The Oldest and M on t Popzdar Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI LOVENEC ŠTEV. (No.) 87 PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU* S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., PETEK, 4. MAJA — FRIDAY, MAY 4, 1934 NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLII1 Boji s komunisti v Parizu ____________ __________ ' — Po MIRNEM 1. MAJU SE JE V PARIZU RAZVILA PONOČI MALA CIVILNA VOJNA.— POLICIJA JE KONČNO PREGNALA KOMUNISTE, KI SO SE ZABARIKADIRA-LI V NEKI ULICI. — NEMIRI IZBRUHNILI TUDI V HAVRE. KAZNJENCI VLEČEJO PLUG I S Pariz, Francija. — Celi dan 3- maja je potekel v Franciji skoraj popolnoma mirno in izbruhnilo je šele malo pred polnočjo, Nadomestilo se je pri tem za celi "izgubljeni" dan in izvila se je prava civilna voj-ha v malem obsegu na pariških ulicah, v kateri se je skoraj že domnevalo, da bo vlada mora- WIRT KONČNO POGOREL V svojem poročilu izjavlja odbor, da Wirtove izjave niso bile resnične. Washington, D. C. — V sre-. do je bilo celokupni poslanski a postaviti v akcijo topove in zbornici predloženo poročilo tanke, kateri so dan preje pa-Fadirali po Parizu v svarilo ne-mirnežem. Vendar pa je polici-»a sama brez vojaške pomoči Postala gospodar položaja. Do pričetka je prišlo, ko so komunisti v delavskem okraju taesta, blizu Place d'ltalia, pričeli metati kamenje na mimo Vozeče taksi avtomobile. Prihitela je na lice mesta policijska patrulja, ki je skušala napadalce razgnati. Ti pa so se ji postavili po robu in policija se Iz Jugoslavije. PRI PLANINI PRI RAKEKU JE ŠE SEDAJ GLOBOKO JEZERO; CESTA JE ŠE GLOBOKO POD VODO IN AVTOMOBILE PREVAŽAJO NAPREJ S ČOLNI. — UMETNIKI V STISKI IN POMANJKANJU.— SMRTNA KOSA IN DRUGO. f , • MM . - v a v r y>s & m' m*. • * wt M-} <■' . mM \ odbora, ki je imel nalogo, preiskati obdolžbe, katere je dr. Wirt iz Indiane vrgel proti možganskemu trustu. V odboru so bili trije demokrati in dva republikanca. Večina odbora, trije demokrati, je edina v tem, da so Wirtove obdolžbe brezi prp * jrnjkJM podlage in neresnične, dočim ^ J y jj/f / oba republikanca trdita, da se ni izvedla dovolj temeljita preiskava. Poročilo, ki ga je odbor podal zbornici, se glasi: "Odbor je mnenja in v tem Slika je bila vzeta na nek i kaznilniški farmi v državi A rkansas, ko se jetniki uporabljajo, da vlečejo plug pri oranju. Governer je napravil tem u konec, češ, da je to delo za mule in ne za ljudi. PROGRAM ijejod premočjo morala umak- gmislu tudi poroča 'zbornici, da pričevanje pri zasliševanju ter toiti. Takoj nato so se komunisti ^barikadirali v neki ozki uli-,Cl> dvignili rdečo zastavo in pe-" iiiternacijonalno himno. Karalo je, da bo v resnici izbruhala dolgo napovedana revolta. Pripeljale so se močne policijske rezerve in pričele napadati. Ko pa so policisti stopili ^ ozko, zabarikadirano ulico, Be je izvršil napad na nje z °ken in s streh poslopij in padlo je število strelov iz samokresov. Ponovno se je morala Policija umakniti in nje načelnik, ki je sam prišel na kraj nemirov z nadaljnjimi silami, je Uvidel, da bi poslal svoje može V gotovo smrt, ako bi jih še enkrat poslal v tisto ulico. Naročil je novo četo, opremljeno z jopiči, varnimi pred kroglami, m s plinskimi maskami. Z žarometi, ki so oslepili upornike z vodnimi curki so bili kon-uporniki pregnani z bari-a(i in opremljena četa jih je naskočila in pregnala. S tem Se je končala nevarnost, ven-pa je policija močno zased-Ia celi okraj. Istočasno pa je prišla tudi iz tne«ta Havre vest o komunistič- Predsednik bo zahteval od kongresa za dovoljenje zanj. —o— Washington, D. C. — Tekom vsa dejstva in okoliščine v zve- (teh dni bo predsednik Roose-zi s tem jasno kaže, da izjave, j velt poslal kongresu spomenico, ki jih je podal dr. Wirt, niso;v kateri bo apeliral nanj, naj bile resnične in da tistih pet oseb, v službi vlade Zed. dr- ga poveri s pi*avico, da bo lahko započel s stavbnim progra-žav, in častniški poročevalec, mom stanovanjskih hiš širom ki so se udeležile obeda v Vir-giniji 1. septembra 1933, niso podale nikakih takih izjav, kakor o njih trdi dr. Wirt. Iz vseh dokazov, ki so bili odboru predloženi, ni bilo nobenega, ki bi kazal na to, da je kje kaka oseba ali skupina, zaposlena v vladni službi, katera bi imela v načrtu 'prevreči obstoječi socijalni red', ali bi nameravala storiti kaj takega, kot je bilo omenjeno v pričevanjih dr. Wirta. Odbor je mnenja, da naj se zadeve ne jemlje več nadalje v poštev in zato poda poročilo brez vsakega priporočila." S tem je slovita Wirtova afera končnoveljavno zaključena in iz slona je postala — mušica. -o- GLASOVANJE O "NEW cele dežele. Pri konferenci s časnikarji se je predsednik izrazil, da je bilo to vprašanje temeljito proučeno in da je v resnici tak program potreben. Podrobnosti ni izdal, marveč jih je prihranil za svojo spomenic«) -a- ZVIŠANJE DOHODNINSKIH DAVKOV PREPREČENO JAPONSKA PREMIŠLJA ■ Voda se še ni odtekla (stvari, ki jih nujno potrebujejo Planina pri Rakeku, 10." apri-Ji" ki so si jih nameravali naba-la. — Pri nas zaliva povodenj Vltl 12 izkupička prodanih umet-vso veliko ravan že mesec dni. nin- Dva dni ,)odo ves pas zame-Na cestah je vode še skoraj 1 m. niavali vse razstavljene umetni-Poštni promet se vrši po državni ne- to Je slike> kiPe in keramična cesti z Logatcem, ker ni mogoč za razno blago, kakor oble-z Rakekom kakor navadno. Mar- ko> &vlje in konzervirana živi-sikdo ne ve, da je cesta proti Ra- la- Umetniki bodo sprejemali tu-keku pod vodo, zato pridrve k di bone, ki jih bodo mogli po po* nam avtomobili — tu pa razočaranje — na Rakek ne morejo, trebi izrabiti. Razstava te vrste je najbrž prva v Novem Sadu in tudi v KRIZEMSVETA — New York, N. Y. — Skozi 75 dni, zjutraj in zvečer, je neka ženska klečala ob obrežju Long Beach in molila, da bi ji bilo vrnjeno truplo njenega 8-letnega sinčka, ki je utonil. V torek zvečer so valovi vrgli truplo na obrežje skoraj neposredno pred njo. — Kalkuta, Indija.—V strahovitem orkanu, ki je v sredo zjutraj divjal po provinci Assam, je bilo ubitih '20 oseb in na stotine ranjenih. Vihar je od-j marveč je vzeta kot izraz stališča prijazne velesile in se ima v prijaznem tonu tudi odgovo- Sestavlja svoj odgovor na ameriško noto. Tokio, Japonska. — Tekom torka se je japonska vlada ba-vila z noto, ki jo je prejela odi ameriškega državnega depart-menta glede odnošajev s Kitajsko. Kakor se vidi, ni nota povzročila nikakega sovražnega razpoloženja proti Ameriki, ogromna masa vode ne pusti Tu pridejo razočaranim popot- Jugoslaviji, pa tudi v sosednih nikom na pomoč naši čolnarji, ki drža™h take vrste kupčije no avtomobile vtovorijo v čolne, Pomnio. Nlč ka.l Prijetno ni biti jih previdno prepeljejo čez ne- danes umetnik, kar jasno doka-zaželjeno jezero do grada in jih fuJe ta Primer N°vega Sada, ondi, kjer je cesta zopet prosta, ko umetmk P°nuJ'a svoi° sliko v iztovorijo — pri tem nekaj za-, vmi: "Zamenjam vam tole služijo. Žalostno: ko drugod tra- shko za "ove hlače!" va zeleni, pri nas, na naših poplavljenih travnikih pa gnije. Vse skrbno povprašuje: ali se bo Zlata poroka V nedeljo 8. aprila sta v Bočni kedaj kaj izdatnega ukrenilo za>na Štajerskem slavila zlato