Naročnina
raaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
I shaja vsako nedeljo-
V. LETO
Murska Sobota, 22. maja 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 158/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 21.
Bpezvestnost Evrope
Vprašanje pravic in svobode malih narodov je potegnilo evropske velesile in pozneje ves svet v vrtinec medsebojnega obračunavanja leta 1914. Zavezniki, ki so se poslužili orožja, da branijo ogrožene male narode, so zmagali v tem bojevanju in narekovali mir poraženim centralnim silam (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija.) Te pogoje so morali sprejeti tako kakor so bili predloženi. A takrat so mali narodi lahko prišli do spoznanja, da so jim njih zaščitniki obvarovali le njih svobodo in neodvisnost. Položaj, ki je bil ustvarjen po mirovnih pogodbah, je jasno pokazal, da se velesile niso bojevale za koga drugega, nego izključno za svoje koristi. Že v sklenjenih mirovnih pogodbah so se nahajale kali bodoče vojne in Društvo narodov je že z vsega početka začelo bolehati, saj so zatekle pod njeno okrilje le one države, ki so od tega hotele imeti koristi. Zmagovalci v svetovni vojni pa se niso le maščevali na svoje nekdanje sovražnike, ampak tudi na svoje nekdanje zaveznike. Italija, ki je pozneje pristopila v njih krog, je bila za svoje žrtve slabo plačana. Ostala je razočarana in nezadovoljna ter navezana nase, da si sama poišče plačilo. Avstrijo, ki je povzročila in začela svetovno vojno, so na vse strani pri-škrnili, jo postavili pod nadzorstvo, ji predpisovali način življenja ter jo ovirali, da bi se normalno razvila. Nemčiji, ki je bila kriva svetovnega klanja, so odvzeli kolonije, poteptali dostojanstvo samostojne države in ji naložili težke dajatve. Turčijo so potisnili v Malo Azijo in Bolgarijo pa so spravili na beraško palico. Njihovim zaveznikom Slovencem, Hrvatom, Črnogorcem in Rusom pa so naprtili toliko krivic, kine bodo pozabljene nikdar. Vsi ti ukrepi so take narave, da jih ne morejo zaceliti leta in ne izgladiti mirovne pogodbe, ki so se sklepale med tiiočnejšim in slabšim, med taborom, ki je narekoval in taborom, ki je moral slepo ubogati, saj mu je bil nastavljen nož na grlo. Prvi, ki so se izvili iz tth je-
klenih klešč sta bili Nemčija in Italija, ki so našle pot, da so se po svetovnem viharju notranje in zunanje toliko okrepili, da so mirne duše lahko lotili trganju mirovnih pogodb. Niti dvajset let ni minulo, pa sta že Nemčija in Italija stopile iz Društva narodov ter vzeli v svoje roke lastno usodo in bodočnost. Evropa, ki je tako brezvestno postopala pri sklepanju mirovnih pogodb, je morala molče gledati, kako se ji ta brez-vestnost maščuje. V sorazmerno kratkem času je izginilo in bo še izginilo nekaj majhnih držav iz enostavnega vzroka, ker so male in ker so potrebne velesilam. Postopanje je enostavno: Mirovne konference so odločevala o usodah malih držav, brez njihovega pristanka in tako se lahko tudi sedaj odvzema svobodo in samostojnost malim državam s pravico močnejšega nad slabšim. Zmanjkala je Abesinija. Izginila je republika Španija, katere smrten boj še traja. Na vrsto je prišla republika Avstrija in mogoče bodo kmalu prišle na vrsto Litva, Dan-cig, Češka in še mogoče kakšne druge države. Pri tem bi lahko govorili o mednarodnih zločinih, ki se odigravajo pred očmi odgovornih evropskih činiteljev, ki še taka dejanja celo odobravajo. Iz teh dogodkov lahko sklepamo na možnost, da se lahko z eno potezo zbrišejo iz zemljevida vse male države, ki so preslabotne, da bi branile svojo samostojnost. Ta zavest se kakor temno pro-kletstvo pomika iznad evropskega obzorja in ustvarja upravičeno zmed med malimi narodi.
Narodi, ki se sklicujejo na pravico do svoje samostojne države, so morali v preteklosti dokazati svojo pravico do svobode t. j. morali so pokazati z lastnimi močmi, da jo znajo braniti in da so vedno pripravljeni, da jo očuvajo. Poleg tega so morali s svojo kulturo in civilizacijo izpričati pred ostalimi narodi, da so sposobni za samostojen obstoj. O nesposobnosti kakega naroda, da upravlja svoji državi, lahko govorimo le v slučaju, ako je to državo ustvarila kaka druga tuja sila. Če pa je država ustvaritev duha in moči lastnega naroda, se mu ne sme in ne more postaviti oskrb-
nika in varuha, ker je to žalitev narodnega ponosa. Ko so se razcepljeni narodi bojevali za svoje ujedinjenje, niso to delali le radi samega ujedinjenja, temveč, da bi dosegli večjo moč za odpor proti skupnemu sovražniku t. j.: radi večje sposobljenosti za oču-vanje svoje svobode, ki je cilj vsaki borbi za ujedinjenje. Če ne bi bilo tako, potem se bi lahko Srbi že davno ujedinili z vsemi onimi Južnimi Slovani, ki so v preteklem veku ječali v turškem jarmu. Isto velja tudi za Hrvate in Slovence, ki so jim vladali Habsburžani v zloglasni ječi slovanskih narodov - Avstro-Ogrski. Za vse te narode pa je bila ideja ujedinjenja tudi pojm svobode radi svobode same. V svojih dolgoletnih borbah, se niso vezali na nikogar, borili so se z lastnimi močmi in s tem dokazali vsemu svetu svoje pravice do svobode in pravico do samostojnega odlo-čevanja svoje usode.
To so dejstva, ki govore iz naroda v narod, iz zgodovine za zgodovino. S tem smo razgrnili list le naše zgodovine. In če bi šli k drugim narodom, bi nam prav tako lahko prikazali povest svoje preteklosti, v kateri so če-
tudi skromni po številu, izpričali svojo pravico do samostojnosti. Do takšnih vrednost pa je današnji Evropi, ki pozna edino zveličavno besedo: Moč, kaj malo mar. Evropski mogočajaki, ki se danes tako obnašajo, kakor bi hoteli, da na vsak način obnovijo leto 1914. Saj se bi že kdaj spoprijeli, pa je drug drugega strah, nihče ne ve za drugega z kakšnimi močmi razpolaga in ali bo zavezniška beseda in obljuba tudi v dejanju prišla do izraza. Mali narodi po Evropi, pa so se tako razdelili med seboj, kakor blago na trgu. Za enkrat je vse njih delo usmerjeno za tem, da čim več takih državic pobašejo v svoj žep. To bo seveda trajalo še precej časa. Ko bodo velesile enkrat pospravile z evropske mize te „malen-kosti", jim ne bo preostajalo nič drugega, kakor da se sami spoprimejo med seboj, skratka, da se lotijo največjega grižljaja svojega, prav tako mogočnega soseda, ob katerem se lahko ali zadušijo ali pa napihnejo. Da takšno stanje ni trajno, ve mnogo povedati zgodovina, ki tako umno skrbi za red na večno nemirni zemlji, ki vleče pozabljene k solncu, a druge trešči iz višine na tla.
POLITIKA
Pretekli teden sta se mudila v naši prestolnici turški ministrski predsednik Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras. Da je bil ta obisk važnega političnega značaja je razvidno iz tega, ker je vse svetovno časopisje pisalo o tem, ki je istočasno izreklo priznanje naii vladi, ki je znala ustvariti tako tesno sodelovanje med narodi na Balkanu, ki so se strnili tesno med seboj v iskrenem političnem, vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Dohodki državne blagajne so znašali glasom poročila finančnega ministrstva v proračunskem letu 1937 - 38 11804800009 Din izdatki pa 10.305, milj. Din. Presežek znaša 1.378,000.000 dinarjev kar pomeni zelo lepo vsoto.
Finančno ministrstvo je dovolilo naii banovini, da se sme pri Državni hipotekami banki zadolžiti za 10 milijonov Din. S tem denarjem bo banovina preuredila eno naših največjih zdravilišč — Rogaško Slatino.
Dr. Šeftija Behmen, minister brez portfeija je bil na lastno prošnjo stav
Ijen na razpoloženje. Na njegovo mesto je bil imenovan narodni poslanec Džefer beg Kulenovič.
Prejšnja nedelja je bila v političnem pogledu precej razgibana, ter so imele razne politične organizacije širom države svoje shode. JRZ je imela veliko zborovanje v Užiški Požegi, prav tako pa je imela številne shode tudi delavska organizacija JRZ — Ju-goras. Ustanovilo se je več novih mladinskih organizacij. Nekaj shodov je imela tudi Združena opozicija.
