10. številka Delavec izhaja vsak petek * datumom naslednjega dne. — Naročnina za oelo teto K 20*—, za pol leta K 10--., za tetrt leta K 5—. Posamezna Številka 40 vin. naročnina ▼ inozemstvo sorazmerno več. Poliljatve oa uredništvo in apravniitvo Ljubljana, Šel tnbnrgova Uiea Itev 6. U. nadstr. Telefon žt 226. V Ljubljani dne 6» marca 1920. VII. leto Rokopisi se ne vračajo. — laserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vmatrja, pri trikrati ni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat - Za razne izjave itd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nafrankira-na pisma se ne sprejemajo. Sovražniki delavske sloge. Organizacije, ki jih spravi delavstvo s trudom in z nesebično požrtvovalnostjo □a noge, zato, da doseže Izboljšanje svojega socialnega položaja, imajo vedno in povsod dpvelj notranjih in zunanjih sovražnikov. Vsak, kdor je kdaj delal v organizaciji kot zaupnik ali odbornik, je sam prepričan, da Je tako in da morajo organizacije časih voditi hude boje na-pram tem sovražnikom, ki ogrožajo moč organizacije. Med delavstvom se navadno takih sovražnikov ne dobi mnogo. Tu prihajajo v poštev le posamezniki, ki jim je organizacija le korito ali pa ki hočejo v kalnem ribariti proti organizaciji v interesu kake sovražne meščanske stranke. Sploh so ljudje, ki razdirajo delavsko solidarnost, nepošteni ljudje ali neizobraženi nezavedneži. Ta očitek pa lahko zabrusimo v obraz vsem tistim ljudem, ki prihajajo iz nedelavskih vrst, pa sejejo potem med delavstvom neslogo. prepire, kakor so jih bili navajeni v meščanskih strankah, kjer so se tega duha navzeli. V delavskih vrstah intrige in medsebojno hujskanje ni običaj, zakaj delavstvu ne gre za prepire, za medsebojne boje. ampak le za uspehe, za izobrazbo v socializmu in splošni napredek. S tega stališča je nujno potrebno, da organizacije vse take prikrite in neprikrite sovražnike, naj prihajajo s kakršnimikoli pretvezami med organizacije, takoj odpravijo. Vsaj nam je znan pregovor, da Je najslabše, 6e človek redi strupeno in potuhnjeno kačo ne svojih lastnih prsih. Dosti bojev i.namo z nasprotniki, ki prihajajo iz krščanskosocialnih in tia-rodnosocialnih, to je meščanskih strank, ia uganjajo svojo demagogijo, s katero hočejo delavstvo razdvajati, in sedaj naj bi še trpeli, da prihajajo iz drugih nepoklicanih vrst tujci, ljudje, ki jih ne poznamo, ki jih nismo nikdar srečavali v delavskem gibanju, pač pa v meščanskih strankah, odkoder so jih izbacnili iz svojih strank kot intrieante ali tudi iz naših organizacij kot nepoštenjake zaradi tega, ker so organizaciji škodovali na ta ali oni način. O vseh takih sumliivih ljudeh lahko dajo organizacije potrebna pojasnila, da ne bodo ti zli duhovi našo močno organizacijo. ki je poslovala do danes vzorno, oslabili in s tem preprečili njeno delovanje, ki je bilo do danes uspešno. In uspešno bo le tedaj, če se zavedamo. da smo organizacija, ki ne trpi v svoii sredi intrigantov. K razpravi o podržavljenju rudnikov v Zedinjenih državah. Rudarska stavka v Zed. državah je spravila na površje vprašanje o podržav-Ijenju iam. v katerih se koplje mehki premog. (lovemer Harding v Iowi je predložil governerjem vseh držav z mehkim premogom, da naj bi njih vlade prevzele jame in vpeljale v njih delo pod svojo kontrolo. Nekateri govemerji so odgovorili na ta predlog. J. P. Goodrich v Indiani dvomi, če more država storiti tak korak in misli, da bi moralo sodišče odločiti. Cornwell v West Virginiji pa pravi, da bi bil tak korak všeč le radikalnim voditeljem, ki so vodili