po-izčiščenje odtočnih jam, sicer se roko ugledna zakonca in posest-bo moralo ljudstvo izseliti, pojnika Jožef Rop in njegova žena sebno iz Laz in Jakovice, kjer Antonija. Domači župnik, čeprav imajo tudi znaten del njiv pod'že nosi na hrbtu osmi križ, je pr- Washington, D. C. ska zbornica se je v torek po-inovno bavila z zakonskim 'predlogom, s katerim se bodo ! zvišali dohodki federalne vlade. Pri glasovanju pa je odbila dostavek, ki ga je sprejel senat, potom katerega bi se zvišali vsi dohodninski davki za 10 odstotkov. Nasprotno pa je odobrila vse druge zvišane davke, ki bodo prinesli v federal našal cele hiše in potopilo se je več malih ladij na Surma reki. — Oslo, Norveška. — Odboru za podeljevanje Noblovih nagrad je poslal neki odlični Anglež priporočilo, naj bi se letošnja nagrada razdelila med 40 milijonov žensk, namreč Poslan-'med Žensko mednarodno organizacijo, češ, da so največ storile za razoroževanje. _ Rim, Italija. — Italijansko delavstvo je popolnoma ignoriralo 1. maj in ni, vsaj ne javno, priredilo nikakih proslav. V Rimu je proslavila ta dan edino nemška kolonija; na njih zborovanju je govoril tudi tukajšnji nemški poslanik. DEALU" no blagajno nadaljnjih 417 mi xt ,r i XT v m„,,0; lijorov dolarjev. Istočasno pa New York, N. Y. — lukaj- . 1 v . .. ,,-nu 1-4- - se bodo odpravili nekateri dru sn.ia znana revija "The Liter- ,, ,„ , , .v, • gi davki, kakor na mehke pija ary Digest bo dala ameriškim ° ' , . , .. " ° • Mn rAr»n hntTiriA rJ nn rv 11 li nemirih, ki so bili tako res- je moralo biti poklicano vo"iilce^ prjHko, da bodo izra vojaštvo. Neka mala deklica jejziH svoje mnenje 0 pr0gramu vodo. Iz vasi Laze ,se prav sedaj dela nova široka banovinska cesta skozi vas I van je selo na Rakek. Prav je to: ljudje bodo nekaj zaslužili; to bo najkrajša zveza . , , , , , med Logatcem in Rakekom, tre- riti. Med vlado pa ste dve mne- ,)a ne bo ye{ hodJti okrQg na pla nji: Nekateri zahtevajo, na.i se v odgovoru Ameriki podajo vse podrobnosti, dočim druga stru-ja trdi, da bo tem bolje, čim manj se bo govorilo. --o- NAJNIŽJA PLAČA ZA POŠTNE POMOČNIKE ODBITA JEZA GA PRIPELJALA V ZAPOR Washington, D. C. sednik Roosevelt je v torek ve-tiral zakonski predlog, s katerim bi se imela določiti najnižja plača, ki jo naj bi dobivali na-domestniki poštnih uslužbencev. Motiviral je svoj veto s tem, da bi bilo nepravilno, določiti stalno plačo takim usluž-Ibencem, za katere se ne ve, ko-,liko časa se jih bo potrebovalo 331etni Andr.jv siužbi. To bi lahko vodilo do - Generalni nino, kjer je cesta tolikokrat poplavljena, nova cesta bo pa speljana toliko višje, da je povodenj ne bo dosegla. Govorimo tudi o napeljavi e-lektrike v naš trg, govorimo tudi o denarju, ki je za to potreben, a ga ni, mislimo na posojilo -Pred- ta misel pa ni prijetna, ker treba tudi misliti na vrnitev posojila. Je torej veliko vprašanj, ki čakajo razvozljanja. -o- a pri tem ubita in 21 oseb ipredsednika Roosevelta. Kakor r>,' • 1 TT t . • v________I bil ^ j enih. Kakor svoječasno so Clialisti na Dunaju, so se komunisti tudi tukaj zabarikadi-j^li v delavskih hišah. Pričakalo se je, da bodo skušali korUunisti proglasiti generalno Rtavk0. ob mnogih drugih prilikah, bo vodila ta revija tudi glede tega predmeta splošno glasovanje in bo v ta namen razposlala petnajst milijonov glasovnic. Prvi milijon je bil že odposlan voliv- PSU TRANSPORTIRALI CIRKUŠKE BOLHE R ^°ston, Mass. — Celi cirkus živalmi se je v torek od-p 'ial od tukaj s parnikom v ,jVrop0. Od cirkusa pa se ni vi-el° drugega kakor samo eden ^odlaki pes. Bilo pa je tem ps! živl'ien.ia v kožuhu tega • a. V njem se je namreč skri-° gori omenjeno število cir-,UiIkih treniranih bolh. Njih B, nik smatra t0 transportacij-Ko metodo za najboljšo. Da pa če, na kožuhovino, dragulje, kakor tudi na bančne čeke. ZVERINJAK DOBIL NARAŠČAJ Chicago, 111. — V tukajšnjem zverinjaku v Lincoln parku se je v torek pripetil vesel dogo dek. Izlegla se je namreč mala cem v mestu New York in pošt-iorang utan opica. Zanimiv je nina za vrnitev glasovnice je od.ta dogodek, ker se skrajno red-lista predplačana. Volivec nelko pripeti, da bi se orang utan bo mogel podajati svojega\izlegel v ujetništvu; znana sta mnenja na dolgo in široko, mar-!do zdaj samo dva taka slučaja, več bo lahko samo odgovoril z Čuvaji zverinjaka skrbno varu-"Da" ali "Ne" na vprašanje na jejo mater in hčerko in ne pu-glasovnici. To vprašanje se gla- ste nikakih obiskovalcev do si: "Ali se strinjate v splošnem!njih. Znano je namreč, da Chicago, 111. Witz, 1122 No. La Salle St., je 'mnogih zlorab, bil v torek aretiran na obtožbo poštni mojster Farley pa je isti neke ženske, češ, da jo je uda- dan objavil, da je izboljšanje ril. Policiji je povedala, da je!razmer omogočilo, da se bodo v gledališču po nesreči stopila |rednim poštnim uslužbencem omenjenemu moškemu na no- zopet lahko dajale počitnice s go. Kljub temu, da se mu je[piag0< ——o- vič opravil cerkvene obrede zlate poroke. Zakonca, ki imata lepo posestvo, sta imela 10 otrok, od katerih jih še živi sedem, izmed teh so trije v Ameriki. -o- Vlomi Pred kratkim je bilo v Goste-čah pri Skofji Loki vlomljeno pri štirih posestnikih, povsod so vlomilci prišli v stanovanje skozi zamrežena okna. Neznanci so odnesli posestnikom razno obleko, perilo, posodo, živila in seveda tudi denar in s tem napravili občutno škodo. Smrtna kosa V Mengšu je umrla Marijana Vrhovnik, znana "Omejčeva" mati, rojena Jeras, stara 77 let. — V Slovenjegradcu je umrla Matilda Sekavčnik, soproga posestnika in gostilničarja stara 31 let — V Črni pri Prevaljih je umrla Tekla Drvodel, po do- z delovanjem in politiko Roose-veltovega prvega leta?" ne bodo živali grizle psa, je njegovo dlako namočil s ptičjo krvjo, s katero se bodo bolhe redile. orang utan samica ob kaki nevarnosti, ki jo zasluti, tako stisne mladiča k sebi, da ga pogosto zaduši. Ker hočejo to preprečiti, ne bo smel nihče videti male opice več tednov in njih kletka je skrbno zagrnjena. opravičila, je skočil pokonci in ji dal klofuto, da je padla po tleh. -o—— TATOVI OKRADLI VOJAŠKO OROŽARNO Warsaw, Ind. — V orožarno tukaj nastanjene narodne garde so v torek ponoči vdrli neznani tatovi in odnesli iz nje število pištol in drugega blaga. Zgodilo se je to med časom, ko je bil čuvaj odsoten. V tem mestu se je pred tremi tedni izvršil roparski napad tudi na policijsko postajo in je bilo iz nje odnesenega več orožja. Domnevalo se je, da je to izvršila Dil-i linger jeva tolpa. ČEBELE V KOPALNICI Denver, Colo. -— John R. Livermore je šel vprašat za svet nekega čebelorejca, naj mu pojasni, zakaj v njegovi hiši vedno brenči kaka čebela. Čebelo-rejec je šel in preiskal hišo in prišel pri, tem na nenavadno odkritje. V steni kopalnice je namreč našel celi roj čebel, ki so tamkaj ustanovile svojo domačijo. Bivati so morale tamkaj že dalje časa, kajti, ko so jih spravili ven, so našli v njih "panju" množino medu, ki je tehtal celih 120 funtov. ŠIRITE AMER. SLOVENCA1 Kmetija žrtev požara V petek 13. aprila ob po 12 dopoldne je plat zvona iz Št. jurske cerkve nad Izlakami na znanjal, da gori. Požar je iz bruhnil v hiši posestnika Cukia-tija, po domače pri Križniku. v|mače "Pušnica" trenutku je bila vsa hiša v plamenu, ki je v četrt ure uničil vso hišo. Ogenj se je raztegnil še na v bližini stoječe gospodarsko poslopje, ki je tudi do tal pogorelo. Domačim je uspelo rešiti malenkost obleke, drugo je vse pogorelo. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Izlak in sosednjih Lok, ki pa niso imeli več kaj gasiti, ker je vsled vetra in slamnate strehe vse takoj hit^o pogorelo. Škoda je precejšnja, zavarovano pa je bilo seveda malenkostno -o- Umetniki zamenjujejo slike V Novem Sadu razstavljajo kipar Karel Baranyi, Marija Zlatkov-Baranyi in subotiški slikar Adalbert Farkas, in sicer v poslopju Apollo. Čeprav je občinstvo pokazalo za razstavo precej zanimanja, vendar pa umetniki niso dočakali nobenega gmotnega uspeha. Zato so posegli po nenavadnem sredstvu, da si preskrbe Čebuli je pognojil Pri trgovcu Leopoldu Senica v Sevnici ob Savi, je v navzočnosti večje družbe bilo ukradeno 10.000 Din. Tat je denar odnesel in ga zakopal na nekem vrtiču bližini. Gospodinja je drugi dan na tisti prostor sadila čebulo. Videla je, da je bilo nekaj razkopano pa je mislila, da je to napravil kakšen pes. Trgovec je pa naznanil tatvino in orožniki so prijeli nekega fanta, ki je priznal da je ukradel denar in tudi povedal, kam ga je zakopal. Tako so našli pod komaj posajeno čebulo dragocen gnoj v vrednosti desetih tisočakov. -o- S strehe je padel Hudo se je ponesrečil posestnik Matija Turk iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dr. polju, ko je popravljal streho. Padel je doli in komaj še živega so pobrali in ga spravili v ptujsko bolnico. Lcr.iri 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC l>etek, I. maja 1934 AMERIKANSKI SUOVENEC jttai <» najstarejši slovenski v. , list v Ameriki* a«MaoTlj«i leta lift, l«baja Tuk dan razun n*del], t>oii«-Mlikov la dncvov po praxnikik. Izdaja In tiika! EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in sprava i i «49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: -$5.00 . 2.50 . 1.50 U celo leto--------- fa pol leta---- Za četrt leta_______ Za Chicago. Kanado In Evropo: U celo leto -$6.00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta______1.75 tint and the Oldest Slovene Newspaper in America. K*Ubllatwd 189L policami priganjati k delu. Nemški rasizem nima Samo name-1 pazi, da se preveč mestnega I že zdelo, da bi bil čas prijeti na seči po baltskih državah, po Poljski in Češkoslovaški, ne, on (denarja ne poizgubi po vedno za kako delo, zato je zopet po- Iuued daily. «xcept Sunday, Monday and tb« day aftar holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addrest of publication office-. 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year---- For half a year--- For three month«---- _$5.00 __ 2.50 ___1.50 Chicago, Canada and Eur op«: For one year--i----$6.00 For half a year____3.00 For three month«______1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj to pomeni? Zadnji torek, 1. maja, je senatska zbornica v Washingto-rm odglasovala z večino, da se dovoli občinam in mestom, ki so gospodarsko onemogla, da smejo zaprositi za konkurz (bankruptcy) in da se jim isti pod gotovimi postavnimi pogoji dovoli. Predlogu je baje naklonjen predsednik Roosevelt in večina demokratske stranke in tudi precejšnji del republikancev odobrava predlogo. Senat je sicer dvignil kvoto v odstotkih kreditorjev. Kongresna zbornica je lani določila, da mora vsaka taka prošnja vsjjtke občine ali mesta dobiti dovoljenje za tak prostovoljni konkurz vsaj od 30 odstotkov kreditorjev. Senatska zbornica je to kvoto dvignila na 75 odstotkov, toda tudi ta povišana kvota za dovoljenje mnogo ne pomeni in ne bo zaustavila tozadevnih konkurzov, ako pomislimo, da se nahaja točasno nad 2000 občin in mest v popolnoma gospodarsko nezmožnem stanju, v katerem že več let ne morejo zmagovati ne objesti, ne obročnih odplačil. Mi smo o tem vprašanju že pisali in povdarjali, da ako ta predloga, ki dovoljuje priglašen je za prostovoljni konkurz (bankruptcy), postane veljaven zakon, to pomeni silen udarec zu vse investorje, ki imajo investiran svoj denar v municipalne bonde takih prizadetih občin in mest. V kaki gospodarski stiski so nekatere občine, kažejo zlasti dejstva, da v državi Floridi sami je 32,3 davčnih distriktov, ki so gospodarsko onemogli in že več let ne plačujejo obresti, kaj šele, da bi izplačali obveznice. V državi North Carolina je 26 i davčnih distriktov; v državi Ohio 110; v Texas in New Jersey po 99; v JMichiganu 57 davčnih distriktov. Celo Illinois ima 51 distriktov in Indiana 21, in koliko še drugi. Vsa težava tega vprašanja je v tem, da so vse občine in m^sta napravili visoke dolgove v času prosperitete. Ko pa je prišla depresija, je onemogla pjačilna sposobnost davkoplačevalcev in dolgovi na obveznice (bonde) so zapadli. Zdaj ni drugega izhoda za take občine in mesta, kakor da dobijo na podlagi, zakona dovoljenje, da gredo v prostovoljni konkurz (bankruptcy) ter uredijo svoje dolgove, oziroma iste izplačajo s tem, kar imajo. Mnogi bodo v takih slučajih dobili le morda 75 odstotkov, morda tudi le 50 odstotkov, in morda še manj na dolar, ki so ga investirali v take obveznice. To je sicer silno hud udarec za vse investorje. Zlasti še za organizacije ali zavarovalninske družbe. Toda pomoči ne bo, saj je znan rek, kjer ni, še vojska nič np dobi. Tako je dala napihnjena prosperiteta brez razlike vsem po repu, najbolj pa revežem, malim investorjem. si hoče sploh podvreči vše slovanstvo in iz njega napraviti kolo-r.ijo germanske rase, ki bo že znala potegniti iz slovanstva nekak največji kulturni dobiček." To dejstvo pove dovolj, kako so Nemci silno naduto in domišljavo ljudstvo! Taka nadutost je navadno vedno kaznovana . . . -o- Petain - framason? "La Croix" poroča o nekem lističu, ki se je spravil celo nad sedanjega francoskega vojnega ministra in slavnega vojskovodjo., maršala Petaina, ter mu očital, da je — framason. V zvezi s tem pripoveduje "La Croix" o tem možu sledečo dogod-bico v odgovor: "Leta 1913 je bil Petain polkovnik in poveljnik 33. pešpolka v Arrasu. Nekega dne je prišel v Arras armadni inšpektor, o katerem so vedeli, da je levičar. Ta gospod je vprašal polkovnika Petaina, naj mu pove, kateri njegovi oficirji hodijo v nedeljah k maši. Polkovnik Petain mu je suho odgovoril: Gospod general, ko klečim pri maši v prvi klopi, nimam navade, da bi se oziral naokrog in gledal, kateri so oficirji, ki klečijo za menoj! Armadni inšpektor je imel dosti."