijo; fcakiat se nismo strinjali in se tudi se- daj ne strinjamo. Takrat so pre- hitro izdali taksno deklara<'U« in mislim, da jim je le-ta dan- danes ';e lM>lj neprijetna kot nam. kajti mi te«;a ne \^v\%\^%- vamo rni pa se je težko javno odrrčo.vo, saj bi v tem primeru v Italiji ta ali oni to izkcM-i- »til. Kazumem tudi te njihove težAve. Toda dandanes De Gasperi, Pacciardi in drugi ne govore več samo o Trstu. Trst — je dejal Pacciardi na nekem zbo- rovanju, bomo vzeli, če hočemo, čez noč. Mislim, da je dal 'telo slabo izjavo, saj bi to lahko imelo slabe posledice. Trsta ne more dobiti čez noč; a kaj je z na.šimi ljudmi v Trstu? Mar mi- slijo, da bomo dovolili, da bi jim požgali domove in da bi jih pobijati kot prej? Nc. mi teara ne bomo dovolili. Sedaj pravi- [ jo, do morajo dobiti tudi ':oi30 IB. O coni R naj nc Rovorijo. ; Cona B ^ploh ne prihaja v po- .štev. .S tesa mesta jim danes sporočam: cona B ne prihaja v ' poitev. usade Tr^oškegi oiemlfa semcnn tudi ekoriomsko o^celo Tovariši in tovarišice! Zadnji čas v Italiji mnogo pripovedu- jejo, zlasti pa govori t- Ga- speri, da bi želel, da bi spre- menilo etnično načelo, se pravi, da bi tisti kraji, kjer prebivalo večidel Slovenci, pripadli .lutro- slaviji, ti^^il pa, kjer je večidel Italijanov, pa Itaii.if. Le da o« dodfija k t«TUJ ciničnemu nače> lu tako imeni;vano nepretrhko povezali tudi Koper, in Koper z Izolo in Pi- ranom itd. To nepretrgano et- nično načelo je njegova fornm- lacija ki je jaz in m»ben pa^ne,- ten človek ne more priznatL Sedaj pa venomer manevrirajo s tem etničnim načelom, kakor da nismo za to, da se uporabi etnično nač^^lo. (Ce gremo za tem. smo pripravljeni. Ce tako gledamo, bi bilo celotno ozem- lje od Trsta do MonfaJcona na- se, saj tamkaj ni Italijanov, tem- več sami Slovenci. Torej naj do- bi Italija Trst, toda celotna oba- la ia morje naj bosta na»Ui. Te- daj pa bodo imeli odrezani frst in bodo lahko pluli vanj samo čolni. Al! daUe. med Trstoni in Koprom, v osem milj širokem pasu — ni Italijanov. Tam pre- bivajo strnjeno Slovenci. Tu imajft t(>»'ej Koper. Piran in Izo- lo, če iiočemo tako deliti po etničnem načv.-lu. Ker pa vzira- i jamo pri tem načelu — §<» zme- raj trdim, da bi biio najbolj pa- n'.ftne, da se uveljavi sk'ertjona , mirovna pogodba, da bi do- sežen sporazum, da bi bil v Trsta gTiverner, s katerim bi rc stri- njale v?e države ?c bcifia re- i .^itev pa b! bila tJita. ki?kr§no i sfm ponudil pred dv^na le- ; , toma: sovladan,:e, da bi imeli v ! Trstu izmcKonjs irpravo .Ivr^o-j i slavij* in lir-AVi. s popolno »sa- moupravo trža''<'>gonu. Polni vliHOv smo se pripeljali v P'uj, kjer smo radostno st;?nili roko na.šim prijateljem. Globoko .sem uverjcna, da je bila vsaka beseda, izrečena ob ; svečani otvoritvi Mladinskega tedna, samo odraz resničnega; prijateljstva, ki je tesno pove-1 zalo misli, delo in borbo ptuj-' ske in postojnske mladine za okrepitev mladinske organiza- cije. Sleherni izmed nas je v svojo osnovno organizacijo v mesto in aa vas ponesel ne sa- me vtise o tovarni »Kidričevo«, zanimivosti iz ptujskega gradu, ampak v prvi vrsti vest o na- šem toplem in svečanem spre- jemu med prijatelji v severo- vzhodni Sloveniji. Lepi trenutki v življenju hi- tro m.inejo. To smo z žalostjo