jeklarsko in premo-' garsko starko. Ne venio, če se more reči, da so bili ti voditelji prav posebno radikalni. Težko je o tem govoriti, ker že nihče ne ve, kaj nai beseda radikalizem v sedanjih časih v Ameriki pomeni. Tisti, ki se sami smatrajo za radikalce, si večinoma niso na jasnem. Na drugi strani se pa imenuje radikalno vse, kar ni tako, kakor bi bilo všeč Petru ali Pavlu, zlasti pa kapitalističnim magnatom. Koga smatra na primer governer Cornwell za radikalca? Jeklarsko in premogarsko stavko so. kolikor ie nam znano, vodili uradniki strokovnih organizacij, ki so vedno veljale za vse prej kakor za radikalne. In zdi se nam, da je bila ta sodba precej utemeljena. Doslej je še vedno gospod Gompers najmero-dajnejša osebnost v največji ameriški strokovni organizaciji in njegova ponovna izvolitev za predsednika A. F. L. se more smatrati le za znamenje, da je njegov duh v tel organizaciji vetjaven. Ali misli Mr. Cornwell tudi Gompersa proglasiti za radikalca? Ce je tako. tedaj bo seveda razun par govemeriev in senatorjev vsakdo v Ameriki radikalec, le da bo beseda radikalizem pri tem izgubila vsak pomen. Navadno so se radikalci iskali v drugih krogih. A tudi o tistih, ki se ponašajo s tem, da so radikalni, je gospod Corn-well slabo, poučen. Kajti če misli, da bi bilo podržavljenje njim všeč, se očitno motu Podržavljenje naprav za javne potrebščine ie obseženo v minimalnem programu sociialistov. ne vjema se pa z zahtevami radikalcev, ki imajo na svoji zastavi zapisano direktno akcijo, ki pomeni vse kai drugega kakor podržavljenje ali federaliziranje ali komunaliziranje. Ti radikalci bi bili najbrže s podržavljeniem prav nezadovoljni, ker bi to oviralo teorije. nikakor pa iih ne bi pospeševalo. Direktna akcija pomeni, da nai se delavci sami polaste tovarn, iam itd. Da bi bila taka akciia težia. če bi bila država lastnica teh naprav, ie pač jasno. In zato ie nemogoče, da bi iih podržavlienie veselilo. Za socialiste ne pomen podržavljenje zadnjega cilja, toda nasprotovali mu ne bi. ker ne zapira nadaline noti. Socialisti žele. da postaneio take naprave lavna last. ho-čeio pa tudi. da bodi država last in or-eanizaclia vseea ljudstva, kar se danes ne mo^e reči o niej. Tudi če Ima ljudstvo teoretično možnost, da nride do vlade, le nraksa zelo različna od teorile. Gospo-'i^rsta sila kanibalizma se nveMavlia tudi notiHfno na mnogo različnih načinov Eden je na primer ta. da ovira splošno ln s tem tudi politično izobrazbo ljudstva, Drugi je pritisk, ki ga vrše veliki podjetniki in njih pomagači pri volitvah. Tretji ie pogostoma se ponavljajoče falsificiranje volilnih rezultatov, katerega včasi niti meščanske stranke niso varne. Tako bi lahko še dolgo naštevali. Vse to vedo socijalisti. vendar pa ti« bi oponirali podržavljenju, ker gladi organizacija, izobrazba in vzgoja, tla politični akciji, ki spravi vendar državo prej aU slej v roke tistih, ki bi po vseh demokratičnih načelih morali biti njeni pravi gospodarji. To se morda ne zgodi pri prvflji volitvah, morda tudi ne pri drugth. ali kadar bo ljudstvo dovolj organizirano in zavedno, se zgodi gotovo, in če pride državna uprava v njegove roke. se zgodi to naravno tudi z državnimi industrijskim! napravami. To pa pomeni, da pride z demokracijo v državi demokraciia tudi V! industrijo. Dasi so v sedanji državi socialisti opozicija, nimajo torej vendar no* benega razloga, da bi se upirali podržavi Henju, tudi če izvrši to podržavljenje dr-, žava, ki ?o sedaj upravljajo drugi. Prav v tem ie razlika med socialist! in radikalnimi radikalci, ki