— Tudi tisti zakotni francoski listič! praznih žepih. Frances Petrič, hči ugledne Petričeve družine z Wadsworth Ave., je rekla, da ne bo več sama hodila v cerkev. Zato si je izbrala ženina, dobrega in poštenega fanta, sina družine klical zdravnika, naj mu pove, kako in kaj. Zdravnik mu je sicer dovolil vstati, vendar mu je še prepovedal vsako delo, celo hoditi. Sedel je pa lahko, ampak kolikor mogoče mirno. Tako je sedpl tudi par ur pred BIRMA V WAUKEGANU IN zahteva truda, požrtvovalnosti DRUGE NOVICE in časa, kakor tudi razuma. Waukegari, III. j Dober pevec ali pevka ne po-V nedeljo, 6. maja, bo' delil !stane tako v enem dnevu Matt in Ursula Slana, katerega I smrtjo s sosedom Mr. Bizja-je peljala pred oltar. Poroka'kom na svojem porču. Ko se je se je vršila v nedeljo, 29. apri- ] naredila tema, je šel v hišo, la, s sv. mašo v slovenski cer-jkjer sta z ženo povečerjala, kvi. Svatovščina je pa bila po- nakar se je vlegel v postelj, tem v mali šolski dvorani. No- Ko je žena, ki se je pripravlja-voporočencema čestitamo in ji- la pomivat posodo, pogledala ma želimo veliko sreče in za- za njun na postelj, ker se ji je dovoljnosti v zakonskem stanu, j čudno zdelo, da je tako tiho, je Tukajšnja tri društva, spada- opazila, da je že mrtev. Vse .jopa h KSKJ., se energično pri- tresenje in klicanje ga ni več pravljajo, da bodo skupno na obudilo k življenju in poklicani slovesen način obhajali 401etni | zdravnik je mogel konstatirati jubilej ustanovitve KSKJ. Koli- samo smrt. — Jakob Gombach kor mi je znano, se bo vsa slo- je bil doma nekje blizu Trsta vesnost vršila v nedeljo, 3. ju- v Julijski Krajini in je prišel v nija. A. K. | Ameriko pred 10 leti. Pred -c------j dvema letoma in pol se je po- O TEM IN ONEM IZ SOUTH ročil, umrl je pa v starosti okoli CHICAGE j 35 let. Zapušča -žalujočo so- So. Chicago, lil. j Progo. dva brata, enega tukaj _ Pa smo počasi vendar doča-iv So- Chicago in enega v Wau-j kali nekaj toplejših dni, dasi še I keganu ter eno sestro v starem nismo brez skrbi, da bi nam kraju. Bil je tudi član društva danes ali jutri zopet ne zapihal Vitezov sv. Florijana štev. 44 hladni sever okoli ušes. Je pa KSKJ., ki so ga častno spremili že tudi čas, da so se dnevi ogre- na njegovi zadnji poti, kakor li. Saj je že april z vsemi svo- Sa tudi obiskali, ko je ležal na prevzv. chicaški škof B. J. ali enem tednu> v enem Sheil, D.D., v cerkvi M,atere mesecu, niti v enem letu. To božje v Waukeganu zakrament sv. birme. Vseh birmancev bo 125. Nekaj od teh je že bolj jimi muhami za nami, in danes, ko to pisem, je že prvega maja. (zahteva nekaj let učenja!'Zato fP°?inj«n se, da smo v 'je prav, da se prirejajo pevski kr^u v te™ casu »pedali koncerti, da se s tem vzbudi f d?evfsa 111 ufbah' odrastlih. Brezdvomno je, da so ti pohajali v publične šole in so tako zaostali s prejemom sv. birme. Dan sv. birme bo dan veselja za vse birmance. Tega dnev zlasti med mladino več zanimanja in veselja do petja. Da je pa petje nekaj posebnega, nekaj vzvišenega, je pa že samo po sebi umljivo. Kako bi bilo pusto po naših cerkvah, ako bi kedaj bodo črešnje za pokusiti, ker po vipavski dolini, tako so mrtvaškem odru. Pokopan je bil v soboto 21. aprila ob veli-starem ki udeležbi sorodnikov in prijateljev iz slovenske cerkve sv. Jurija na St. Mary pokopališče. — Žalujoči soprogi in sorodnikom naše odkritosrčno sožalje, pravili, so imeli prve dni maja njemu pa naj sveti večna luč. že zgodnje črešnje in so jih no- Druga žrtev nagle smrti je sili v Gorico na trg. Da, tako pa bil tukaj in daleč okoli do-je bilo njega dni v starem kra- bro znani slovenski advokat ju. Tukaj bomo pa še najmanj Ralph Kompare, ki je umrl ne bodo nikoli oozabili to osta ne bil° Peti»- Mi petje hočemo JU\ AT uu,uu " »«■>»><»>■> - ne Doao niKoii pozabili, to osla- ^ ^ naravnat 7aWavnmft nekaj tednov počakali, da nam zgodaj popolnoci v petek 27. pripeljejo iz južnih krajev te- aprila zjutraj v svojem uradu ga sladkega sadja, ker tukaj, na Commercial Ave. Tudi on je ne katoličanu v trajnem sporni- m naravnost zahtevamo. nu.— Po prejemu sv. birme po- stane šele pravi Kristusov voj ščak. Pevsko društvo Lira se pri I Zato je tudi prav in je naša ^dolžnost, da petje podpiramo I pri raznih prireditvah. Petje 1 človeka nekako povzdigne iri če ima kdo črešnjevo drevo, ne umrl za srčno hibo. Našel ga je bodo še dozorele, saj smo za- pa njegov brat William Kom-čeli šele regrat nabirat. — Vr- pare, tudi odvetnik, ko je rav-tovi so pri nas po večini že pre- no šel od nekei seje v svoj urad kopani in očiščeni, nekateri, ki P« neka pisma, da jih odda na se jim bolj mudi, so že tudi po- pošto. Čudno se mu je zdelo, sejali salato, ker pravijo, da ko je opazil, da je v uradu, v skupno z pravi j a pod vodstvom navduše- 8'a ojunaci. Za to naj bo v do-nega pevovodje Johna Kovači- ,kaz strasni dogodek, ki se je ča na veliki koncert, ki ga pri- dogodil leta 1912 na odprtem 'rede v nedeljo, 27. maja. To bo ,m01'!u v temni noči> ko se JeJ)0" nekaj posebnega, nekaj izvan- |tapljala velikanska ladja "Ti- ■ zelenega z domačega vr_ katerem sta delala irednega. — Pomislimo, da jej™ ' Kjei Je "a®10 "''Ita je več vredno, kakor še toli-i bratom llalphom, še luč, brata samo pri tem pevskem zboru M;1.™ ;v zaa"Jin »enutKin, iz prodajalne. Potrdim, da! P« nikjer. Gledal je okoli, in oldviir 40 npvcpv in nmrt Pnloo-'ni bilo nobenega vidika na re- . , i • , , • ' . OKiog 4U pevcev in pevk. i ole» v,.; . . , , , . . ]e res! ikp je odprl umiva no sobo, ie sitev m je vsak vedel, da je iz- T' , . . ... , . .1 » , , . ,, , , 1 V teku desetih dni nam je našel za vrati brata na tleh, kar 'smrt ugrabila kar dva rojaka,'je znamenje, da se je brat po ki sta oba umrla nagle smrti, končanem delu najbrže od- — Prvi je Jakob Gombach, ki 'pravljal, da gre domov, a ga je gubljen, je zbral kapitan ladje; godbenike in druge skupaj na; krov, kjer jim "je velel proizvajati oni znani angleški koral Hitlerizem in slovenstvo V knjigi "Rasizm przeciw slowianszczyznie" (Rasizem proti slovanstvu) je napisal poznanjski privatni docent dr. Stoja nowski sledečo razlago nemškega samoljubja in njegovih protislovenskih namenov: "Slovani so po mnenju nemških pas-mologov podrejeni ljudje — podljudje (Untermenschen), ki jih je treba zatirati. Oni so v socialnem in kulturnem pogledu čreda, in v pogledu pasme so mešanokrvni psi. Slovani imajo suženjske duše, zato jih je treba obdržati v suženjstvu in jih a teh so pa povabljeni k sodelovanju pevski zbori iz bližnjih naselbin, kot Chicago, So. Chicago, Joliet in Milwaukee. Če se vsi ti zbori odzovejo povabilu, potem brezdvomno lahko trdimo, da bo to nekaj velikega, ker bodo nastopili v posameznih skupinah, kakor tudi vsi skupaj. Natančni program .bo že pozneje objavljen v tem [listu. Za danes naj bo samo to-jliko poročano, da se med ljud- kjer je bil že šestič "Bližje Tebi, o moj Bog ..." S spremljevanjem godbe so po- je imel dobro urejeno poprav- f dohitela smrt. William je naglo ljalnico čevljev v lastni hiši na;Poklical na pomoč, ki je prišla >543 East 106th Street. Umri pod poveljstvom policijskega tem šli junaško smrti naproti vi. „ , ,„ .. ,„■(.„„,„ T , „ . |je zvečer v sredo 18. aprila za iajtnanta John Forda, ki so ta- mrzli grob. I srčno hibo. Omenjeni se je že ko j hiteli z Ralphom v South poprej stvom vzbudi več zanimanja za to prireditev. Pa tudi zato, da si pravočasno pridobite vstopnice, ker za omenjeni dan mora biti (in tudi bo) naša šolska dvorana nabito polna občinstva. Če pa ne bo, potem bomo vsi vedeli, da naš narod ne ceni dovolj truda in požrtvovalnosti naših pevskih zborov. Pevec ni nihče brez učenja, učenje pa Dne 17. aprila so se vršile .nekaj tednov poprej počutil(Chicago Hospital, ker so opa-volitve za mestni odbor v so-(bolnega, pa ne preveč, ker je,žili, da je v njem še iskrica živ-sednji naselbini North Chicago,;še vedno delal v svoji delavnici. Ijenja. Ko so pa prišli z njim v ponovno. Vendar je poklical zdravnika, j bolnico, niso zdravniki mogli izvoljen naš rojak in poštenjak ki mu je popolnoma prepove Present Value of Special Additional Contributions............. .........' P 669 09 Admitted Assets less $2,562.19 Sick and $3.423.31 Disability .............. ' W Fund Assets ......................................rimer .......................................................................... 