občutili vsi, ki smo se v popol- danskih urah poslavljali na že- lezniški postaji v Ptuju. Težko smo se ločili od zastopnikov ptujske mladine, ki so nas spremljali na postajo. Poslednji krat smo si stisnili roke, še : zadnji pozdrav in že nas je vlak odpeljal nazaj na Primorsko,' na naš Kras. Toda odhajali smo obogateni s spoznanjem, da smo med ptujsko mladino našli naj- boljše prijatelje, tovariše po delu, ki .se bodo skupno z na- mi na različnih krajih borili za iste cilje. To nam je olajšalo slovo, na drugi strani pa upa- nje, da se bomo čez par mese- cev spet srečali na skupnem iz- letu. V imenu mladine postojnske občine pošiljam mladini Ptuja borbene mladinske pozdrave in ji želim uspešno delo v mladin- ski organizaciji. Predsednik M K LMS Marija Vogrič Hajdina se pripravlja na jjedesi matere in otroka'* Občinski svet za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo je 17. maja 1953 razpravljal o razn;h perečih problemih. Taj- nik tov. Maks Karnpl je vodil razpravo o težkih in nezdravih prilikah, ki se pojavljajo v po- sameznih družinah zaradi alko- holiziranih staršev. Navzoče članice AF2 so prikazale kon- kretne primere s terena. Spre- jeti so bili ustrezni sklepi, da se zaščiti mladina takih ci-užui. Predsednik občmskega odbora ZB in upravitelj šole sta poro- čala o socialnih prilikah, v ka- terih žive tukajšnji učenci m dijaki — partizanske sirote in kolikor so že socialno zaščitene. Vsi navzoči tovariši in tovari- šice iz posameznih vasi, ki do- bro poznajo prilike na terenu, so dopolnjevali to poročilo z lastnimi opazovanji. Le v posa- meznih pruncrih bo treba zbrati še točnejše podatke, da bo pri- šla skrb naše socialistične druž- be ztt usodo partizanskih sirot do popolnega izraza tudi v teh primerih. Oba navzoča učitelja sta ugo- tavljala slabe posledice neurav- novešenega družinskega življe- nja, kako se Ic-te vzgojno usod- no odrdžajo na neposredno pri- zadeti šolski deci in kako pri- haja tak negativni vpliv zlasti v šoli na vedno večje skupine otrok. Bilo je sklenjeno, da naj občinski ljudski odbor tudi v tej smeri podvzame energične ukrepe. Težak je tudi problem brez- vestnega, prav za ta kraj tipič- nega prekupčevalstva, ki mu s prenizkimi kaznimi nadrejenega pol. upravnega foruma ni mo-. gočc priti do živega. Obravnavale so se nadalje tu- di prošnje nekaterih socialno | šibkih starejših ljudi za denar- ; no socialno pomoč. Bilo je skle- njeno, da se v to svrho izčrpa- jo vsi občinski viri, kolikor so ti sploh še neizkoriščeni In da se v ta namen morda še da kaj doseči pri Okrajnem svetu za socialno skrbstvo. »Teden matere in otroka« bo- mo zaključili v nedeljo, 7. juni- ja, ob 3. url popoldne v pro- svetni dvorani v HajdinL Uči- teljstvo je prevzelo nalogo, da pripravi poleg vzgojnega pre- davanja tudi ostali del progra- ma. Spored bo po možnosti obo- gatila še domača izvenšolska mladina. Ob zaključku odmere dohodnine kmečkim gospodarstvom za ieto 1952 2e koncem meseca januarja smo preko našega tednika ob- vestili davkoplačevalce, da so se pričele priprave za odmero dohodnine kmečkim gospodar- stvom, ki naj bi bila izvršena na osnovi katastrskega dohod- ka. Uprava za dohodke v Ptuju je v ta namen za v.sako gospo- darstvo sestavila obračunske liste, po podatkih