Nov tednik z imenom „Proboj", je začel izhajati v Ljubljani. O svojem načrtu pravi list, ki si je vzel ime v spomin na proboj solunske fronte leta 1918, da hoče preskrbeti jugoslo-venskim nacionalistom nadstrankarski in popolnoma neodvisen list.
Slovenski mačkove! so baje imeli preteklo nedeljo sestanek v neki gostilni ob dravskem mestu pri Ormožu. Sestanek šo baje sklicali Slovenci, in so na njega povabili tudi predstavnike mačkovskega gibanja Iz Varaždina ter nekatere funkcionarje strankinega vodstva it Zagreba.
t/ Murski Soboti.
k tombola „MOTOftNO KOLO*4 in ie 19 tombol.
Kongres protestantske cerkve
v Jugoslaviji se je vršil pretekle dni v Banatu. Na teta sestanku so sklenili, naj se čimprej sestane protestantski cerkveni sinod, da bo pripravil spremembe cerkvene ustave. Ob tej priliki se je tudi govorilo, naj bi se sedež protestantskega škofa v naši državi prenesel iz Zagreba, kjer je sedaj, v Beograd ali pa kam v Vojvodino, da bo bližje ozemlju, na katerem živi večina protestantov v Jugoslaviji.
Namestnik Zunanjega ministra češkoslovaške republike Bohdan Pavlu se je srcrtno ponesrečil s svojim avtomobilom ob reki Sani. Pokvaril se je motor, odpovedale so zavore In vozilo je zavozilo v reko, kjer je utonil. Po čudnem naklučju se je posrečilo njegovi ženi, da se je v zadnjem trenutku rešila iz vozila.
Z bližnjo triletnico obstoja sedanje vlade se bavi glavno glasilo JRZ »Samouprava", ki v svojem pisanju naglašuje, da se bodo kmalu dopolnila tri leta odkar se nahaja na upravi države vlada g. dr. Stojadinoviča in odkar je ustanovljena JRZ. H koncu še pristavlja, da bodo ta dan proslavili v državi ne samo člani stranke temveč tudi objektivni državljani saj predstavljajo ta tri leta plodno in uspešno delo v naši novejši politični zgodovini.
Gospodarsko finančni odbor ministrov je na svoji zadnji seji razpravljal o uredbi, ki jo je pripravilo grad beno mivistrstvo o cestnih fondih.
Upravnik bolgarske Narodne banke Božinov se je pretekle dni mudil v Beogradu, kjer je podpisal bolgarsko* jugoslovenski sporazum o medsebojnih finančnih odnošajih obeh držav v tujskem prometu.
V Ženevi je zopet zasedla Zveza narodov, kjer so končnoveljavno pokopali Abesinijo, kar je zasluga Anglije in Francije, ki sta hoteli to neljubo zadevo spraviti s sveta. Tako je Abesinija za vedno izbrisana iz seznama samostojnih držav in nič ni pomagalo, da je prišel v Ženevo branit Abesinijo sam bivši abesinski neguš.
Češkoslovaška republika preživlja težko krizo, radi svoje nemške manjšine, ki postavlja skoro nesprejemljive zahteve. Ker predstavlja to vprašanje nevarnost za mir v Evropi, so se v zadevo vmešali tudi Anglija
Pomladi naproti - po Italiji
O VEL1KINOČI 1938.
Nikakor se ne more razviti iz letošnje sicer mile zime topla pomlad. Zato smo se odločili, da ji gremo naproti, kajti menili smo, da jo najdemo v Italiji, tam, kjer oranže cveto 1
In tako smo se peljali preko Firence, Rima in Napolja kar gori na Vezuv; videli smo sicer v okolici Napolja, kaka so se bogato stiskale limone in pomaranče na veje svojih dreves, a tople pomladi nismo našli nikjer. Povsod je pihala ostro-hladna sapa, da so se ljudje stiskali radi v svoje ogr-tače in bridko obžalovali, da so zaupali svoji zemljepisni učenosti ter se oblekli v lahka poletna oblačila, ko so se podali na pot v Italijo.
Pač pa se oznanja povsod pomlad, saj jo je priklicala že sama Velika noč. Velika no£ in Rim in papež I Vse
in Francija, ki sta dosegli, da je praška vlada začela pripravljati zakon o pravicah Nemcev. Voditelj čežkih Nem cev pa je bil poklican v London, kjer so mu nasvetovali, naj bo bolj zmeren v svojih zahtevah. Kljub vsem tem težkočam, ki se odigravajo v Hitlerjevi senci, pa se moramo čuditi resnost in samozavestnost Čehov in Slovakov, ki gredo skczi težave.
Šef italijanske vlade Mussolini je imel v Genovi velik govor, v katerem se je peča! s položajem v Italiji v sodobni Evropi. Med drugim je rekel: .Želimo mir z vsem svetom in reči smem, da tudi narodno-socialis-tična Nemčija prav tako iskreno želi mir v Evropi. Toda mir, ki naj bo zanesljiv in trajen mora biti mir v orožju". Povedal pa je tudi to-le: Ostali bomo zvesti politiki sporazuma.
Nišelvicerjeva skupina si je tokrat zadala precej težjo, manj hvaležno nalogo, ko zadnjič z .Veselo božjo potjo". .Pri Hrastovih" je lažja Igra ko .Ves. b. pot" samo scenično, sicer pa stavlja režiserju, igralcem, pa tudi gledališko še ne najbolj vzgojenemu občinstvu vrsto preizkušenj. Meško se tudi v tej še najbolj dramatski svoji drami ni vselej ognil malo ohlapni in s čustvenimi vrinki tu pa tam preobloženi govorici; zato bi trebalo črtati -- pa bi se dejanje razvijalo močneje, režiser z igralci bi se rešili neodrskih mest. Sicer je režiser opravil očitno in uspelo delo: prizorišče (soba) je bilo napravljeno smiselno, skrbno in s tak6 dobrim čutom kakor na amaterskih odrih le redko. Prav tako dober čut razodevajo režiserjevi domisleki (petje in godba n. pr.), razdelitev vlog in sploh vestna, enotna in prizadevna podrobna režija.
Najprirodneje in zato najbolj prikupno in prepričevalno je igral pastir (Sinko). Očiten napredek je pokazala ambiciozna gdč. Bencikova: pred mesci pri Murini igri je bila najslabša, hudo okorna; v .Ves. b. poti" je kar prikupno predstavljala mladenko, ki ji ni bila daleč, prav za prav sebe; zdaj pa je morala zares igrati in tudi je igrala, mestoma kar sugestivno. Hrast (Štubel) je bil primerno grob, dovolj
troje je bilo letos na noč slovesno, saj je oklical na samo Veliko noč rimski papež tri nove svetnike, in iz vse Evrope, celo iz celega sveta so prišli verniki, da bi prisostvovali tej slovesnosti. Največ pa je bilo Poljakov, kajti eden izmed teh treh je poljski rojak. Pa kakor je bila ta slovesnost v cerkvi sv. Petra na moč veličastna, treba pa je takoj pristaviti naše razočaranje glede same Velike noči. Pri sleherni naši cerkvici najdemo pač vsaj skromen božji grob, v Rimu ga pa po mogočnih bazilikah nismo našli nikjer. Veliko noč so častile le sveče, ki so številno gorele kje ob kakem stranskem oltarju.
Drugo pomlad so oznanjali povsod priprave na Hitlerja. V Flrenci, zlasti pa v Rimu in Napolju so se vršile priprave za tega enega človeka v taki meri, da kar zatemne one priprave, U so krasile triumfe rimskih cesarjev, da
Tako smo marca t. I. dosegli sporazum z Jugoslavijo in cd takrat vlada mir na obeh obrežjih Jadranskega morja.
Na Madžarskem je prišlo do spremembe vlžde. Novi ministrski predsednik je postal dr. Imredy. V svojem programu, ki ga je razvil pred zbornico, je med drugim rekel, da so se z Jugoslavijo, Češkoslovaško !n Rumunijo že lani pričela pogajanja, čigar cilj je, da se izboljša položaj madžarskih narodnih manjšin na področju držav Male antante.
