Gozdarski vestnik - izziv posamezniku in stroki 
Dan, ko izide Vestnik, je za urednika poseben dan. Predstavlja 
zaključni dogodek več mesecev trajajočih aktivnosti pri zbiranju in 
izboru gradiva, urejanju prispevkov, oblikovanju številke in trenutek, 
ko ni več poti nazaj. Tudi za številne naročnike to ni navaden dan. Za 
marsikoga je to edini redni stik s pisano strokovno besedo. Za tiste 
naročnike, ki so ohranili pridobljeno veščino pisnega izražanja, je to 
lahko trenutek, ko zagledajo svoje sledi na papirju ali pa spoznajo, 
kako zelo drugače okolica razumeva ubeseditev ali upodobitev njihovih misli. 
Za veliko večino gozdarjev pa je dan izida Vestnika kot vsak drug. Nekateri izmed njih 
se zanašajo, da jih Vestnik čaka varno skrit v redkih knjižnicah ali na spletnih straneh 
interneta, drugi ga poznajo samo po naslovu in v isti sapi vzdihujejo nad odnosi v stroki. 
Zdi se kakor, da nočejo razumeti temeljnega zakona spremenljivosti ter neskončne igre 
dajanja in jemanja. Brez posebnega napora jih najdemo tako med terenskimi gozdarji 
kot tudi med akademiki. Zaradi njih so me v začetku obletavale negotove misli o smisla 
in pomenu tega glasila. Je mar 500 strani in dva milijona bolj ali manj urejene zloženke 
znakov v posameznem letniku fe klepet branjevk ali spomenik samovšečnim 
posameznikom? Ali je kontinuiteta glasila brez odmevov upravičena in preko tri tisoč ur 
dela predanih sodelavcev v uredništvu vsako leto izguba časa? 
Ko zaključujem razmeroma kratko, a dinamično obdobje vodenja revije, sem trdno 
prepričan, da ima Vestnik v slovenskem gozdarstvu večplasten pomen. Prepričan sem, 
da obstoj in redno izhajanje Gozdarskega vestnika predstavlja izziv vsakemu, ki se je 
zapisal gozdarski stroki na slovenskem. Predstavlja izziv njegovi usposobljenosti, vesti 
in pogumu, da v sebi pretehta strokovno stvarnost ter se nanjo odzove. Za to ni potrebno 
postati pisatelj ali znanstvenik, potrebna pa je pok on čna drža in predanost stroki. Ali res 
vemo, kaj to pomeni? 
Vestnik pa ni le izziv posamezniku, ampak celotni slovenski gozdarski stroki: 
Ministrstvu, Fakulteti, Inštitutu, Zavodu za gozdove, gospodarskim družbam vseh vrst in 
ostalim, ki se srečujejo z gozdom ali gozdarstvom. Ponuja jim moč medija ter predstavlja 
svojevrstno zrcalo njihovega dela in morda je prav zato toliko oklevanja pri podpori revije. 
Podobna strokovna glasila običajno izhajajo ob izdatni podpori številnih strokovnih 
ustanov, pri nas pa kaj več kot občasne podpore zaenkrat ne zmoremo. Bo mar letos 
drugače? 
Vsem oviram navkljub Vestnik tudi v letošnjem letniku ostaja neodvisno in odprto glasilo 
vseh, ki želijo graditi gozdarstvo jutrišnjega dne. Reviji, ki jo je prepih v stroki skoraj 
odpihnil, smo v minulih dveh letih skupaj s predan imi sodelavci uredništva in avtorji dali 
nov polet in novo raven. Tako mnenje je v decembrski anketi o spremembah pri Vestniku 
jasno izrazila večina, ki je odgovorila na anketo, za kar se jim iskreno zahvaljujem. 
Zahvaljujem se tudi vsem dosedanjim naročnikom, ki so s plačano naročnino omogočali 
sebi in drugim, da zaradi Vestnika in z njim rastejo. Naslednjo številko Vestnika bo urejal 
novi- poklicni- urednik. Njemu in vsem, ki bodo sprejeli Vestnik kot izziv, želim predvsem 
veliko medsebojnega zaupanja, brez katerega ne nastane niti ena stran revije. Zaupanje 
je kvas, ki daje našim idejam polet in Vestniku prihodnost. 
Mag. Robert Robek 
GozdV 57 {1999) 1