o pcrvršinl zemlje, katere je prejela od tu- kajšnjega katastrskega urada. Istočasno je Uprava prejt^la površinske podatke od drugih katastrskih uradov, zJasti so- sednih, za gospodarstva, kate- rih stalno bivališče je na ob- močju našega okraja, njihova zemlja pa leži v drugih okra- jih. Primerjava teh površin s površinami zemlje po obračun- skih listih iz leta 1951 je poka- zala v mnogih primerih znatne razlike. Ponekod je bilo v ob- računskem listu za leto 1952 prikazano več zemlje kot pa v listu za leto 1951, dočim je bilo v drugih primerih obratno. Da se ugotovi točno stanje in po- jasni razlika je bilo potrebno sklicati posestnike na sedežih občin.skih ljudskih odborov ter z vsakim pregledati podatke na podlagi raznih listin. To delo je ob izdatni pomoči in tesnem .sodelovanju ptujskega katastr- skega urada, ki je s tem doka- zal vse razumevanje za čim hitrejšo ureditev zemljišč, ka- terih lastništvo je bilo spreme- njeno, zlasti agrarne zemlje, v glavnem zaključeno. Ob tej prilild so bile ugotov- I.icno Številne zatajitve površin, zlasti obdelovalne zemlje. Ve- deti je treba, da so se v letu 1948 po krajevnih ljudskih od- borih sestavljal! Izkazi zemlji- ških površin in seznami gospo- darstev (IZP in SG obrazci) iz- ključno po napovedi posestni- kov. Posamezniki so izjavili, da posedujejo manjše površine, kar se ni dovolj izčrpno pre- verjalo. Posledica tega je bala, da so imela ta gospodarstva za- radi zatajitve zemlje nižjo ob- vezno oddajo Ivrnetijskih proiz- vodov in tudi nižji davek, ker so se isti površinski podatki uporabljali pri izračunavanju dohodka od leta 1948 naprej. Zbirni statistični podatki pri- javljene zemlje so vsa ta leta izkazovali za tisoče hektarov manjše površine kot katastrska statistika. Zatajitve okrog 1 do •aha zemlje za posamezna go- spodarstva so zelo pogoste, ugo- tovljeno je pa tudi, da so go- spodarstva zatajila do 5 ha zemlje, ki ni bila nikjer ob- davčena. Poleg obdavčitvene razlike za pet let nazaj se bodo nad temi gospodarstvi izvajale vse posledice, ki jih zakonski predpisi predvidevajo. Gflede zemlje, katere odtujitev ni bila odobrena, bo obdavčen zemljoknjižni lastnik. Prav ta- ko bo obdavčen lastnik zemlje za dohodke zemlje, katero je dal v najem privatniku. V toliko je spremenjt ML. navodilo z ozirom na leto 1951. V ča.su urejanja površinskih podatkov je Državni sekretariat za gospodarstvo v Ljubljani iz- dal delno spremenjeno navodilo gospodarstvom, po katerem naj za odmero dohodnine k-mečkim bi se davčna osnova izračunala le nekaterim tipičnim gospo- darstvom v po.sameznih veli- kostnih skupinah, na pod: "i doseženega dohodka v letu 1952. i Uprava za dohodke je morala 1 zato razširiti .svojo delo na or- I ganizacijo tega izračuna. V kratkem času je uspelo za več- je število gospodarstev iz vsa- ke občine ugotoviti posevke in dejanske hektarske donose v le- tu 1952, delno z obiskom na domu davčnega zavezanca, del- no pa na sedežu občine ali pri Upravi za dohodke ob priliki , obravnavanja površinskih po- ' dafkov. Ti izračuni sestavljeni . po napovedi d-ivčnih zavezan- : cev so pokazali presenetil i ve rezultate. Na prvi pogled ie bi- ^ lo razvidno, da bodo morala no- , samezna gospodarstva doplačati vi.