Japonci so dosegli v zadnjem času nekaj manjših uspehov na Kitajskem bojišču. Sedaj pa je ponovno nastal nevaren spor med Rusijo in Japonsko. Ruski poveljnik Blucher je odredil vsem podrejenim poveljnikom naj bodo pripravljeni na morebitni skorajšnji spopad z Japonsko.
zapovedovalen in zlasti učinkovit, ko je molil. Ob simbolnih stavkih (n. pr. „Jaz sem Hrast!") pa je bil šibkejši; za občinstvo, ki se hoče pri igrah po vsej sili smejati, in za otroke celo zabaven — moral pa bi biti sil&k. Grobost in skesanost je zmogel, za vaškega kralja (Hrast je varianta Cankarjevega kralja na Betajnovi) pa ni našel primernih tonov in zlasti ne kretenj. Najtežja je vloga babice in gdč. Mastekova bi potrebovala vsaj še nekaj vaj, da bi postala v govoru in v kretnji enotnejša In sigurnejša. Tako pa je igrala dokaj neenakomerno: mestoma prav dobro, mestoma medleje, tu pa tam pa je „padala iz vloge". Po glasu je bila premlada, maskirana pa zlasti v 1. dej. prepovršno. Antalič sicer ni bil slab, mogel pa bi ob skrb-nejši pripravi zaigrati dokaj močneje. Tonetu (Pinter) leži nema igra, skrb-neje pa bi moral paziti na jasno izgovorjavo) čeprav je tokrat predstavljal človeka, ki mu ni za govorjenje. Tilika (gdč. Celeč, ki je začela zadnjič s skromno lectarco) in Tončka (gdč. Požar sta bili zadovoljivi, mestoma prav dobri.
Brez laskanja povedano — igraje v celoti uspela; čeprav naloga nI bila lahka in je večina igralcev neizkušenih.
Ob tej priliki še nekaj pripomb: prav bi bilo, da bi skupina, ki je na-
preobrazijo zunanje lice italijanskih mest. Kdor tega sam ni videl, si ne more predstavljati, kako so zakrile napravljene tribune ob cestah, po katerih se je vozil nemški prijatelj, sleherni neprijazni kotiček, kako so po ulicah, dokler je nosilo oko, postavljeni „betonirani" stebri z zlatimi orli, okinčeni z zastavami fašističnega snopa in hitlerjevskega kljukastega križa. Sedaj je vse delalo In se vse pripravljalo in vse se navduševalo za Hitlerja. Neverjetna je moč njegovega imena, ki pusti, da narod voljno prinaša trdne žrtve za enodnevno slavo njegovega prihoda.
Večna pomlad pa je skrita po fi-renških galerijah, rimskih bazilikah, v Vatikanu in napoljskem muzeju. Oko se ne more nagledati, srce ne načuditi velikim lepotam, ohranjenim stoletja in tisočletja, ki dokazujejo le resnico, da ni nifiesar novega več pod sola-
stopila prav prikupno že drugič (izpopolnjena z ev. novimi močmi), začeia jeseni kar sistematično; ogibalo naj bi se pretežkih in pa preburkastih iger, Izpopolnjevala se s študijem tehnike in čistoče odrske govorice, se navadila šmlnkanja (vedno ima kdo veselje, literaturo imamo) in se sploh s podrobnejšim študijem odrskih zadev
dvigala. Pogoji so dani.
*
Večeru bi moral prisostvovati sam avtor. Ker pa ni utegnil z oddaljenih Sel pri Slovenjgrssdcu, je režiser pred predstavo prebral pisateljevo opravi-čilno pismo, gledalci pa so dobili v nadomestilo ..gledališki list", tiskan informativen prikaz Meškovega življenja, dela in značaja — zamisel, ki si jo je vredno zapomniti.	L. J.
Odkritje spomenika pokojnemu Viteškemu Kralju Aleksandru I.
V nedeljo dne 15 maja 1938 so pri Sv. Jurju ob Ščavnici slovesno odkrili spomenik pokojnemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zjedinitelju. Odkritju je prisostvovalo približno 7000 ljudi. Zastopana so bila vsa domača in okoliška društva, zlasti pa sokol-ska, ki so dospela iz vseh Slovenskih goric, Murske Sobote in Maribora. G. bana je zastopal sreski načelnik g. Dr. Farčnik iz Ljutomera. Dva višja častnika sta zastopala vojaštvo, orožniš-tvo pa g. kapetan Vatovec. Navzoč je bil tudi narodni poslanec g. Benko Josip iz Murske Sobote.
Ob 11. uri so bila vsa društva razvrščena okoli spomenika. Zast pniki oblastev in društev so pa zavzeli svoja sedlšča. Med tem ja tudi dospela vojaška godba in pevski zbor Drava iz Maribora. Ko je 19 raznovrstnih društvenih zastav obkrožilo zagrnjen spomenik, je domači šolski upravitelj s primernim nagovorom dal uvod začetka slavnosti. Prečital je udanostno brzojavko naslovljeno na Nj. Vel. kralja Petra II. in dospelo pozdravno brzojavko ministra notranjih del g. Dr. Korošec Antona.
Univerzitetni profesor g. Dr. Ilešič je nato s povzdignjenim glasom orisal zasluge in tragično smrt pokojnega vladarja. Sledila so dve deklamacije in nekaj pevskih točk. Ponovno je začel govoriti g. Dr. Iiešič, ki je pozval pripravljalni odbor naj odkrije spome-
cem. Stara umetnost je obsegala vse in je bila popolna, popolna, kakor je mogel biti le človek starega veka v svoji lepoti in dobroti; danes pa vse preveč hlastamo in teoretiziramo, zato niti ne opazimo, da je umetnost prenehala biti umetnost, namreč je kvečjemu še problem. Iz problema pa morda nastane nekoč zopet čista umetnost, vredna vseh tistih večnostnih atributov, ki jih od umetnosti pričakujemo, vredna vse tiste blaženosti, ki se naj razlije preko bičanega človeštva, ki tako rado sanja o časih, ko bo za človeštvo prišla nazaj ona zlata doba večne pomladi. Prišla bo, a prišla iz galerij in muzejev, prišla s poezijo in petjem od onih pravirov, ki jih je Italija tako polna, iz pravirov čiste in prave umetnosti. To pomlad smo iskali, jo našli in se ob njej resnično ogreli.
Dr. P. St.
Uspela predstava drame „Pri Hrastovih"
30. aprila zvečer v Sokolskem domu
nik. Ob streljanju z možnarji in igranjem »Hej Slovani", so zavese padle in pokazal se je ličen spomenik, ki so ga postavili občani z dobrovoljnimi prispevki. Sledilo je polaganje vencev, mimohod pred spomenikom, nato pa koncert vojaške godbe in pevskega zbora Drava.
Lep spomenik bo služil tudi bodočim rodovom v spomin na vrline in tragično smrt pokojnega Kralja in na narodno zavest svojih pradedov.
Cenjenemu občinstvu
naznanjam, da prispejo zopet v PETEK in v SOBOTO
sveže morske ribe.
ABONENTISE SPREJMEJO. VSAKI DAN SVEŽE PIVO Tscheligi in SORTIRANA VINA.
Vučak Ludvik, gostilničar
Murska Sobota, Hotel Krona (OobPBi)
Oglašajte
v Jurski Krajini"!
Nekaj o nošah
V zadnjem času so se pri nas udomačile razne noše, ki jih količkaj narodno čuteč človek gleda z obžalovanjem.
Žalostno je videti naše fante, kako se postavljajo v oblekah z zelenimi našivki; s klobuki, ki imajo razne vrvice; pletenimi jopami, obšitimi z raznim cvetjem, posebno s planinka ml; belimi dokolenkami in belimi vrvicami v čevljih.
Mamice se ponosno sprehajajo s svojimi našemljenimi otroci, posebno padajo v oči stiupenozeleni klobuki z raznimi peresi.
S poletjem se bodo pojavile dečve, seveda ne naše, ki j»h imamo toliko na Izbiro in s toliko lepimi vezenina mi, temveč tuje, v vseh mogočih barvah, z zelenimi predpasniki, našitimi pasovi. Upravičeno misli tujec, ko pride k nam, da je zašel v nemške Alpe, ne pa med Slovence. Ni čuda, ' da nas naši južni bratje slikajo povsod kot nekake Tirolce. Drugi narodi so to nemško propagandno nošo odklonili, samo mi smo tako kulturno nesamostojni, da posnemamo vse kot opice. Predvsem naj bi bila naloga šole in raznih društev, da poučijo narod, saj velika večina se oblači tako iz nevednosti. Prav malo jih bo, ki bodo to zavedno delali.