52,253.56 lOOodstotno solventnost, mora vsak član in članica k sedanje IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani ) zatekali k njemu in vsem je rad, in kakor pravijo, tudi dobro pomagal, ker je bil izurjen v advokatskih stvareh in je dobro poznal postavo. Ti bodo zlasti, poleg njegove družine, občutili njegovo izgubo. Zelo delaven je bil v raznih društvih in organizacijah in je pred kakimi dvemi leti bil tudi ustanovitelj Jugoslov. političnega kluba, ki je sedaj najmočnejša ju- NAZNANILO ČLANICAM PODR. ŠT. 9 S.Ž.Z. Detroit, Mich. Naznanja se članicam naše podružnice, da bomo imele v nedeljo 6. maja sejo ob 3. uri popoldan v naši slovenski dvorani na 12. in Geneva. Po seji ob 4. uri se prične Card in Bunco party, kjer se bodo dobile lepe nagrade. Nato sledi lunch, dober prigrizek, potice, Kava in še kaj drugega okrepčila se bo dobilo, kar bodo naše dobre kuharice napravile in napekle. Za tem je prosta zabava, pri kateri bo igrala dobra godba. Med zabavo se goslovanska politična organi- zacjja vSo. Chicagi, ki šteje že dobro hladno"pivoV nad 500 Članov. Pred skoro 31 v , • v • „ vsph xlani leti je doživel strašno nesrečo, ko je bil 30. decembra 1903 v Iroquois teatru v Chicagi, kjer je nastal ogenj, pri katerem je izgubilo življenje 575 ljudi. Re- Vabim v imenu vseh članic vse naše prijatelje in prijateljice, da se vdeležite te naše zabave. Vsi dobrodošli. Posebno pa naj ne manjka nobene članice tega lepega društva. Vsaka naj s šil se je s tem, da je skočil na iseboj pripelja tudi svojo druži-Ulico, pri čemer si je prebil lo-!no ker gre ves dobiček za našo banjo. Dalje časa je visel med mu asesmentu dodati posebne življenjem in smrtjo, nazadnje dodatke za rezervni sklad me- lie pa okreval. Od takrat, razun sečno, kakor sledi: jko je imel pred leti močan živ- Člani in članice, zavarovani čni napad, ki ga je položil za za $250, posebni dodatek 3c šest mesecev v postelj, se je po- T.otijJ................................$157,048.81 Liabilities — Actual and Contingent Present Value of Promised Benefits Accrues Liabilities — Unpaid Claims Voluntary Contingency Reserve Total..... Assets to Liabilities.................. .100% —$153,514.60 787.34 ... 2,746.87 -..$157,048.81 State of Tennessee ) County of Davidson) ss Clarence L. Alford, being duly sworn, deposes and Actuary who made the foregoing computations concerning the condition of the Holy Family Society of U. S ■sideration says that he is the mesečno, člani in članice, zavarovani za $500, posebni doda- čutil prilično zdravega, pa ga je stisnilo nagloma za srce in tek 6c mesečno, člani (ice), za- odšel je v starosti 48 let, odko- varovani za $1000, posebni dodatek 12c na mesec. Gotovo je, da je to vpeljano samo za nedoločen čas in bo odpuščeno, ko bodo vse državne zahteve rešene in bo naša der ni več vrnitve. Za njim žaluje poleg številnih prijateljev njegova soproga in pet otrok, kakor tudi njegova mati Mrs. Frances Kompare, bratje Joe, William, Edward in Dr. Louis, organizacija kazala, da je 100- iter štiri sestre, Mrs. J. Ursicfi, odstotno solventna. iMrs. H. Hopkins, Mrs. John Naše društvo je to pismo Nagoda in Mrs. Ferd. Klobu-vzelo na znanje in prosim naše jčar. Pogreb se je vršil v pone-člane in članice, da upoštevajo deljek 30. aprila iz St. Bride's sklep gl. odbora DSD. — Ka- ^hurch na Coles Ave., kjer je kor ste tudi lahko vsi videli v ,bila ob 9:30 sv. maša za pokoj-zadnji številki našega glasila, nim. Od tam je bilo potem nje-je bilo to priobčeno v sloven- 'govo truplo prepeljano v števih skem in angleškem jeziku. nem spremstvu v Joliet, kjer jo Sobrat George Stonich, glavni jbilo poleg pokojnega očeta po-predsednik DSD., je že tudi u- jloženo v hladni grob. Pogreb rad.no poročal, da društva voli- je bil naravnost lep. Ko je bilo njegovo truplo pripeljano v Joliet, so se turobno oglasili zvonovi jolietske slovenske cerkve, da so zadnjič zapeli rojaku v slovo, ki je odšel po svoje plačilo. Pred cerkvijo je sprevod pričakal tudi Rev. Father Plev-nik. Nosili so ga pa samo visoki dostojanstveniki, kot sodniki in advokatje, Člani So. Chicago jo svoje delegate meseca maja t. 1. — Torej članstvo našega društva prosim, da vsi tisti, ki dolgujejo, naj svoj dolg poravnajo do prihodnje seje. Člani in članice, kateri so na rezervi, ne bodo mogli biti delegat-je ali delegatinje. Vsi aktivni člani in članice ste že sedaj prošeni, da se vsi udeležite prihodnje »oje, ker ta seja bo ve- Bar Association, katere član je lily Society of U. S. A., as of December 31, 1933, taking into con- ilikega pomena za liaŠe drUŠtv.0 ibil tudi ROkojlli.—Naj mil sveti the extra or additional contributions levied bv resolution of the S,,- r\on \t„ _„j_..... , ., I v , v ~ , . v. . . preme Board duly adopted on April 16, 1934, and that the sameLe colect and S ' * Z&dnJJ 36J1 J® bll° lup' ZaluJ0cim Pa na-' 1Z" true to the best of his information, knowledge and belief. c . .. , , CLARENCE '<■ ALKQRD, Actuary. Subscribed and sworn to before me this 24th dav of April, 1934 (-SKAL) MILDRED E. LITTLE, Notary Public. HOLY FAMILY SOCIETY OF. U. S. A. JUVENILE DEPARTMENT Valuation as of December 31, 1933 Number of .Members Dec. 31. 1933 (,85 Insurance in force Dec. 31, 1933 ..................ZZ^ZZZZZZjMl&W Keqiured Reserve ....................................................................................................................£ 3 75 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Joliet, 111. Cenjeni člani in članice D.S.D.:— V današnji številki našega glasila vidimo poročilo našega ''kiuarja za leto 1933. Vidimo, da če ne bi glavni odbor obe-hem nekaj ukrenil glede državnih zahtev, ne bi ostali solvent--1- Ker je pa bilo to storjeno, namreč da pričnemo z dnem 1. r-'aia 1931 in naprej za nedoločen čas plačevati posebne dodatke v rezervni sklad, nam poročilo kaže, da s tem ostanemo ()0odstotno solventni. Torej, po nasvetu našega aktuarja, je bila edina pot, da se -1 vnamOj kakor že v zadnji številki glasila naznanjeno, in s l/rn potom še enkrat opominjam vse naše tajnike in tajnice, da j^ičnejo pobirati te posebne dodatke z dnem 1. maja naprej, v^reč za člane (ice) zavarovane za $250 po 3c na mesec; za ^ ^»o(ice) zavarovane za $500 po 6c na mesec, in za člane (ice) "lv^rovane za $1000 po 12c na mesec. Ker je to vpeljano samo za nedoločen čas in samo zato, da emo solventni, in ker tudi ni krivda gl. odbora, zatorej Valuation Exhibit Dec. 31, 1933 Assets Admitted Assets less $93.95 Expense Fund ..................... Liabilities Required Reserve 011 Outstanding Certificates Accrued Liabilities — Unpaid Claims .................... ......................