šjc razlike. Iz tega sledi, da so nekatere občine predpisale prenizke ,ikontacije, čen^av je bil v zadnjem Iromesečiu leta 1952 že znan dohodek glede na visoke cene, Z ozirom na izredno dobro stanje pluj.skega katastrskega elaborata bo ugotovitev dohod- ka bazirala tudi na podatkih o { boniteti zemljišča za vsako ka- tastralno občino, česar v prejš- njih odmerah ni bilo možno v toliki meri upoštevati. Iz tega sledi, da bo odmera, ne glede na višino, katere utemeljenost bo v nadaljnjem obrazložena, mnogo pravičnejše izvršena, ker bo vsako zvišanje ali pa zniža- nje ki je ponekod izviralo za- radi sorodstva in drugih oseb- nih razlogov nekaterih članov davčnih komisij, popolnoma iz- ključeno. Iz analiz dosedanjega dela je razvidno, da sta imeli n. pr. občini Desternik in Trnovska vas akontacijo za leto 1952 raz- meroma nizko predpisano, ker ni bila dovolj upoštevana iz- redno dobra letina sadja na- pram letini in cenam vt leta 1951. Odkupne cene sadja v lo- tu 1951 so znašale povprečno 6 din za kilogram, pri slabi le- tini, dočim v letu 1952, torej pri dobri letini, 12 do 20 din. Razlika je samo pri sadju že znatna, če pa k temu prišteje- mo Se prodajo jabolčnika po ceni 25 do 35 din za liter, žga- nja po 250 dui za liter ter vina po 100 din za liter bo razum- ljivo, da bodo znatne razlike davka za posamezna gospodar- stva teh občin. V letu 1951 se je davčna osnova izračunala pri vseh pri- delkih po zelo nižjih cenah, kot so pa veljale v letu 1952. Pri tem niso mišljene cene na trgu, ampak odkupne cene v času, ko se vrši odkup kmetijskih pri- delkov. Pšenica je n. pr. v letu 1951 obračunana po ceni 20 din, pri čemer je vračunana tudi vrednost bonov, v letu 1952 so jo pa prodajali po najmanj 40 do 45 din; rž je v letu 1951 po 17 din, v letu 1952 po 25 din; koruza v letu 1951 po 14 din, dočim v letu 1952 po 25 do 30 din. Fižol v letu 1951 po 35 din, dočim je v letu 1952 dosegel ceno 150 din, obrodil je i^a le v SlovensI 500 din, v letu 1951, znano pa je, da po- sameznild črpajo gozdove do najvišje možne mere ter drago prodajajo drva in tehnični les. Prodana drva v leti> 1952 je državni sektor plačal po 1000 din za prm. Znatno so se dvig- nile cene mesu, mleku, jajcem kot tudi vsem drugim kmetij- skim proizvodom v letu 1952. Ob upoštevanju navedenega bo razumljivo, da bo n. pr. v občini Gorišnica na.stala večja razlika obračunanega davka, glede na predpisane akontacije, ki so bazirale na nizki odmeri iz leta 1951 zaradi upoštevanja škode po toči. ki je uničila po- sevke poleti 1951. Slično bo v občini Juršinci, kjer je v letu 1951 tudi toča uničila posevke, kar se je pri davku za to leto upoštevalo, neupravičeno se je pa upoštevalo pri predpi."?u akontacij v letu 1952, ko je bila dobra sadna letina. V občini Rogoznica bodo i"azlike pred- vsem pri posestnikih v vaseh Domava in Pacinje, kjer je bi- la za leto 1951 prav tako nijika odmera zaradi toče, dočim so v letu 1952 glede dohodka te va.si enake drugim vasem, dočim je bila akontacija nizka. Znatna razlika bo nujna tudi v občini Središče, kjer je v letu 1951 po- vodenj uničila del posevkov, dočim je bila v letu 1952 dobra letina za vse pridelke kot tudi za sadje. Kot že rečeno bo upo- števana boniteta zemljišča, za- to bo tudi v občini Markovci. kjer je dobra