Nesreča tovornega avta
Dne 14 msja 1938 ob 18. uri je privozll tovorni avto g. Flisar Rudolfa, gostilničarja >'n lastnika zaloge piva v Murski Soboti iz štajerske strani na brcd Petanjci. Prevoz črez Muro se je izvršil giadko. Ko se je avto peljal iz broda na obrežje in prišel z prednjim delom na cesto, se je pod zadnjim levim kolesom zlomila mostna deska, kar je d?.lo povod, da se je avto z vsera tovorom nsgr.il na levo stran, prevrnil in lerel počasi v Muro. Siučajno je bilo tam mncgo ljudi, ki so hitro priskočili na pomoč, razto-vorili avto, ga ponovno dvignili in v naglici nadomestili zlomlieao desko z drugo, naksr so avto s pomočjo motorja potegnili r.a cesto.
Škoda na ži tu se ceni na 5000 dinarjev, dočirn na tovoru 10.000 dinarjev. G. Fiisar bo gotovo zahteval od škodnino od srtsiega cettnega odbo ra kot odgovornega organa za vzdrže vanje broda in mostov ob brodu.
Slučajno je bila v tem primeru povzročene le malenkostna škoda. Če bi se pa avto s svojim tovorom povlekel popolnoma v reko Muro, bi pa bila škoda gotovo prav velika.
Potrebno je, da strokovni činitelji pri cestnem odboru bolje sledijo po trebam dnevno se razvijajočemu motoriziranemu cestnemu prometu in takoj podvzamejo vse, da se slične ne zgode, ki bi prsv lahko zahtevale tudi človeško žrtev, ne ponovijo. Pripomnimo še, da je v času nezgode dovo-zil k brodu neki avtobus z izletniki, ki pa ni hotel iz bojazni zaveziti na brod, temveč se je obrnil in vozil v Dokležovje na most, kar ni v čast našim prometnim rczmeiam.
Mostovi ne odgovarjajo današnjim razmeram
V	zadnjih ktih se tudi pri nas prav živahno uvaja promet z motornimi vozili. Število cstbnih in tovornih avtomobilov se dnevno veča. Razumljivo je, da so tovorni avtomobili, ko so naloženi z blagom, mnogo težji od konjskih vozov, saj v gotovih primerih tehtsjo 40 do 50 mci., dočim tehtajo konjski vozovi kvečjemu do 25 met. Toda mnogo je na naših cestah mostov, ki s svojo masivnostjo ali obrabljenostjo, ne nudijo dovolj vzdržne garanc je z? tovorno avtomobilski premet in je le slučaju prištevati, da se niso na mostovih pripetile večje ne zgode.
V	interesu prometne varnosti je nujno potrebno, da se obrabljene in šibke mostove čimprej nadomesti z novimi, ki bodo zmožni vzdržati današnje tovorce avtomobile.
Dolžnost merodajnih faktorjev naj bo, skrbeti za odpravo teh nedostat kov sicer je podana možnost, da se bodo dogodile hude nesreče, za katere bo vsekakor nekdo odgovoren. Poleg tega ne more biti slabo stanje našsh mostov nam v ponos, posebno ne te dčj, ko prihajajo avtomob listi iz so sednjšh držav, v katerih so cesie in mostovi že davno tekočemu času in potrebam urejene.
Veliko zborovanje
se je vršilo dne 14 maja 1938 v M. Soboti. V pozdrav na zborovanje prihajajočim vzgojiteljem n«ie mlad ne, so občani Murske Sobote razobesili zastale na svoj.h poslopjih. Že ob 8 uri zjutraj so začeli člani učiteljskega društva prihajati iz vseh strani na zborovanje. Glavni prihod pa je bil ob 8.56 uri z viškom na kolod otu Tu je bi! tudi cf djelni sprejem našega učiteljstva. Predsednik občine g Hsrt-ner je izrekel zbranen-u učitelstvu dobrodošlico Šn j h je prisrčno pozdravil, za s ar se mu je v imenu učteijstva zahvalil predsednik učiteljskega udru ženja g. Kuaieij iz Ljubljane. Od kolodvora se jc razvila poverka, približno 700 učiteljev/ in učitelj c, ki je krenila z godbo na čelu naravnost na pokopališče, kjer je bila izvršena ob grobu za osvoboditev Prekmurja padlim legijonarje, primerna komeraor; cija s spominskim govorom, polaganjem venca in cvetlic, pri čemer je godba zaigrala dve žalostinki.
Kolera učštelistva se je razvrsti a nato odkorakala na svoje zborovanje v Sokolski dom, katerega je v celoti napolnila. Zborovanja so se udeležili sreski načelnik g. Dr, Bratln?, narodni poslanec g. Benko Josip in vsi pred stavniki društev v Murski Soboti.
Ko so navzoči zavzeli svoja mesta, je predsednik zborovanja, šolski upravitelj g. Antauer Evgen iz Tišine, naslovil udanostne pozdrave Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. prečital udanostno brzojavko naslovljeno na Nj Vel. kralja Petra II,, pozdravne brzojavke ministru presvete in učiteljskemu udruženju v Beogradu, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Pozdravil je oba predstavnika oblcs tev, nar. poslanca g. Benka in vse predstavnike druitev ter ves zbrani učiteljski zbor. Navzoče izgrjltelje je pozdravil tudi poslanec g. Benko, ki je bil deležen za svoja izvajanja ponovnega velikega aplavza. Tudi pred stavniki društev so po vrsti v svojih govorih pozdravili zbrano učiteljsteo, pri čemer je bil zlasti deležen za svoj govor velikega odobravanja g. profe sor Liška, ki je zastopal Slovensko Čehoslovaško ligo. Sledili so referati določenih predavateljev po dnevnem redu, ki co trajali do 14 ure, o čemer bo izšla posebna brošura. Predavatelji iz vrst učiteljev Prekmurcev so svoje referate podali objektivno in prikazali
Raznovrstne mesne konzerve lahko kupite
Prav poceni si lahko nabavite v tovarni mesnih izdelkov g. Benko Josipa v Murski Soboti raznovrstne mesne konzerve. Posebno je to prikladno za naše podeželske gostilničarje, kajti v posesti teh konzerv, bi lahko vsaki čas nudili svojim gostom, bodisi v mrzlem ali toplem stanju, zaželjeno okrepčilo. Poslužite se te ugodnosti in naročite konzerve, ki so domačega izvora in prav okusne.
Dobijo se: šunkove in jeterne paštete, prekmurski guiaš in konzervirane hrenovke.
našega učiteljstva,
življenje, nagibe in lastnosti Prekmurcev tako, kakor so v resnici. Natančno so orisali dobre in slabe strani, navedli so pa tudi vzroke takšnega hotenja in življenja prekm. ljudstva.
Referat predsednika učiteljskega udruženja g. Kursetjs pa je pokazal jasno sliko o vsem, kar učiteljstvo teži in je bil g. predavatelj za svoja iz vajanja s aplavzi pra? bogato nagrajen.
Po sprejemu primerne resolucije je bilo zborovanje zaključeno.
Sobočanci smo domačemu učiteljskemu društvu, zlasti pa agilnemu predsedniku g. Actauer Evgenu, za priredite^ take velikega učiteljskega zboro-v*.r> j a v naši metropoli, — prav hvaležni. Zborovalcem, posebno onim izven Prekmurja, pa posebej prosimo, da nas obdržijo v prijetnem spominu.
Poper dveh prijateljev
(Janoš sobočanec, Števan goričanec).
Janoš: Dobro vam Boug daj Števan, veseli me, ka Vas pš zdravoga vidim.
Števan: Boug č&\ janoš, vidite človek je prisiljeni priti v Soboto.
Jan<: š: Gviišno ?r«ate kakšo opravilo, mogoufe kikži tžrgya!žš,
Štefan : Skoro ka je tak; vej z bi-rovijov bi ešce opravo, ali težko je stemi Vašimi gosp. f škališi.
Janoš: Zakaj pa? Vej so pa tou dobri gospeudje.
Števan : Rejsan, dohrs so ; z človekom tak fajn znajo gučati, pa za takši guč takši fajr, dugi visiki račun postaviti, ka gda ga zavdrate, \ashica začne polejvati.
Jžnoš : Za svojo delo vendar morejo zaračunati, ssej do pa živeli?
Šte?an : Razmini Janoš, ka morejo za svojo delo dobiti p ščano; ali znd-te tej računi so vam tžisši, ka 60 stroi ki dostakišt vekii kak šuma. Toužo sam edaoga, šteri mi je bio dužen; fč dužtiik je bio obsojeni, je pličao šuto mojerni f.šiališi, ali gyes sam nej doubo nikaj, ešče morem na stoš-ke kcoj p ačati.
Janoi: Tou je pa čudno. Ali prživ-do ste pa ii doubiii, te je pa 11 dober fiškSUš.
Števan: Dober je, vrezao meje, tak da bi v špHSli pod nož prišao.
jžnoš : Zakaj nej ste se malo pogajali žnjiirs, pa bi vam g iišno ne-kelko popusto.