$ Total................................$ Surplus December 31, 1933................................$ 7,511.68 3,210.75 3,210.75 4,300.75 Of* v j, w . ----,, __ —---- , osim skv.pno članstvo DSD., da ne bi zaradi teh posebnih do-- dajali Družbi slabo ime. Kajti to so prinesle razmere, tater dr e že trajajo več kot tri leta in katere razmere na eden ali način čutijo vse organizacije, bodisi male ali velike. 2 0 ^atorej še enkrat prosim, bodimo v tem oziru zastopni ip °K°l.im, da tako ostanemo lOOodstotno solventni. '"t iAS13ošt0vanJem in bratskim pozdravom ostanem Vaš udani •y'1J- Frank J. Wedic, gl. tajnik. .... Basis.of Rates and Valuation d„siriaIT™M 'T™ r" Juve',,il<: certificates is based on the Standard In on v ? M?rtal,ty four percent interest assumption. The v 'pj, "Wk' h>.' thc ,u'' reserve method upon those assumptions, ins,,,- , I ' y 'SSUCS Qivt fo''m Qf Juvenile certificate, which provides term o a^ nex'n'T? ^ T dghtecn' thl' a,»ou»t ^n fit varying a coni 4gt_ 'KXt bwW*y-:lt -f death. The maximum death benefit is $450 Mortality Experience during 1933 No Death Losses Incurred. Net Interest Famed on ^Z'^ ^ ^ Net Rate of Interest Income ........................................................* sklenjeno, da se vrši prihodnja rečem v imenu vseh, ki so ga seja v soboto, 26. maja zvečer, zaradi obhajanja 401etnice KS. KJ., v nedeljo, 27. maja, kateri v imenu gori omenjenega dru- poznali, globoko sožalje. Na operacijo je moral Joe Bučar, sin Mr. in Mrs. Joe Bučar na Ave. L. Kar nenadoma štva Častitamo k tej 401etnici Iga je zagrabilo. V petek je pri-že sedaj. — Za dr. sv. Družine šel iz šole in že je moral takoj št. 1 DSD. !s poklicnim zdravnikom v bol- L. Martincich, tajnik. !nico in pod nož. Operacijo je 'srečno prestal in želimo, da - Tako je naše NEKAJ ZA VSE j kmalu okreva. Mraz čutimo v brezveterju |žiyljenje. Eni v grob, drugi pod manj nego v vetru. no.Ž- Nihče pa ne ve, kaj ga ča- Meso kuncev Je zelo tečno |ka in kedaj--To naj bo za en- in lahko prebavljivo, v dobi j krat dovolj. Bolj žalostne so te gospodarske krize pa ima za- novice, zato bom o veselejših, radi svoje razmerne cenenosti ki jih jp tudi ^iekaj, poročal še poseben pomen, Na Franco- drugič. Novinar. aiua- skem ima v ljudski prehrani že --o dolgo veliko vlogo. Nashville, Teune ssee, April 1^34. CLARENCE L. ALFORD, 190.90 2.14% Actuary. ker 8 tem vzrokom je naša sol- Hn^ici I vent"«»t tudi padla pod 1.00 od- UoPiSl lokalnih i stotkov in kar države zahteva- društev ' "'''l^iil.ailinMiiliiaiiiftWf.iiiMiil^Mii'^Mii.iiMiitLLMTTTTTmflTi^iT^ IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S,D. Joliet, III. Naše društvo jo imelo svojo redno mesečno sejo dne £2. aprila. Na tej seji je bilo prebrano važno pismo sobrata gl. tajnika Frank J. Wedica, Cenjeni mi gl. uradniki in članstvo društva sv. Družine št. 1 DSD.: S tem se vam službeno naznanja, ker so zadnje leto naše posojilne listine padle pod originalno vrednost in jo, posebno pa država Pennsylvania, da morajo biti vse organizacije takorekoč do dne 26. aprila t. 1. lOOodstotno solvent-ne, da se jp zato moralo v ta namen nekaj ukreniti. Po nasvetu našega aktuarja, po pismu z dne 13. aprila, v katerem nam svetuje, da se skliče posebna seja gl. odbora, na kateri se naj napravi resolucija glede dodatka za rezervni sklad mesečno, kakor sledi: Člani in članice, zavarovani za $250, dodatek 3c mesečno; člani (ice) zavarovani za $500, dodatek 6c mesečno, in člani in DR. WEEKS, SUCCESSOR TO gggBSffl m OF MCE blagajno. Vstopnina je samo 25c. Dolžnost me veže, da se zahvalim članicam naše podružnice, ki so me obiskale za časa moje bolezni in plačale v namen za zdravje sv. mašo, kakor tudi da so mi prinesle lepe cvetlice. Niti nisem vedela od kod prihajajo, ko mi je sosestra Mrs, Spihar dala poduhati cvetico, nakar mi pokazala celi krasni šopek. Šele potem sem zvedela, da je to od članic SŽZ. Se enkrat prav lepa hvala za plačano sv. mašo in pa za šopek cveetlic. — Lepo se tudi zahvalim članicam oltarnega društva, za plačano sv. mašo za zdravje. — Ker sem bila vse velikonočne praznike priklenjena na bolniško postelj. Hvala Bogu, da bom sedaj spet med vami. Za-,t.o vas za dan 6. maja uljudno vabim da napolnimo našo dvorano do zadnjega kotička. — Lepi mesec maj smo dočakali, zato udeležuj mo se šmarniške pobož-nosti. To bo nam v dušno korist in tudi naši čč. gg. duhovniki bodo veseli videti nas zbrane pred Marijinim šnntrniškim oltarjem. — Sosesterski pozdrav. (Ogi.) Marie Maierle, preda. -o- PO 84 LETIH Ni vsakdanje, da bi za kakega pesnika bila nakazana nagrada šele po 84 letih. Zgodilo se je to pri Balzacu. Neka francoska literarna družba za svojo vsakoletno literarno nagrado ni dobila po njenem mnenju nobenega primernega živega pisatelja. Nakazala jo je torej Balzacovi hiši v Parizu, ki bo preurejena v Bal-zacov muzej. Veliki francoski pesnik je u-mrl 1850 po ogromnem literarnem delovanju. Bil je star 51 let, pa je zapustil 50 knjig, o katerih pravi literarna zgodovina, da so nenadomestljive vrednosti, če bi napisal le Eugenie Gran-det, bi mu bilo ohranjeno častno mesto v svetovni literaturi. Morda pa so možje, ki so nakazali sedaj denar za Balzacov muzej, hoteli s tem počastiti delo, ki je prepozno prišlo do prave veljave. -o- dRITE "AMER- SLOVENCA"! H rs, 8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices 326 S. STATfc ST. Opposite Davis Store, 2d Floor ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate n? razpolago lastneg^ rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postreif^a solidna. Se priporočam t Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R " 'Araier. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor še nanese naše delovanje."—Rev. Černe. DR. J, E, uji?j ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO. ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 --■8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4913 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. DRASLER SERVICE STATION CORNER 12th AND SHERIDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL. Telephone: NORTH CHICAGO 5859 Za automobile in trnke je vedno v zalogi Red Crown gasolin, najboljši gutniji—'Tires, baterije, Greasing in najboljše olje. Rojakom se priporočam v domači naselbini, kakor tudi rojakom, ki potujejo z avtoji preko našega mesta. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIgTU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 180.5, Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois 'Stran t 'AMERIKANSKI SLOVENEC w Petek, "4. maja "iOP. t ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX ' Ni maral odgovoriti njeni zaupnosti, ki jo je ugenil, čeprav mu je ni razodela. Delal se je, kakor da hoče govoriti o svoji stroki, in ji je. vendar narisal cel načrt povsem novega življenja. "Da, več zraka ji je treba! Tu bi napravili Odprtino za salon in tam zraven obednice verando. Lahko bi prizidali tudi cvetličnjak. In prepričan sem, da ni v hiši niti elektrike niti telefona." "Oh, gospod, še vodovoda ne!" "Še vodovoda ne! Skoro ne morem verjeti! Morali bi jo popraviti od vrha do tal. Sicer pa je v njej le poleti prijetno. Ostali čas bi morali ttrugam." Zadrževal jo je s tem, da ji je našteval ta •popravila. Poslušala ga je nekoliko užaljena, vendar pa je bila že vnaprej premagana in nekoliko sramovala se je svojega poraza. "Da bi šla drugam?" je rekla. "Prav gotovo!" "In mama?" Ni odgovoril in žal mu je bilo vsega, kar je bil rekel; kajti jasno ga je razumela, čeprav svoje misli ni izrekel. Zdaj se je spominjal, da je takrat povesila glavo: prav gotovo si je priznala, da bi zapustila tudi mater, če bi od nje zahteval. Drug ob drugem sta šla nekaj korakov po 'dolgem, kostanjevem drevoredu. Med gostimi vejami se je prikazovalo med drevesi modro, skoraj belo jezero, ki je bilo vse sveže in je dobro delo očesu. Včasih je preletela lahna sapica njegovo površje in vrhovi valčkov so se jasno zableščali, kakor bi jezero hotelo pokazati, da še živi. Kadar je poskočila na površje riba, da ulovi muho, se je svetlo zabliskalo. Tudi italijanska jadra objezernih čolnov so se svetila v zraku. Ta brezsenčna pokrajina, ta neznana in žalostna pa vendar tako hitro vesela mladenka, ta vabljiva hiša sred drevja, ki je bila celo zaprta, kakor kaka prizanesljiva starka, vse to se je tako srečno ujemalo, da se mu je za hip zazdelo, da ga je zapustil njegov privajeni nemir, kakor odpade prezgodaj ovenel list. Čutil je, da je silno d alečod Pariza,dale, od njegovega nemira in njegovih žena! Morda je to sreča? "Na svidenje, gospodična." "Zbogom, gospod!" In senčna cesta, ki je vodila do hiše, se je Zaprla za njim. Toda nejasno je čutil, da ga tam nekdo čaka. . . Ob teh spominih na svojo zaroko je začuden spoznal, da so mu všeč; kakor bolnik je bil, ki po dolgi bolezni zopet boječe naveže stike z življenjem. Ko se je zdramil, je opazil, da se dani. Vlak se je težko dvigal v pobočje gorovja Jura. Za zavesami smrek so zlatord,eče lise oznanjale prihajajoče solnce. Kako se mu je zdela kratka noč, polna spominov nanjo! Zakaj ga je v teku kratke vožnje njegova postopaška misel, ki jo je dremajoča volja slabo krotila, speljala preko tistih ozkih mej, ki jih je začrtal' po izdajstvu, kakor po opustošenem parku? Takoj zdajle, za postajo Vallorbe in švicarsko mejo, ko se bo pokazalo Lemansko jezero, bo na drugi strani brega iskal kraj, kjer je stala stara hiša, ki je prva bila priča njegove vstajajoče nežnosti. Ni je podrl, niti je ni popravil, kakor je obljubil; samo enkrat jo je Še videl, ko sta prišla skupaj s Terezo k pogrebu gospe de Rodange, ki je umrla kmalu po njuni pooki. Saj ni imel časa, da bi bil tja zahajal. Toliko prijaznejših letovišč po najlepših pokrajinah zemlje ga je privlačevalo. Morda, da, morda je Tereza potem, ko jo je bil spodil, prišla tja v družbi z onim? Čemu torej še obuja te spomine za zaroko? Kakor Prevela KRISTA HAFNER GROZOTA PLINOV V BODOČI VOJNI vsi drugi, ki mu jih je zapustila, so bili tudi ti podobni zastrupljenim in velim cveticam. In vendar je z dobrotami obsipal to deklico, ki sama ni imela ničesar. Zanjo je zgradil prelepo palačo v ulici Franqueville, vso preluknjano z okni, vso zavito v lepotično zelenje, ki se je svetlo odražalo. Rešil je njeno ujeto mladost in ji poskrbel dovolj zabave. Obsipal jo je z dobrotami. Rad jo je videl, veselo in podjetno ter je v ta namen storil vse, kar je le mogel. Čudil se je le, da njo to ni bolj prevzelo, da je ta skrb ni kar nič genila. Vendar pa je vsa ta leta prav do zadnjega bila povsem vdana njegovemu vodstvu, prav kakor je bil pričakoval. Zahrbtno in izdajalsko ko sužnja je pripravljala svojo podlost. . . Jezero se je smehljalo v svežem jutru. Zagledal je na desno od Eviana. Pogled mu je zajel hribček Publler. III. Simplonski brzec se ustavi v Lausanni komaj za deset minut. Mark Romenay je potrkal na vrata oddelka, kjer je spala Julka. Gospa A-cher, ki je bila že napravljena, mu je odprla. "Gospodična še spi," je povedala šepetaje. "Prav. Časa je še dosti. Vendar pa bo bo-jje, če je ne zbudite šele zadnji hip. V eni uri smo v Martignyju." Nato je stopil na kolodvorski hodnik. Redki potniki v dolgih površnikih in s čepicami, po-veznjenimi globoko na oči, so hodili pred njim in se sprehajali ob vlaku, da si razgibajo otrple noge. Neki prodajalec je rinil pred seboj majhen voziček, poln pijače, sodja, drugih jedil; tudi knjige in časnike je prodajal. Tu in tam so skozi majhna okenca ženske ponujale čašico kave. "Švicarski časopisi?" je vprašal Mark, da je imel kaj dela. Prodajalec mu je pomolil Journal de Lausanne. Mark je hitel nazaj v voz; uradnik je klical: "Odhod!" Do Villeneuve, blizu tam, kjer se zavije reka Rhone, se železnica zmagoslavno dvigne nad Lemansko jezero. Vinogradi, vile med vrtovi in goste postaje: Vevey, Clarens, Montreux, Territet, ki se dopolnjujejo kakor vdelani dragulji, jo ločijo od obrežja. Prvi solnčni žarki so se igrali na belih pročeljih hiš, zlatili pobočja in mehko padali na vode. Na drugi strani pa so ostala pobočja savojskih Alp še vedno v senci. Megle, ki so se sproščale, so se vlačile okoli vrhov kakor slabo pripeti pajčolani, ki jih veter odgrinja. Hipoma se je prikazala gora Dent du Midi s sedmerimi vrhovi. Ta prizor osvežujočega miru po brezkončni noči ni raztresel Marka Romenaya. Še dolgo je iskal v ozadju na pobočju Publierja močno, staro streho, ki pa je bila preveč oddaljena in preveč zakrita med drevjem, da bi jo bil mogel najti. Tam ga je torej čakala nekega poletnega dne, ki je bil sličen današnjemu, njegova usodna nesreča. Sovražno je gledal na to razsežno gorsko pokrajino okoli jezera. Prav pred letom dni je napravil isto pot, in takrat je bila Tereza zraven. Šli so še dalje, prav do Viege in so tam vstopili na mali vlak, ki vodi do Zermatta, od tam pa so odšli na Riffelalpo. Zdravnik, ki so ga vznemirjala Julkina bleda lica, je priporočal zdrav in oster zrak. Zvečer, ko je bil sredi svoje družine in ga ni ničesar več vezalo na družbo, so pretehtavali in primerjali ponudbe vodnikov. On je predlagal Tirolsko, ona pa Savojo. (Dalje prih.) -o- >IRITE "AMER. SLOVENCA"! Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' Pod naslovom "Obraz bodoče vojne" je izšla v Londonu knjiga, ki je svoje prispevke zanjo, na poziv založništva, dalo 18 u-glednih vojaških in kemičnih strokovnjakov raznih dežel. Izdajatelj je še posebe zahteval, naj mu ti strokovnjaki podado samo znanstveno stvarno, po nobeni fantastičnosti skvarjeno sliko bodoče vojne. Cujmo, kakšno mnenje imajo torej ti strokovnjaki o grozotah te vojne. Tehnika, ki je zrevolucionira-la gospodarsko življenje, pravi angleški general Fuller, je preobrnila metode vojskovanja. Pehota, ki je bila nekoč odločilni či-nitelj na vojnem polju, ne bo imela V bodoči vojni nobene vloge. Vojna se bo kakor gospodarstvo popolnoma motorizirala in zmehanizirala in pehota bo v njej igrala vlogo nekoč tudi slavnega , a danes povsem zastarelega orožja — konjenice. Motorizirane čete bodo odločale,pešci, ki jih v mirnem času vežbajo v dolgih pohodih s težkimi bremeni na hrbtu, ne bodo za nič i drugega pripravni, nego da jih 'bodo tanki uničevali. Tanki proti 'pešcem — to ni nobena vojna več ,temveč navadno klanje. Angleški