zemlja, razlika razmoromri višia kot v ol;činah s slabšo zemljo. Opaženo «a- Ijc, da so n. pr. v Halozah bili večji kmetje pri davku manj obremenjeni kot je pa bila nji- hova zmogljivost .glede na znat- ne površine vinogradov in ob- delovalne zemlje. Posamezni davkoplačevalci bodo imeli ob končnem obra- čunu, ki bo v nekaj dneh iz- vršen, nreplačila, kar je popol- rK>ma upravičeno z ozarom na omenjene okoliščine. Splošno ie opaziti, da bo odmera v obči- nah na področju Slovenskih go- ric z ozirom na boljšo zemlio nekoliko višja kot pa v drugih predelih. -č. Velik uspeh Zagrebškega velesejma Letošnji spomladanski vele- sejem je bil ogledalo velikega napredka jugoslovanske indu- strije. Razstavljenih je bilo okrog 3000 izdelkov domače in- dustrije iz vseh delov države. Povprečno je obiskalo veleso- jem dne\mo okrog 8000 ljudi. Razstavljene proizvode so si ogledali tudi inozemd iz Av- strije, Nemčije in Anglije. Posebno pozornost so vzbu- jali izdelki elektro- in radio- industrije: rentgenski aparati, zobotehniški aparati, elektro- motorji in agregati in drugo. Ljudje iz kmetijstva so z zani- manjem ogledovali namakalne priprave ter druge poljedelske stroje, žičnico in drugo, vsi ostali pa kolesa, izdelke tovarn »Partizane:, »Lasta« ter tovarne »Rog« iz Ljubljane, pisalne stroje, ure, usnjeno galanterijo ter drugo. Velik del velesejm- skega prostora je zavzela raz- stava tekstila, lesa in lesnih iz- delkov, prav tako pa živil in pijač ter konserv. Vse omenjeno pa je le del proizvodov, ki so vzbujali na velesejmu največjo pozornost. Razstavljenih je bilo še vse polno drugih predmetov, ki vsi kažejo nagel razvoj r\aše indu- strije. Zastopstva podjetij, ki so razstavljala na velesejmu, so sklenila v vele.sejmskih dneh dobavne pogodbe za težke mi- lijarde, nekatera so prodala svojo celotno proizvodnjo že v nekaj dneh. S eim bomo Škropili sadno drevle poleti ? Poleg gnojenja je prav goto- vo najvažnejše škropljenje sad- { nega drevja. V nočeh med 10. in 12. majem 1953 nas je zajel mr- zel val, ki je napravil občutno škodo na naših čeSnjah, orehih, ' jabolkah, hruškah \n na dru- gem sadju. Mnogo plodov bo zaradj iKJzebe odpadlo in mnogo jih bo nekakovostnih in defor- miranih. V našem interesu je, da oču- vamo vsaj to sadje, katero ni bilo prizadeto po pozebi in je normalno ter zdravo. Priporočamo poletno škrop- ljenje sadnega drevja (sedaj) z 0,5 % bordoško brozgo (to je 0,50 kg modre galice in 0,25 kg žganega apna ali pa 0,75 gaše- nega apna), ali z 1,35 % žv ep le- no apneno ali kalifornijsko 30* I Be brozgo, ali pa z % % ba- | krcnim apnom, da očuvamo listje in sadje pred škrlupom, j ki se vsled zadnjega deževja utegne prav posebno razpasti. (Cena modri galici je 90 dinar- jev za kg, žvepleno-apneni brozgi 26 din za liter, a bakre- nemu apnu pa 32 din za kg). Po dveh tednih ponovimo škrop- ljenje z 0,5 % bordoško brozgo, ali /4 % bakrenim apnom, ka- teremu dodajmo 1 kg t-ekočega pantakana na vsakih 100 litrov škropiva (cena tekočega panta- kana je 160 din ia kg). S tem bomo omejili škrlup ter uničili istočasno gosenice jabolčnega zavijača, kar pa je najvažnejše tudi ličinke prvega zaroda ame- riškega kaparja, ki se pojavijo konec maja in v začetku mese- ca junija. Ker se na.