Števan : Tudi teu sam napravo, popusto mi je, ali itak so se mi žepke vse spraznile.
Janoš: Ali Števan, poštenja Vaše, ka ste pržvdo doubiii, tou je vse vredno, pa če košta neLsj več.
Števan: Naj bcu, kak j?, tak je; ali vidi se, ka njim dobro ide, mi vesni-čarje pa se li toužimo; dostakr&t za ed?n pednjič zenrč cele grunte za-pravdivamo. Tou Vam debro znžjo. Pravda se vlefe po d vej leti, po deset <&rgyaJžšov, pa voidejo na helyszin (lice mesta), pripela se b'rovijas pa fsškžiiške z auio^i, s'rcšsi se nsberč-jo; edea ali drugi, šteriva se toužita, more zglibiti, ali pa konči vsaki svoje i tak idejo grunti k vrigi, ali fiš-
k&liške svoje dobijo, tu vsigdar dvž zaslužita, pa ešče pošteno.
JSnoš: Ja prav mate,( dosta ste stem povedali. Vidite, nej /džvno je eden mladi fiškališ prišo V Soboto, komaj je začno, pa si je že za stoupčtdesčt jezero dinšrov funduš kflpo. Tou je najlepši poseo, fsšk&liš biti, te nigdžr ne zgObij, če tudi vse pržvde zgubi.
Števan: Ka pa ka je na biroviji be ia zastava vo obešena?
Jžtnoš: Tou Vam je naznanilo, ka je pri n&s poštenoust, nikoga nemajo v temlici notri zaprejtoga.
Števan: Tou se mi pa dopadne, tou je lepou, tu se vidi, kak pošteni liidjč živijo v našoj krajini.
Jdnoš : Ka pa kaj je pri Vas nouvoga?
Števan: Ja dosta bi meo povedati, ali vej p& drgouč va si dale gučala.
DOMAČE 9E5T
fHurska Sobota:
—	OTVORITEV VRTA, DNE
12. JUNIJA 1938 v GOSTILNI TURK MURSKA SOBOTA.
—	Cenj. čltatelje opozarjamo na današnji priloženi letak Sokolske tombole, ki se bo vršil v nedeljo 22 maja popoldne ob pol 3 uri.
—	Poroka. V nedeljo dne 15 maja 1938 sta se poročila v tuk. rim. kath. cerkvi poručnik g. Špoijarič Stanislav in gdč. Pintarič Amalija, hčerka uglednega trgovca iz Bogojine. Simpatičnemu častniku, ki je v našem mestu radi svojega korektnega obnašanja splošno priljubljen in njegovi izvoijen-ki, ki uživa radi svoje skrbnosti in lepega vedenja veliko spoštovanje, — na poroki iskreno čestitamo in jim želimo v zakonskem stanju mnogo sreče in zadovoljstva.
—	Materinska proslava. Prosvet no društvo v Murski Soboti, dekliški krožek, priredi v soboto 21. maja v prosvetni dvorani ob 8. uri z?ečer materinsko proslavo. Nastopijo tudi naši najmlajši. Starši in mladina vljud no vabljeni. Vstopnina običajna, otroci 1 Din. — Odbor.
—	6 letno punčko dam za svojo k družini, ki je brez otrok. Natančneje se poizve pri Rogač Mariji Murska Sobota, Mala Kaniža, pri Čisar Mikiošu.
—	Občni zbor Zveze selekcijskih društev se vrši dne 22. maja 1.1. ob pol 10. uri v gostilni Fiisar v Murski Soboti in se tem potom vabijo vsi delegati poedinih selekcijskih društev, da se občnega zbora za gotovo ude ležijo. — Načelnik.
—	Žrtev materinstva V petek, dne 13. maja t. 1. so pokopali ženo Šijanec Franca iz Murske Sobote, ki je podlegla v najlepši dobi svojega življenja, radi materinstva, Porodila je zdravega otroka, toda po porodu so nastale komplikacije v taki meri, da je povzročilo smrt mladi materi. Zapušča soproga in 4 nepreskrbljene otroke, kar je tembolj sogutja vredno. Mir njeni duši, preostalim naše sožalje.
—	Občni zbor Rdečega križa. Redna letna skupščina (občni zbor) društva Rdečega križa v Murski Soboti se vrši dne 22 maja 1938, ob 11. uri v veliki dvorani občinskega urada I. nadstr.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIllllllll
PO VELIKI SOKOLSKI TOMBOLI V NEDELJO 22. MAJA
KONCERT na vrtu gostilne Tur k v H. Soboti,
GODBA JAZZ BARANYA.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllll
—	Materinski dan. Tukajšnja podružnica »Kola jugosl. sester" priredi v Sokolskem domu proslavo materinskega dneva s pestrim sporedom v sredo, dne 25 maja ob 8. uri zvečer za odrasle in v četrtek, dne 26 maja ob 10 uri predpoldan za šolsko mladino. Ker ima prireditev dobrodelni namen ter se čisti dobiček uporabi za obdaritev revnih otrok, se vljudno vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi. — Odbor.
—	Dvajset dinarski falsifikat je 16. t. m. zaplenil poštni uradnik na pošti v Murski Soboti nekemu moškemu iz Krajne, ko je hotel izvršiti plačilo. Pozvana je bila orožniška patrola, kateri je osumljenec povedal, da je falsifikat dobil v trgovini MekiŠ v Murski Soboti. Uvedena je preiskava. Falsifikat je svetlejši od pravega in se ga pozna tudi po glasu (cven-ku) na kar javnost opozarjamo.
—	Stavbeno gibanje V tekoči pomladi je naža občina izdala 26 tim pros Icem gradbeno dovoljenje. Toda to so družine manj premožnih slojev, ki si bodo postavile svoj lastni dom, odnosno nekateri tudi zgradbe, v katerih bodo privatna stanovanja. Vsekakor so stem dosti pripomogli k olajšanju stanovanjske potrebe, ki bo brezdvomno nastala še v večji meri, ko bo začelo uradovati okrožno sodišče. Z veseijem ugotavljamo to in smo vsem prosiicem gradbenih dovoljenj h?aležni, da so uvideli potrebo z'dave stanovanjskih poslopij. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da se premožni sloji, ki imajo po splošnem mnenju, dovolj prihranjenega denarja na razpolago, niti od daleč ne mislijo začeti z zidavo stanovanjskih poslopij. Mi smo napravili našo dolžnost, ko smo večkrat obširno pisali o eminentni potrebi zidave stanovanjskih poslopij in ko smo v predzadnji Štev. svetovali sklicanje topogledne ankete. Sedaj čakamo, kaj bo iz tega sledilo 1
—	Prometne ovire. Vsevrstne so prometne ovire, med katere spada tudi skupljenje prebivalstva in biciklistov po glavnih ulicah. Le poglejmo ob nedeljah in praznikih, kako je na kri žišču Aleksandrove in Radgonske ceste, tako na hodnikih kskor na sredini ceste se zbirajo prebivalci in biciklisti v strnjenih grupah in močno ovirajo pešce, b cikliste in vozovni promet Stražar stoji sicer v bližini, neverno pa ali je predober ali neupa napra viti red. Ljudem, ki se tam zbirajo, je treba povedati, naj se podajo na glavni trg, ki je dovolj prostoren in iz vseh strani dostopen.
j— Požar. Dne 17. maja popoldne ob 2 uri je izbruhnil požar v notranjosti stanovanja g. Seredija v M. Soboti. Tovariš Šebjan Miha je prvi prispel na požarišče in takoj začel ga siti. Med tem so dospeli tudi drugi in
tako se je posrečilo požar že v kali zadušiti sicer bi lahko v večjem obsegu izbruhnil in morda zajel tudi sosednja poslopja. Za tako hitro poga sitev ognja se je zahvaliti edino le g. Šebjanu.
DOPISI:
—	Na naslov cestnega odbora v Lendavi. Svoječasna občinska cesta od Murske Sobote, Bakovci, Dokle-žovje, Veržej, je pred par leti postala banovinska. Del ceste, ki spada v srez Murska Sobota in oni v območju sre-za Ljutomer, je prav lepo urejena, do čim se opazi na delu, ki spada pod Lendavo, precej nedostatkov. Cesta je ožja, jarki niso tako izčiščeni, kakor bi bilo potrebno. V Dokležovju so vrtne ograje postavljene tik ceste. Po obiiki se lahko pozna, da ne spadajo tja, ampak bolj v notranjost. Vsekako bi bilo potrebno cesto zmeriti in to urediti. Deske na mostu črez reko Mu ro in na pomožnih mosteh so obrab ijene in za današnji motorizirani promet nesigurne. Ob priliki prevoza blaga s tovornim avtom je prav lahko mogoče, da se deske na teh mosteh ziomijo in bi bila v tem slučaju velika nesreča neizbežna. Opozarjamo me-rodajne faktorje na te nedostatke, zlasti pa na deske, ki ne nudijo današnjemu tovorno-avtomobilskemu prometu do volj jamstva za neoviran promet čez te mostove.