se gotovo no bodo strinjali s tern, da se na kakršenkoli način ali v kateremkoli oziru poveča mofi ' sedanje države, medtem ko se socialist! tega ne boje. . vedoči, da bodo danes aEC jutri dediči sedanjih državnih uprav. Pri tem se socialist ne vdaja zmoti, da pomeni podržavljenje v današnjih razmerah že kakšno rešitev delavskega vprašanja. Ker je državna uprava v drugih rokah, ne more delavstvo pričaka* vati, da bo ta uprava posebno visoko cenila njegove interese. Kot kapitalistična država ne bo niti Interesov splošnosti, ki se pravzaprav vjemajo z interesi delavskega razreda v širšem pomenu, postavljala v prvo vrsto, ampak bo pod naravnim vplivom kapitalistov tudi kot lastnica industrije skušala ščititi kapitalistične interese. Zaradi tega ni podržavljenje stvar posebnega navdušenja socialistov ln gospodu Com\veflu se ni treba bati da hf bil agent socialistov, če bi podržavil rudnike. Razun če misli socialistično in spoz-na, dh ie vsakdo, kdor dela danes kapitalistično proti svoji volji agent socializma, ker ne more ves kapitalistični razvoj voditi nikamor drugam, kakor v socializem. T"di če ne bi hilo socialistov, iih mora kapitalizem poroditi. Tudi če ne bi bilo so-calistične teoriie in nienih zastopnikov, bf moral kanitalizem nriti do točke, ko ne more dalie. In vsak racionalni sistem, k! nr?de „a niegovo mesto, mora biti socialističen ^ Ali podržavljenje ni trenoten interes sociaMzma. V resnici poveča predvsem moč današnje države in momentano celo lahko napravi socializmu težave. Zato je tudi razumljivo, da ni hotel velik del strokovnih voditeljev nič slišati o podržavljenju, ker so se bali. da bo država huiši delo* dajalec, kakor privaten podjetnik. Le socialist, ki gleda v bodočnost, nima tega strahu. Na vsak način je mr. Cormveli lahko brez skrbi, če podržavi, bo gospodinja sedanja država, v kateri je on governer. Ali ima v svojo in svoje stranke moč tako malo zaupanja, da se že sedaj boji za svojo moč? Ce misli,,da pridejo v njegovi državi že drugo lelo socialisti na krmilo, mu pa tudi ničjie pomaga, da ovira sedaj podržavljenje. Če se to res zgodi -- česar pa sam gotovo ne verjame — bodo rudniki podržavljeni, in razlika je le v tem, da se zgodi to nekoliko pozneje. Norci ali otroci? M sedanjih zmedenih časih imajo najrazličnejši žustolovci, agenti-provoka-terji in šaljivci le prepogostoma priliko, da izrabljajo lahkovernost ljudstva v svoje sebične namene ali pa kot najeti provo-katerji za to ali ono stranko, kliko itd. Poizkusi, ki jih napravljajo taki odkraja malovredni elementi, so časih naivno smešni, časi pa utegnejo povzročiti nepotrebno nesporazumljenje, Dokaz takemu pustolovstvu ali morda tudi le dovtipu, ki sicer v tem primeru ne more imeti nobenih posledic, je priporočeno pismo, ki ga Je prejel zaupnik v Trbovljah iz Zagreba« Pismo se glasi: Zagreb, 3. februarja 1920. Cenjeni gospod .... Trbovlje. Prosim bodite tako prijazni, ako tVam Je mogoče pojasniti kolko imate socijal radničke stranke (komunista) organiziranih v Hrastniku, Sagor in Trbovljah. Prosim Vas, da se v slučaju splošnega štrajka ali revolucije v Zagrebu zje-dmite, in mi v to svrho iz štampiljo in imenov zaveza pošlete pojasnila. V to svrho dobite 30 tisoč, rgci trideset tisoč kron podpore, za slučaj dalnjega pretanka dela. Denar se Vam bo takoj nakazal na Vaš naslov, katerega boste razdelili po Vaši previdnosti. Prosim, da kaj storite in to Hrastnik, Sagor, Trbovlje. Zamo-rete vse na eno polo storiti, tako da bo razvidno potrdilo načelnika (organizatorja), tajnika in nekoliko