š tekoči pantakan slabo meša z žvepleno, apneno brozgo, zato ji raje do- dajmo 300 g svinčenega arzena- ta (Cena za kg arzena ta je 1311 din). Svinčeni arzenat je samo zoper gosenice in ostale grizočs škodljivce, dcčim ne učinkuje na ameriškega kaparja. Proti ameri^^-?mu kaparju se naj- ujiiikoviteje borimo v njegovi prvi generaciji (konec maja, v začetku junija), ko še ličinke nimajo ščitkov, z 1 % tekočim pantakanom, kateremu dodamo 300 g svinčenega arzenata. Opo- zarjamo vse sadjarske odseke kmetijskih zadrug, da si pri- skrbijo pravočasno zaščitna sredstva in začno takoj s škrop- ljenjem sadnega drevja. Odslej dalje bo sadjarski svet OZZ Ptuj vedno priporočal pravilno uporabo zaščitnih sred- stev pred pojavljanjem posa- meznih škodljivcev in bolezni, zato zasledujte prihodnje izdaje »Ptujskega tednika«. Objavljali bomo vodno zaščitna sredstva, katera bodo trenutno na razpo- lago. Svet za sadjarstvo OZZ Ptuj 0?< -ijno gledališ(!e Ptuj Cctr'..'-. maja 1953 ob 20. uri: Oton Zupančič: »Veronika Deseniška«, tro.r^cdija v petih dejanjih (sedmih slikah). Na splošno željo predvajamo še eno večerno predstavo. V na- slovni vlogi gostuje Mira Sar- dočeva, članica SNG v Mx i' boru. — 21nižane cene! Pred- prodaja vstopnic pri p^^dališki blagajni dan pred p^-^dstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure in eno uro rr'^d predstavo- Ftu). 22 maja 1953 Stran 3 NADALJEVANJE GOVORA MARŠALA TITA \^e9sie ne sme;o sklepati o driigrh a^irodh hm nihovega pistonka (Nadaljevanje s 2. strani) Dovolite, tovariši in tovariši- ce. da se sedaj z nelcaj bese- dami dctaiuiem še nelcaterih mednarcdniii problemov, ki pa So nadvse pomembni. Vi veste, da je boj za mir izredno težak, veste, da je celo nekaj časa no- va vojna nevarnost visela v zraku, da je bla takorekoč na pragu V zadnjem letu in pol, otikar je napredni svet v večji meri pripravljen odločno upreti sc slehernemu napadalnemu poskusu, je vojna nevarnost po- lagoma čedalje manjša. Kakor vidite, še dandanes ni rešeno korejsko vprašanje. Rad bi vas opozoril na govor, ki ga je imel g. Churchill v bri- tanskem parlamentu, govor, ki jc bil po mojem mnenju eden Izmed najpomembnejših govo- rov v zadnjih letih. Ker poznam g. Churchilla in težnje angle- škega naroda, sem globoko pre- pričan, da je ta govor izraz teh teženj, saj je prežet z eno samo mislijo, rešiti mir. obvarovati človeštvo pred vojno, doseči pot, fla bi se narodi sitorazumeli med sel)OJ. V eni točki pa se ne bi stri- njal z g. Churchillom in to mo- ram tukaj povedati. G. Chur- .p,. ne bi razpadle. Ce ljudje vidi,}o. dn je zadeva dobra, ne bod?> izstopili iz nje, če Pa le-ta ni df^bra. pz izstopajo. Zadrufre smo ustanavljali za- to, da bi nam prispevale kar največ. Nismo se lotili ustanav- I.«an.ia zadrug zavoHo tega. ker n><>ramo !e-te že načelno ustvar- .iati. saj ie tako v Rusiji, pač na smo lih nstanavljali zato da bi »m^^li več kruha, d^ bi bilo več kmetijskih pridelkov, več zJvine. a ne rato, da bi samo obpta.feii" zadnipi?. Ni stvar v tem. pač pa v tem, da pri nas narašča število prebivalstva v mestih, da je pri nas industria- lizacija izredno nagla in da je prišlo do velikega dotoka iz vasi v mesta, v tovarne in da je treba povečati proizvodnjo kmetijskih pridelkov na vasi. Na to smo