—	Pomembna gospodarska pri reditev bo letošnji pomladni ljubljan ski velesejem cd 4. do 13. junija, prirejen pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. To bo že 43. ljubljan ska velesejmska prireditev, ki bo ime la mednaroden značaj in ki bo hkrati lepa revija slovenske in jugoslovanske gespodarske delavnosti.
—	Premestitev carinikov. V področju glavne carinarnice Gornja Rad gona so izvršene sledeče premestitve carinikov: g. Ravtič ho iz G Radgone na C=tnkovo, g. Papič han iz Can-kove na Hodoš, g. Jutkovič Milan iz Hodoša v Rogaševce ter Ivančan Jožo iz Rogaševec v Gor. Radgono.
—	Da je vožnja po železnici pri nas draga, se ljudje pogosto tožijo. V resnici je pa promet na naših želez nicah izredno žive-hen. Na področju ljubljanske železniške direkcije je naj-živahnejši osebni železniški promet v državi; bil bi pa še znatno živahnejši, če bi bila voznina nižja. Poceni se lahko vsakdo vozi ob priliki pomlad nega velesejma, bi bo od 4. do 13. junija v Ljubljani, ko bo v veljavi po lovična voznina. Popust velja za prihod v Ljubljano od 30. maja do 13 junija, z-\ odhod od 4 do 18. junija.
sokol
Sokolska četa v Rakičanu priredi v četrtek dne 26. t. m. na vrtu g. Čačtnoviča v Rakičanu šaloigro iz vojaškega življenja »Teta na konju". Po igri veselica v gostitni Cačinovič.
Takoj se sprejme
krojaški pomočnik
pri Šebjanič F., v Cvetni ul. 13.
POSTA:
G Ratnik Anton, pa tudi mnegi naši delavci v Nemčiji ponovno pošiljajo uredništvu prošnje za obvestilo kako naj zasluženi denar pošiljajo domov. V tem pogledu naj služi vsem našim delavcem v Nemčiji v vednost sledeče. Nemčija in Jugoslavija sta sklenile sporazum na podlagi katerega smejo naši delavci iz Nemčije mesečno poslati domov 40 mark. V to svrho si morajo preskrbeti pri Devi-senstelle svojega kraja (Kreis) Devisen-ausfuhrgenehmigung. Prošnjo za to dovoljenje naj napiše gospodar, pri katerem delate. Ko dobite dovoljenje pošljite denar in označite kateri banki v Murski Soboti ali drugod naj se denar nakaže ter komu naj se ga izplača.
Vsem naročnikom našega lista pa svetujemo, naj naročijo svojim staršem, drugim svojcem ali znancem naj Vašo naročnino poravnajo sicer bomo primorani dostavo lista ustaviti.
Vrnil sem se iz Zagreba
kjer sem bil na enomesečnem tečaju v
KEMIKALIJI.
Svojo obrt bom vodil naprej, zato se priporočam svojim cenjenim strankam, da me obiščejo. Postregel bom vsakega zadovoljivo.
KOŽIC FILIP
prva prekmurska čistilnica oblek in perila MURSKA SOBOTA, Mala Kaniia 15.
IZDATA SE DVE
lepo opremljeni sobi
z ali brez hrane v M. Soboti, Mojstrska ul. 12.
Tudi letos se dobi garantirano čista prvovrstna jabolčnica od 50 litrov naprej pri Veleposestvu HARTNER v Gornji Lendavi. ™
Jabolčnica.
PRODA
lepi, novi, emajliran hladilnik, zelo prikladen za gostilničarje in mesarje.
Naslov v UREDNIŠTVU.
Vinogradniki pozor!
Prihaja čas škropljenja trsja. Ako so Vaše škropiljke neuporabne, obrnite se s popravilom k strokovnjaku, kateri Vam najhitreje in najceneje izvrši vsa v kleparsko stroko spadajoča dela in popravila.
Priporočam se za cenjena naročila
DIBELČAR BENJAMIN
stavbeno in galanterijsko kleparstvo izdelava in obnovitev strelovodov
Barska Sobota, Lendavska cesta it. 17
Prodam
dvostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom na prometnem „kraju pol ure od Maribora. IVAN KOLARIC, Tezno, Ptujska cesta 187, Maribor.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
Izolator
BETONIT,
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
OGLEJTE SI ZALOGO
NAJNIŽJE CENE UGODNI PLAČILNI POGOJI	novo dospelih motorjev, koles, šivalnih in pisalnih strojev pri tt.		
Stivan Ernest, j		M	l. Sobota.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Tretji kongres trgovstva
kraljevine Jugoslavije.
Po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu priredi združeno trgovstvo Jugoslavije svoj 111. veliki kongres v Ljubljani.
To bo v resnici pravi nacionalni kongres, tako po svojih udeležencih, kakor tudi v svrho, kateri bo služil. Kongresa se bodo udeležili trgovci iz prav vseh pokrajin Jugoslavije v eni skupni volji, da manifestirajo za pravice in potrebe svojega stanu, a da še bolj močno manifestirajo za gospodarski napredek Jugoslavije in za njeno gospodarsko osamosvojitev. Ta visoki cilj bo združil v dneh od 10. do 13. junija v Ljubljani vse trgovstvo Jugoslavije in ta skupna misel bo dala trgovskemu kongresu značaj prvovrstnega nacionalnega kongresa.
Kdor bo pogledal na udeležence kongresa, ta bo mOral tudi pritrditi, da je to nacionalni kongres, kakršnega si moremo le želeti. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v lepi slogi nastopili za skupne cilje in brez ozira na vsa verske, pokrajinske in druge razlike bodo nastopili v enotnem programu.
Samo konstruktiven element bo zbran na ljubljanskem kongresu, sami zidarji jugoslovanskega gospodarstva bodo združeni na tem kongresu. Samo ena želja bo vse navdajala, da se tudi v Jugoslaviji začne vendar enkrat delati pravilno in da se napravi konec vsem nezrelim eksperimentom in vsem napačnim metodam. Svobodno se morajo razviti vse sile naroda za konstruktivno delo, da bo Jugoslavija že enkrat zaživela polno življenje in napredovala, kakor bi z ozirom na marljivost svojega prebivalstva in bogastva svojih naravnih zakladov že davno morala.
Zlasti pa bo III. vsedržavni kongres trgovstva poudaril zahtevo vseh naših
Arnavti
Arnavti so najizrazitejši tip balkanskih gorskih prebivalcev ali, kakor trdi zgodovina, potomci starih Ilirov, ki so jih Slovani našli na Balkanu. Arnavti živijo še zmerom tako, kakor so živeli v davnih časih, in se le s težavo privadijo novemu načinu življenja. Zvesto se držijo starih šeg in navad, ki so jih podedovali po svojih prednikih, in nikakor ne dopuščajo, da bi jih osvojila evropska moda in sodobnost, čeprav so vsi Arnavti iste narodnosti, iste narodnosti, so vendar po verah razdeljeni v več taborov. Najkon-servativnejši med njimi so muslimani.
Arnavti slovijo še izza turške vladavine in izza časov bojevanja s Črnogorci kot izredno značajni ljudje. Njih beseda velja več od vsake pisane pogodbe in ni ga Arnavta na Balkanu, ki bi kdaj prelomil dano besedo, če reče Arnavt ,či besa", mu lahko mirno slediš in se boi čutil varnejši, kakor če bi te spremljalo krdelo orožnikov. Te besede, pa naj jih reče Arnavt svojemu največjemu sovražniku na bojni poljani ali svojemu najhujšemu nasprotniku v prepiru, pomenijo,
gospodarskih ljudi, da se ne sme več privilegirati tuji kapital na škodo domačega gospodarstva. Naval tujega kapitala se mora ustaviti in tujemu kapitalu tudi pri nas določiti meja, kakor mu je ta določena v vseh drugih svobodnih državah. Ni in noče biti Jugoslavija kolonija, ki je na slepo izročena eksploataciji tega kapitala, temveč svobodna država, v kateri je kapital dobrodošel, toda le tedaj, če ne pozablja na svoje dolžnosti do zesnlje, ki mu daje ves njegov dobiček. To so glavne misli, na katerih sloni ljubljanski vsedržavni trgovski kongres in zaradi katerega zasluži ime pravega nacionalnega kongresa. Zato pa tudi zasluži, da ga podpira vsa nacionalna javnost in da s simpatijo spremlja njegov boj za napredek našega nacionalnega gospodarstva.