drugih. Za Vaš trud, zamudo, plačani bodete separatno, ko konferenca odobrava priključek. Pričakujem do nedelje sigurno Vašo izjavo. Z odličnim spoštovanjem (podpis). S tem imenom se je nekoč že bavila zagrebška „Istina“. In sedaj se pojavi tu. Kaj hočete reči na tako pismo? Prav nič! Stvar Je jasna v toliko, da hočejo zločinci razdirati organizacije in da ne gledajo na sredstva. V čigav prilog se delalo tiki poizkusi, ne vemo, toda za vsem vendarle tiči nepoštenost. In podobnih provokatorjev imamo mnogo, ki se skrivajo pod lepimi imeni. Za delavstvo mora biti v vseh primerih le eno načelo: kdor skuša podkupiti zaupnike, kdor hujska zaupnike med seboj ali člane or-' ganizacij proti zaupnikom in organizaciji, ta Je sovražnik delavstva in je v službi drugih pplUičnih strank in organizacij, ki imajo namen oslabiti delavsko solidarnost, in če vse to ni, je pa nesposoben organizator. Organizacije se morajo otresti teh sovražnikov, jih prezirati in hoditi po poti, ki jo kaže svetovnemu proletarijatu' sočiializem. Sirite list „DeIavec“. 8z strokovne organizacije. I. redni občni zbor osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani. (Konec.) Blagajnik sodrug Jandu poroča o blagajniškem stanju in je občni zbor odobraje vzo.1 poročilo na znanje. Nato poroča sodrug Berdajs o težkočah, ki so bile do sedaj na vseh straneh, ali zahvaliti se imamo požrtvovalnosti posameznih članov, ki so agilno delali za prospeh in utrdili organizacije. Med posameznimi strokami, peki in mlinarji je bilo težko izbojevati boljše mezdne uspehe, to pa vsled maksimalnih cen za kruh in tudi mletev žita. Pekom je vedno primanjkovalo moke in mlinarjem pa žita. Mlini niso mleli žita v tisti meri, kakor bi lahko nekateri veliki mlini, ki meljejo na leto do 1800 vagonov, ker so dobili samo do 500 vagonov. Temu so vzrok prometne in tudi špekulativne prilike, da so se cene zmeraj višale moki in drugim živilom, — kljub temu pa je delavstvo moralo delati za nizko plačo in še danes imamo v mlinih plače po 10 do 15 kron na dan, izjemoma imajo v nekaterih mlinih nekaj več in razne ugodnosti. Tudi tukaj se je morala centrala obračati na razne kompetentne oblasti in skušati priboriti tem trpinom delavcem povišanje plač. V Mariboru je v pekovski obrti prišlo meseca avgusta pr. leta do štrajka, kjer smo vkljub veliki brezposelnosti med peki dosegli lepe uspehe, dasi je bila celo oblast nasprotna delavstvu. Centrala je naprosila deželno vlado za posredovanje v stavki, ki se je končala po osmih dnevih ugodno za pekovske pomočnike. Vse kaže, da se bo mor&lo živilsko delavstvo še vse bolj tesno organizirati, ker tudi podjetniki se združujejo v svoji industrijski zvezi ne samo proti naši organizaciji, ampak proti vsemu delavstvu, ki ga hočejo zasužnjiti in organizirano delavstvo razdružiti. Zato se je pri točki ujedinjenje živilskih delavcev in sorodnih strok v Jugoslaviji sprejelo sledečo resolucijo, ki pa se po potrebi tudi lahko izpremeni, ter pooblasti osrednji odbor z ostalimi obstoječ''-.! centralami v Zagrebu in Belgradu: »Današnji zbor nalaga novemu odboru, da čimpreje stopi v stik z vsemi ostalimi zvezami živilskih delavcev v Jugoslaviji glede medsebojnega sporaztnnljenja za upostavitev enotne centrale v Jugoslaviji. 1. Principielno stojimo na stališču ujedi-njenja, katero se mora izvršiti 2. Vsled obstoječih razmer, katere, žal, moramo upoštevati, se nam zdi tesna centralizacija, kot so jo zamislili v Beogradu, za sedaj neizvedljiva. Gospodarske, politične in tudi kulturne prilike posameznih pokrajin so tako različne, da bi se s takojšnjo tesno centralizacijo smotreno delo obstoječih zvez oviralo. 