major Bratt je mnenja, da se bodoča vojna ne bo odločala več niti na zemlji, niti na vodi, temveč v zraku. Zmagal bo tisti, ki bo v zraku bolje o-premljen in ki bo znal svoje zračne sile izkoristiti do konca. Železnice v motorizirani vojni ne bodo imele nobenega pomena več kot prevozno sredstvo, po drugi strani pa ne bo mogla nobena, še tako mogočna in artiljerijsko še tako močno opremljena kopna vojska preprečiti sovražnim zračnim brodovjem vdora v hranjeno ozemlje. Napadalec se "Zeleni plin" ima to lastnost, da jdijo, temveč namenil se je v de-vsrkajo pljuča pod njegovim |želo Salamonskih zakladov, ki je predvidoma za te čete sploh ne bo brigal in bo vršil svoje uničujoče delo v zaledju, nad tovarnami, rudniki, mlini, civilnim prebivalstvom, nad katerih bo sejal paniko in s tem pogoje za kapitulacijo. V bodoči vojni žrtve ne bodo padale več v takšni meri na fronti, temveč v ozemljih, ki j-ih do danes sploh nismo šteli v vojni pas. Švicarska kemičarka dr. G. Woker poroča o bakteriološki in kemični vojni. Plin bo imel v bodoči vojni vse strašnejšo vlogo nego v preteklosti. Letalstvo bo uporabljalo tudi zažigalne bombe, katerih u-činek si lajik niti predstavljati ne more. Neke vrste teh bomb tehtajo n. pr. samo kilogram, a čim se dotaknejo strehe ali tal, se segrejejo na 3000 stop., raztopijo in zlijejo kot žareč tok od nadstropja do nadstropja, vžigajoč vse, kar se zažgati da. JTežje bombe bodo zažigale podtalne vodovodne, električne in plinske napeljave. Nekoliko letal s takšnimi bombami in največje mesto se v kratkem spremeni v ognjeno morje. Nov tip eksplozivnih bomb so tako zvane "berlinske bombe", ki uničujejo na 800 do 1000 m okrog mesta eksplozije vsako živo stvar. General Growes pravi, da bo nasproti zračnim napadom v bodoči vojni vsaka obramba še tako velikih mest odveč, kajti nove bombe so tako močne, da raztreščijo tudi najtrdnejše in najbolj bistroumno zgrajene obrambne in zaščitne naprave. V nekoliko trenutkih bodo gorele celo ceste. Novi plini so tako strašni, da jih ni niti primerjati s plini zadnje vojne. Danes poznamo pline, ki se jih more človek zavesti šele v trenutku, preden ga ubijejo. vplivom vso sokrvco vase, tako da se človek dobesedno utopi in zaduši v lastni krvi. Growes omenja nadalje, da imamo danes že tako umno pobarvana letala, da jih ni mogoče odkriti niti z najmočnejšimi žarometi. Francoski profesor Langevin pravi, da zadostuje 100 letal po-, bila po takratnem splošnem mnenju celina na zapadu Atlantika. Premišljeno je Kolumb iskal A-meriko in jo tudi našel. Privat trdi da ni bil Kolumb Italijan nego Španec. Kolumb je izvrstno obvladal kastilščino, to je španščino, poleg tega tudi latinščino, katalanščino in por- polnoma za uničenje tako velike-Jtugalsko; njegovo znanje itali-ga mefeta, kakršno je Pariz, v janščine je bilo nasprotno zelo kratkem času. Nemški general 'pičlo. Altrock je istega mnenja in do- daja, da bo iztrebljenje civilnega prebivalstva eden izmed glavnih namenov bodoče vojne, dočim bo prava fronta uživala precejšen mir. -o—— KOLUMB NI BIL ITALIJAN Francoski zgodovinar Maurice Privat je napisal nov življenjepis o Krištofu Kolumbu. Privat je spisal svojo študijo ne glede na dosedanje mnenje o Kolumbu in v marsičem postavlja popolnoma na glavo dosedanje ugotovitve. Maurice Privat trdi, da ni samo slučaj zanesel Kolumba v Ameriko in da je Ko-lum tudi gledal s celine Tihi ocean. Doslej so splošno menili, da se je Kolumb na svoji četrti vožnji leta 1502 zadovoljil s tem, da je plul na vzhodni obali sred- EDINI SLOVENSKI RAZVAŽEC PIVA - DISTRIBUTOR MONARCH in slovitega OLYMPIA in USA PILSNER piva Naročila dovažam na domove, pivo v steklenicah in sodili Kadar imate na programu svatbe, krstije, partije, pokličite me na telefon, da vam pripeljem pivo. 2215 WEST 23rd STREET Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILL. PATRIOTIZEM IN KONFE-SIONALNA ŠOLA V belgijskem senatu se je o priliki proračunske debate razvila debata o patriotični vzgoji v konfesionalnih šolah. Poročevalec Van den Nest je ostro napadel konfesionalno šolo v Belgiji, ki jih imenujejo navadno svobodne šole. Njegove napade je katoliški senator Verbist zelo učinkovito zavrnil. Popolnoma se mu je posrečilo dokazati, da v konfesionalnih šolah vzgoja k patriotizmu in nacionalnemu mišljenju prav nič ne zaostaja za tozadevno vzgojo v državnih šolah, česar prav za prav ne bi bilo treba niti dokazovati, ker je spoštovanje pred oblasti in zakoni važna dolžnost slehernega kristjana. — Ako kralj kliče narod nje Amerike, temveč je panam- v pravično vojno, potem je nje-sko ožino tudi prehodil in da je jgovemu klicu treba slediti. Prav od zapadne obali današnje i Ko- tako je kristjan dolžan, da spol-lumbije uzrl zapadno obal Ame- njuje svojo dolžnost, če gre za rike in morje. Legenda o ubogem in malo izobraženem Genovezu ali ligur-skem, oziroma korsiškem trgovcu, ki se je napravil na pot iz gole strasti po dogodovščinah, je povsem pokopana. Maurice Privat trdi, da je bil Kolumb iz Mal-lorce, mož španske rodovine, ple-menitaš in zelo izobražen človek. Bavil se je z ladjedelstvom, z astronomskimi, astrološkimi in matematičnimi nauki. Bil je tudi v mornarstvu sploh pravi mojster. Že v svoji mladosti ni priplul samo do bližnjega vzhoda (levanta) in na drugi strani do Islandije, temveč dvakrat, to je 1. 1477 in 1479 se je približal Groenlandiji, ki jo je tudi videl. Vse njegove ekspedicije so bile skrbno pripravljene in tudi na drugi vožnji je točno dosegel svoj smoter, to je San Salvador. Nikakor ni imel namena potovati v kraljestvo Kana, ne v In- plačevanje pravično odmerjenih davkov. Kdor okrade državo, o-krade svoje sodržavljane. Nadalje je senator opozarjal na prisego katoliških učiteljev. Katoliški učitelj, ki poučuje v kon-fesionalni šoli, priseže zvestobo kralju in ustavi in sicer z do-stavkom: "Kakor mi je Bog priča". Prisega kralju in ustavi je garant, da bo takšen učitelj zvest tudi vsem državnim zakonom. Množina krvi pri človeku znaša trinajstino njegove telesne teže, pri odraslem človeku te- DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1:30—3 :30—6:80—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Dally Tel. Canal 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 570» Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN _ ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop: 1—6 pop., in g__8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto. WAUKEGANSKI URAD JB na 424 — 10th Street Sel na domu in uradu: Ontarla 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (r sredo samo dopoldne.) DR. RAY OLECH, DENTIST Oh ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako 3lovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo 3lovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec V NAJEM se odda stanovanje, 4 sobe. V stanovanju je elektrika in plin. Vprašajte na: 2048 West 21st Place, Chicago, 111. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga! Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki1 so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS ■ 1 V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. E3E ■ m