Prireditelji kongresa so se potrudili, da bo organiziran kongres čim bolje in da bo nudil udeležencem kongresa mnogo zanimivega, zabavnega in tudi poučnega. Tako bo v kongresnih dneh v Ljubljani cela vrsta pro-menadnih in drugih koncertov, gledaliških, opernih in dramskih predstav, razstav in drugih prireditev, da bo v resnici pestro življenje za časa kongresa v Ljubljani. Zadnji dan kongresa t. j. 13. junija bo organizirana cela vrsta ekskurzij in izletov. Vseh ekskurzij je predvidenih 15, poleg tega 8 izletov v najlepše kraje Slovenije. Kongresni odbor je tudi že izdal poseben prospekt izletov, ki je izšel tudi v srbščini in hrvaščini.
Pričakovati je, da se bo veliko število trgovcev udeležilo kongresa in da bo tudi po številu udeležencev prekašal III. vsedržavni kongres trgovcev vse dosedanje kongrese v Jugoslaviji.
Dne 10. do 13. junija bo v Ljubljani zbrana gospodarska Jugoslavija 1
Člane združenja vabimo, da se prijavijo za udeležbo v čim večjem številu. Prijavnice za udeležbo se dobijo v pisarni združenja, kjer smo tudi z ostalimi informacijami rade volje na razpolago.
da naj se ne boji. da mu bo čuval življenje kakor rodnemu bratu. Tako so v prejšnjih časih sklepali večino ustnih pogodb s Črnogorci, ki so prihajali preko albanske meje.
Arnavti in njih žene so zelo bistri, gibčni, zdravi in požrtvovalni ljudje. Zelo radi imajo orožje, zlasti pa okrašene puške. Prav posebno jim ugajajo posrebrene pištole, noži, bodala, verižice, ure, prstani in stekleni predmeti. Radi se lišpajo in nikoli jim ni dovolj nakita. Tudi njih žene se ob vsaki priliki okitijo s srebrnimi verižicami, na katere obešajo srebrnike.
Poleg svoje poštenosti in značaj-nosti so pa tudi zelo prebrisani. Njih zvijačnost je znana. Še dandanašnji obstoji med njimi krvna osveta. Sin ponosno in rade volje prevzame krvno osveto po očetu: prav tako jo bo prevzel tudi vnuk po dedu in pravnuk po pradedu. Se zdaj se zgodi pri njih mnogo umorov iz krvne osvete in nemalokrat je takšno sovraštvo staro po več desetletij. Ne gre, da bi Arnavt ostal kri na dolgu 1 In Arnavti so znani kot izvrstni strelci.
V arnavtskem Življenju je mnogo zanimivih šeg, tako na primer pri po-
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Udeležba članstva:
Jonaš Janko M. Sobota, Jošar Janez in Slavka Lucova;
Kahr Alojz M. Sobota, Kardoš Terezija M. Sobota, Kardoš Vilma An-drejci, Kerec Anton Vidonci, Kerec Franc Otovci, Kiraly Štefan Središče, Kisilak Ana G. Lendava, Kisilak Josip Pozna-novci, Klepec Vinko M. Sobota, Knar Geza Rakičan, Knez Matilda Preda-novci, Kocet Roza Vučjagomila, Koch Julij Fokovci, Konh Jurij Markovcl« Kohn Leopold M. Sobota, Kohn Rudolf Markovci, Kohn Samuel M. Sobota, Kolbl Alojz Sv. Jurij, Koltaj Ka-rol Prosenjakovci, Kopina Katarina M. Sobota, Kos Ivan Tišina, Kous Anton Gerlinci, Kranjec Peter Vučjagomila, Kreft Alojz Cankova, Kučan Pavel Kupšinci, Kfihar Franc M. Sobota, Kuhar Ivan Gorica, Kuhar Ludvik Pu-conci, Kumin Franc Markišavci, Kiiplen Franc Prosečkavas, Kfirnjek Jožef Bu-dinci, Ktironja Jožef Križevci, Kuronja Miha Križevci, Kutoša Ivan Veščica, Kuzma Adolf Tišina, Kemeny Marko M. Sobota;
Lanjšček Ludvik M. Sobota ;Lanj-šček Rozalija M. Sobota, Lepoša Štefan Polana, Ligeti Anton M. Sobota, Lovenjak Terezija Sebeborci, Lulik Ludvik Strukovci;
rodu, poroki, smrti in tako dalje. Najzanimivejši so ženitvovanjski običaji. Na primer: matere mnogokrat poročijo svoje sinove z deklicami, ki se sploh še niso rodile. Dve noseči ženi, prijateljici ali sosedi, se pogovarjata, kaj bo katera izmed njiju porodila. In kmalu obljubita druga drugi, da se bosta otroka vzela, ker se jima rodita sin in hči. če se jima želje izpolnijo, postane njiju prijateljstvo še globlje in prisrčnejše, in ko je otrokoma petnajst ali šestnajst let, jo poročijo, čeprav je morda eden izmed njiju pohabljen, slep ali gluh. Razen tega je tudi njih običaj, da oče oženi sina, ko ima šele dve ali tri leta, z deklico, o kateri mu je pravil prijatelj, ne da bi jo bil kdaj videl na svoje oči. Ta običaj je posebno znan med muslimani. Oče sina mirno zaupa prijatelju in mu na besedo verjame, da je hčerka lepa, zdrava in dobra.
Arnavtke so večinoma lepa dekleta. Mnogo je takih, ki pravi o njih srbski narodni rek: .Kakor vila iz gore".
Njih noinja je prav izrazita, čeprav nekoliko groba. Zelo rade se lišpajo. Jopič je po navadi vezen in okrašen
Maje Josip Domanjšovci.Majer Štefan M. Sobota, Malašič Adam Bokra-či, Marič Ivan Puconci, Mekiš Jožef M. Sobota, Melin Miha Poznanovci, Mencinger Alojz Krašči, Mesarič Vilma M. Sobota, Mezei Juljana Martjan-ci, Mikola Franc G. Petrovci;
Nadai Ida M. Sobota, Nemec Elizabeta M. Sobota, Nemec Marija Polana, Novak Katarina Kuštanovci, Novak Vilma Sebeborci;
Olas Ludvik Sebeborci, Oškola Ludvik Kančevci;
Papič Karol M. Sobota, Papič Ljudmila M. Sobota, Pauko Sidonija M. Sobota, .Peko" d. z. o. z. po poslovodji M. Sobota, Perkič Aleksander Veščica, Pertoci Franc Gorica, Petko-vič Janez Bakovci, Petrovič Ivan Mala Kaniža, PlOhl Aranka M. Sobota, Poj-bič Jožef Lončarjevci, Pollak Franc Pečarovci, Pollak Leopold Cankova, Poredoš Franc Brezovci, Preiss Adolf M. Sobota, Press Koloman M. Sobota;
Rac Štefan Moravci, Ratnik Emerik Rankovci, Ratnik Ludvik Sodišinci, Ratnik Matija Krog, Rehn Janez M. Sobota, Rehn Janez Tišina, Reich Ignac Bakovci, Rogan Alojzija Večeslavci, Roudi Lovrenc Vidonci;
Sečko Geza Predanovci, Sečko Koloman Lemerje, Serec Franc Satahov-ci, Serec Štefan Gradišče, Singer Maks Šulinci, Singer Sigmund Vel. Dolenci, Sinic Elek Pužavci, Smodiš Aleksander G Petrovci, Sočič Viljem černe-lavci, Sretanič Alojz Sotina, Sukič Jurij M. Sobota;	(Dale)
s srebrnino. Okoli pasu privezujejo svilene ali platnene rute in tudi okoli vratu si rade zavežejo svileno rutico. Žene nosijo debele in široke obleke, kakršnih ne nosi gotovo nobena druga žena na svetu. Obleke so v pasu ozke in povezane s širokim usnjenim pasom. Krilo se od kolen navzdol vse bolj in bolj širi in spominja na zvon. Na prsih nosijo tako imenovane .mil-tane", izvezene z zlatom in okrašene s srebrnimi kovanci.
Moški nosijo hlače in jopiče iz močnega blaga. Za pasom nosijo srebrne pištole, o praznikih se pa okitijo s srebrnimi verižicami in prstani.
čeprav so Arnavti zelo bistri, vendar niso navdušeni za šolanje. Govorijo arnavtski jezik, ki je vse prej ko blagoglasen in ki Je najmanj razširjen jezik na svetu. Arnavtski muslimani govorijo tudi nekakšno turščino. Tisti Arnavti, ki živijo v naši državi, pa govorijo srbsko.