3. Udruže-nje naj se izvede na federativni podlagi; pokrajinske zveze stopijo potom centrale medsebojno v najožji stik, da potom te federativne zveze pridemo v najkraišem času do vpostavitve tesne centralizacije, ker le potom takšne operacije je možno združenje v tesni centralizaciji, ne da bi trpele škodo posamezne že obstoječe zveze/4 Pri točki ižprememba pravil poroča sodrug Berdajs: Če hočemo času primerno napredovati, je potrebno, da današnji zbor sklepa tudi o povišanju prispevkov. ker so sedanji prispevki iz predvojne dobe, ki so za danes prenizki, se ne more ostati pri teh, ker je vrednost krone niti 5 vinarjev. Iz blagajniškega poročila ie razvidno, da vse potreb- ščine, za katere smo morali nabavit! tiskovine, knjige in tudi podpore, bomo morali letos izplačevati v veliko večji višini, ker z malimi podporami od 1 do 2 krone na dan, kot se je pred vojno izplačevalo, se za sedanje čase ne-more vpo-Števati. Vse to je za vpoštevati in le, ako bodo zadostni dohodki, bo možno članom tudi nuditi v potrebi podpore v vsakem slučaju, posebno ob stavkah, ker vsa mezdna gibanja ne bodo šla brez stavke in zgodilo se bo tudi, da bodo podjetniki delavce izprli. Na to se je vnela debata, ki so pobegli vanjo vsi delegati. Glede prispevkov se je sklenilo sledeče: S 1. marcem 1920 (to je z 10 tednom) se povišajo tedenski prispevki v I. razredu pa K 2.40 (kvalificirani delavci). v II. razredu na K 1.60 (pomožni delavci) in v III. razredu na K 1.30 (delavke in mladoletni delavci). Vpisnina znaša 2 K, za člansko izkaznico za vse razrede; po t-letnem članstvu plača član še 2 K za člansko knjižico. Podpore za brezposelne pa veljajo s 1. septembrom po 6 mesecih v I. razredu po 52-tedenskih vplačanih prispevkih (to je 1 leto član) po 5 K na dan skozi 28 dni, po po 156 tednov. to je 3 leta član, pa skozi 42 dni in po 260 tednov, to je 5 let član pa skozi 56 dni. V drugem razredu pa ravno tako’ pa po 3 K na dan podpore in v III. razredu isto pa po K 2.50. Pogrebnina po 3-letnem članstvu pa znaša v I. razredu K 150.—, v II. razredu K 120.—, v III. razredu pa K 90.—. Bolniška podpora pa se bo le od slučaja do slučaja izplačevala po sklepu centralnega odbora. Ta zvišana podpora se bo izplačevala po šestem mesecu. Do septembra pa veljajo stare podpore.* Podružnici ostane od vsakega prispevka 13 vin. in od teh za blagajnika 3 vin. Vsaka podružnica pa lahko zviša tedenske prispevke za solidarne fonde itd. po sklepih svojih članov za krajevno blagajno. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Berdajs Jos., namestnik Kratohvil Karel, blagainik Klobčič Mihael in namestnik Janda Jožef, tajnik Omerzel Ivan, namestnik Cankar Ivan; v ostali odbor pa Pirnat Cilka, Premšak Peter, Smerke Ant., Zrimc Ant. in Ježek Ferdinand; v nadzorstvo Prem--šak Peter, Rozman Ivan in Premšak Stanislav. V širši odbor za Maribor Ceh K. in Premšak Stanislav, za Celje Hribernik Mihael in za Kranj Zavrl Ivan. Ker je bfl z volitvijo Izčrpan dnevni red, je predsednik še resumiraj delo zbora in z besedami: Le v skupnosti — v združenju je moč, zaključil zborovanje. Jesenice. Občni zbor osrednjega dru« štva kovinarejv in sorodnih strok,, no-družnica Jesenice, ser" Je vršil dne 22. februarja t. 1. dopoldne ob 9. url pri Jelena na Savi. Sodrus Žnidar kot predse lnik podružnice je občni zbor otvoril, pozdravil navzoče člane in prečita! dnevni red. Govoril je o delovanju podružnice, o ra z* nih težkih bojih, ki jih ie bojevala podružnica s podjetjem, ter o uspehih, ki Hh 50 dosegla v korist delavcev. Sodrug Marčič kot tajnik je prečita! zapisnik zadniega občnega zbora. Odborovih sej 'e bilo v minulem poslovnem letu 12 rednih. 