mislili. Slaba organiza- cija pa ni rodila sadov kakrš- nih smo želeli. Mnoge zadruge, ki so dobro uredile svoje no- tranje življenje, so ostale, niso razpadle. Prepustili smo kme- tom, da sami povedo, kaj žele, ali hočejo iti v zadruge ali ne. To pa ne pomeni, da lahko se- daj prosto razpolagajo s premo- ženjem teh zadrug, da se ne ve, komu kaj pripada in da dovoli- mo, da gre tako naprej. To stvar je treba rešiti komisijsko, toda nemudoma se morajo loti- ti tega dela in ne oklevati. So namreč ljudje, ki to odlašajo in zavirajo. Nekateri pa so pri tem sramežljivi. Ce kaka zadruga ne bo več obstajala, je treba ure- diti tudi vprašanje premoženja, da ne bi bilo to na škodo druž- bene skupnosti ali posameznika.. Ce bi prišli do prepričanja, da mnoge zadruge niso bile trdne, to še ne pomeni, da se bomo odrekli zadružništvu. Se vnaprej se bomo zavzemali za to, da se ustanavljajo nove za- druge, v katerih bodo tisti, ki imajo malo zemlje, oz. ki so brez zemlje. Dali jim bomo še več zemlje, kajti kaj bodo sicer ti ljudje delali. V naši državi je prepovedano izkoriščanje tu- je delovne sile, če pa nekdo dela sam. je to v redu. Druga stvar je, če dela kdo, ki je ne- sposoben za delo, v tem prime- ru pa mora ljudski odbor izreči svojo besedo. Ker ste tukaj večidel kmetje in kmetice, vam povem, da de- lamo vse to in da zmanjšujemo premcženje na 10 in 15 ha za- tegadelj, da bi velik del kme- tov z malo zemlje ali brez zem- lje ne propadel in da le-ti ne bi bili brezposelni. Zato ustvar- jamo zemliiški sklad in dajemo kmetom tn zemljo. To zemljo bomo odplačali, ne bomo .Je vzeli brezplačno, za tiste pa, ki hočejo delati, ie 10 ha obdelo- valne zemlje lepo premoženje (odobravanje). Seveda ne mo- remo vsem ugoditi. K sreči pa bo pH''^deto zelo majhno števi- lo ljudi. ¥ nosili dfuzlieiiSh aimmh morata vlaJat tovor st«fo o poilaufe Tovariši in tovarišice! Rad bi vam povedal še to: dajte kar največ kmetijskih pridelkov na- ši državi, ne dovolite, da bi vsa- ko leto uvažali žito. Letos smo dali več kot 120 milijonov do- larjev za žito. mast in drugo. Mar ni sramota za nas, da še zmeraj dajemo za to velikanska sredstva? Mar ne bi bilo bolje, ako bi za ta sredstva kupili kmetijske stroje, tako da bi sle- herni kmet dobil stroj. Su>a je lani zelo prizadela našo državo, ker pa letos, kakor kaže. ne bo suše. izrabite vse, da bi se že nekoliko opomogli, da bi ustva- riti rezerve, da ne bi bili oil\lctalna« Maribor 3:2 ZadnjO nedeljo je ormoški »Partizan« dosegel ponoven uspeh. Premagal je nogometa- še iz Mai-lbora, a v tekmi je bi- lo domače moštvo ves čas igre v premoči. Tek)no je sodil Li- kavec. Ormožani so s to tekmo letos že petič zmagali v letoš- nji sezoni, niso pa pretrpeli še nobenega poraza. Zato pa jim želimo še nadaljnje uspehe -že- š A n v nadaljnjem moštvencm tekmovanju mariborskega ša- hovskega okrožja je Šahovsko društvo Ptuj premagolo 17. t. m. v Ljutomeru ŠS Gors^jo Rad- gono z rezultatom 5 in pol : 2 in pol, — S tem si je Ptuj priborilo pravico do nad.iijnje- ga tekmovanja, ki bo 7. junirireditev bodo gotovo obiskali številni lovci in turisti iz bližnje in daljnje okolice Desternika, ki je pri- vlačna točka v Slovenskih go- ricah. Finžgarjeva igra pa tudi sama z;aslv^*i i*=»-i*cn ^^t^s-fc.