Posebne odlike Arnavta so varčnost in izredno gostoljubje. Jugoslovanski Arnavti se hitro in dobro razvijajo, kar je zaslug šol in vojaške vzgoje v naši armadi.
Brezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom	Din 232 50
Francoski franki 100 „	„	138 —
Amerikanski dolar 1 „	„	46-80
Isti v čeku 1 ,	„	47 30
Kanadijski dolar 1 „	„	46 40 Italjanska lira
Češke krone 100 „	„	—•—
Nizozemski forint 1 „	„	24-—
Nemška marka v bankovcih 1 kom	•—
„ „ v srebru 1	„ „	•— Avstrijski šiling v bankovcih izven prometa
d ŠH. v srebru in drobiž 1	„	—•—
Magyarski pengo po 100 kom	„	900 —
Urug. peso 1 „	„	12-50
Argent. peso 1 »	„	8.50
Čekovne marke za 100 RM	1450-— Tečaji deviz v dnevnikih.

Lahkoatletski miting v Murski Soboti.
Postavljena sta dva nova mariborska rekorda
SK Mura je priredila v nedelje, dne 15. maja na svojem igrišču Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti. Startalo je 47 atletov. Zastopani so bili SK Mura, SK Rapid iz Maribora in SK Maraton Maribor.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Tek 100 m seniorji: 1. Mondar (Rapid)! 1.2, 2. Badl (R), 3. Košir (Maraton)
Met diska sen.: 1. Lužnik (Ma) 36.70, 2. Radič (R) 34.85, 3. Szildgyi (Mura) 33.70. Favorit je bil SzilSgyl, ki je lansko leto dosegel 38.80 nastopil pa je vsled odsotnosti brez vsakega treninga.
Tek 400 m sen.: 1. Mondar (R) 58.8, 2. Košir (Ma), 3. Stare (Mu).
Met kopje jun. C: 1. Lončarič (Ma) 41.35, 2. Jager (R) 39.70, 3. Bibi (R) 38.16.
Štafeta 4x100 m jun. sen.: 1. Rapid 48 8, 2. Maraton, 3. Mura.
Tek 100 m jun C: 1. Koren Ks. (R) 12.1, 2. Lončarič (Ma) 12.2, 3. Kolarič (Ma) 12.3.
Met krogle sen.: 1. Lužnik (Ma) 11.25, 2. Szilšgyi (Mu) 9.62, 3. Radič (R) 9.60.
Štafeta 4x100 m jun. C: 1. Rapid 51.8, 2. Mura.
Štafeta 4x100 m jun. B: 1. Rapid 52.2, 2. Mura.
Tek 1500 m sen.: 1. Kramer (R) 4.29.6, 2. Sojnšek (Ma) 4.34.4, 3. Seidler (R) 4.49.
Skok v daljavo sen.: 1. Lužnik (Ma) 5.76, 2. Mraz (Ma) 5.12, 3. Košir (Ma) 4.86.
Skok v daljavo jun. C: 1. Lončarič (Ma) 5 64, 2. Koren (R) 5.60, 3. Kramer (R) 5.44, 4. Benko (Mu) 5.30. Skok v višino jun. C; 1. Kramer (R) 160, 2. Kolarič (Ma) 160.
Skok v višino sen.: 1. Oroszy(R) 160, 2. Lužnik (Ma) 160.
Skok ob palici: 1. Oroszy (R) 330, 2. Radič (R) 320.
Zlasti sta dobra rezultata tek na 100 m 11.2 ia skok eb palici 330, ki sta obenem mariborska rekorda.
Posl. št. I 1131/37
Dražbeni oklic
Dne 10. junija 1938 ob 3/4g. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga Moravci vi. št. 458,603, 605, V2 vi. št. 60 ie zemljiška knjiga Teša-novci 1/2 vi. št. 969 in 970.
Cenilna vrednost: 57.808 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 100 Din.
Najmanjši ponudek: 40.160 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče s Murski Soboti
odd. IV., dne 5. aprila 1938.
Posl. št. I 1108/37
Dražbeni oklic
Dne 10. junija 1938 ob 1/4IO. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njive, travnika in pašnika.
Zemljiška knjiga: Andrejci 1/2 vi. št. 274.
Cenilna vrednost: 4199 Din 25 p.
Najmanjši ponudek: 2799 Din 48 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v MursM Soboti
oddelek IV. dne 21. aprila 1938.
Posl. št. I. 555/37
Dražbeni oklic
Dne 10. junija 1938 ob 3/2lo. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, gozdov, travnikov.
Zemljiška knjiga: Veščica V2 vi. št. 3.
Cenilna vrednost: 25.550 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 4580 Din.
Najmanjši ponudek: 17 033 Din 34 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 19. aprila 1938.
Posl. št. I 1749/36
Dražbeni oklic
Dne 22. junija 1938 ob S. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše in njive.
Zemljiška knjiga: Krupllvhik V10 vi. št. 51 in k. o. Radovci vi. št 220 do V«.
Cenilna vrednost: 9567 Din 25 p.
Najmanjši ponudek: 6375 Din 70 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče * Murski Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. štev. I. 1286/37
Dražbeni oklic
Dne 22. junija 1938 ob J/29. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: travnika.
Zemljiška knjiga: Kuštanovci vi. št. 92.
Cenilna vrednost: 2400 Din.
Najmanjši ponudek: 1600 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki j« ravnal v dobri teri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je uapit na uradni deski tega sodišča.
tunina sodišče t Murski Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 19%.
Posl. št. I. 1610/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše in vrta,
Zemljiška knjiga: Murska Sobota V2 vi. št. 279.
Cenilna vrednost: 10.432 Din.
Najmanjši ponudek: 6954 Din 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče s Murski Soboti
odd IV., dne 23. aprila 1938.
Posl. št. I 1731/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob »/49. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travnikov, gozda, vinograda itd.
Zemljiška knjiga: Kovačevci vi. št. 45, 156, 157 in »/« vi. št. 160.
Cenilna vrednost: 70.915 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 3580 Din.
Najmanjši ponudek: 39.197 Din 31 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I 1129/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob i/2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : gozd.
Zemljiška knjiga: Čepinci 1/3 vi. št. 510.
Cenilna vrednost: 3600 Din.
Najmanjši ponudek: 2400 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče o Murski Soboti,
odd. IV., dne 21. aprila 1938.
Posl. št. 1 1476/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, gozda, njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga: Dolič »/2 vi. št. 35 in V< vi. št. 36.
Cenilna vrednost: 13.197 Din.
Najmanjši ponudek: 8798 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I 1635/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob V* 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, sadovnjaka, stavbišča.
Zemljiška knjiga: Kruplivnik >/5 vi. št. 39, Vso vi. št. 40.
Cenilna vrednost: 854 Din 66 p.
Najmanjši ponudek: 569 Din 76 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja ha dražbeni oklic, ki je nabit na Uradni deski tega sodišča.
Okrajno soilšče i Murski Soboti,
odd. IV., dn« 10. maja 1938.
Posl. št. I 1110/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob »/210. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, pašnikov, travnikov, gozdov itd.
ZemljiŠKa knjiga: Šulinci =/2i vi. št. 4, 122 in 317.
Cenilna vrednost: 19.498 Din 20 p.
Vrednost pritiklin : 600 Din.
Najmanjši ponudek: 13.033 Din 49 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I 450/36
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, travnikov, njiv itd.
Zemljiška knjiga: Dolič s/s« vi. št. 255, 25, 127, 252, 253, 256, 257, 199, vi. št. 133, 236.
Cenilna vrednost: 6888 Din 25 p.
Najmanjši ponudek: 4592 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I. 1706/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob y4ll. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga: Večeslavci 3U vi. št. 247. 378, 439, 1/2 vi. št. 205 in 313.
Cenilna vrednost: 1812 Din 05 p.
Najmanjši ponudek: 1207 Din 92 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I 1160/37
Dražbeni oklic 5
Dne 24. junija 1938. ob >/211« uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travnikov, gozdov itd.
Zemljiška knjiga: Lukačevci vi. št. 53 in Va vi št. 2.
Cenilna vrednost: 87 827 Din.
Najmanjši ponudek: 58.551 Din 32 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 22. aprila 1938.
Posl. št. I. 1419/37
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1938 ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, sadovnjaka, njive.
Zemljiška knjiga: Gerlinci V32 vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 2787 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 1858 Din 48 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodiiču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin ▼ škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na nradni deski tega sodišča.
toajno sodišči t Murski labofl,
Odd. IV., dne 22. aprila 1938.