6 izrednih. Zaupniških sestankov le bilo 14, članskih sestankov je bilo 6, In 7 dru^ štvenih shodov. Irripii smo tudi krajevno konferenco skunno s politično organizacijo. Mezdna pogajanja smo imeli 3, in sicer eno dne 14. marca, drmro dne 17. hdih 1010 ;n trette fine 15., ianuarja 1920. Pri vseh teh potralaniih smo imeli srednje dobre uspehe. Nadalje ie •. s Marčič obširno poročal o delovanju podružnice, ter o delovanju osrednjega društva sploh. Pojasnjeval ie vzroke povišanja prispevkov in potrebo tega. So-drug Moretti je kot blagajnik podal natančno poročilo o blagajniškem delovanju, ter o stanju lokalne blagajne. S. Ferjan je kot pregledovalec računov, skupno z Rotarjem redno vsak mesec pregledal račune, kakor tudi letni računski zaključek, ter našel vse v naflenšem redu in predlagal. da se blagajniku da odveza, kar se Je zgodilo. Ker ^e je za sestavo novega odbora postavilo posebno komisijo, ie *»» komisija izvršila tudi volitve z listki. Po poročilu komisije so bili izvoljeni sledeči oporniki: Žnidar Anton, Moretti I^žef, Marčič Martin, Mulej Ivan, Ferjan Ivan, Burnik Franc. Ferčej Matevž, Bf^crelJ Andrej. Rozman Ivan. Košir Ciril. Jeram Martin in Sušnik Matija. Ker pa sodr. Sušnik izjavlja, da ne more vsled drugih pcslov sprejeli te funkcije, se je pa izvolilo sodr. Da^'arin Tvan-a. Kontno se 'fne-la- §e precej obširna in stvarna debata glede nadalinega delovanja. S. Žnidar je poživljal novi odbor k smotrenemu nadalj-nemu delu in bodril člane k vztrajnosti v tesni enotni organizaciji ker le v skupnem delovanju bo možno biti uspešne boje ki iib imamo že v nredvidiku. Nato se je zborovanje zaključilo. Občni zbor osrednle^ra društva kovinarjev. podružnice Javornik, se je vršil dne ?9. febrna^a t. 1. nonnldne ob 4. v gostilni Rozalije Žumer na Koroški Beli. So-drug Kemperle ie otvoril zborovanje, pozdravil v izbranih besedah navzoče člane, ter poročal o delovaniu dosedanjega odbira in zaupnikov. S. Giorgioni ie preči-tal zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se ie vzel na znanje S. Gmajnar ie podal poročilo blaeaine celega ,leta. ter o stanju članov v posameznih mesecih, iz česar fe bilo razvidno, da ie organizacija st^nrvma rasla S. Be^uš poroča, da ie večkrat v letu pregledoval račnrfc. ter r^l vedno vse v nallenšem redu Sodr. Žagar je podal poročilo o delovanju knjižnice. koliko knjig se ie kupilo in koliko se iih je izpo«widilo med člane. Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Pov?e Marka kot Predsednik, Jagodic Jakob njega namestnik Omajnar Franc, blagajnik. Barbarino Stefan, njega namestmk, Itar A^ton. 7n^,nfVar. 5irc Franc, nje-STa namestnik. Jakopič Janez in Zupančič Franc kot računska preglednika. Seljak Matevž. Tavčar Josip, Gregorač Karl in JagiČ Maks kot odborniki. Ker pa ie preteklo leto s. Žagar, sam deloval pri knjižnici. se je postavilo za prihodnje leto tri knjižničarje, in sicer so bili izvoljeni sodr. Žagar, s. Barbarino in .s. Brišar. Po izvolitvi odbora je s. Marčič priporočal novemu odboru ter članom- da naj se držijo vztralno svole organiza^le. ne ozirale se na vse napade, ki nam fih naortiJo razne druge stranke, ker le z neumornim delom bomo Pnšli do svojega smotra. S. Gabri- L 1 u hPrJ^ iz Borovelj. Je v izbranih be.«enan bodril navzoče zn <1elovor?aniza-cifi ter poročal 0 težkočah. ki lih imaio koroški sodrugi. S. Pov«