16. številka.	Ljubljana,	17.	oktobra, _ I. leto, 1873.
Slovenski Tedni
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja, za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta jj Uredništvo in opravništvo lista je v »Narodni tis-I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.	karni“	v	Tavčar-jevi	hiši	„Hotel Europa."
Slovenskim volilcem
okrajev: Celje, Laško, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Brežice, Sevnica in Kozje!
Volitve v državni zbor na Dunaji so razpisane. Te volitve so posebno imenitne.  
Dozdaj smo volili svoje poslance samo v graški deželni zbor, a deželni zbor je pošiljal izmed sebe poslance na Dunaj v državni zbor, kateri ima obravnavati državne zadeve, privoliti davke, s presvitlim cesarjem skupaj davati nove postave in že veljavne postave spreminjati.
Naš volilni okraj sega	od žolcpaškili planin do bregov Save in	Sotle; vse kmetske
občine	te	obširne volilne skupine	imajo enega poslanca voliti, in se	bode ta volitev 20.
oktobra t. 1. vršila. Volilni možje celjskega, laškega, vranjskega , gornjegradskega in šostanjskega okraja pridejo skupaj v C el j i; volilni možje brežkega, sevniškega in kozjanskega okraja pa v Brežicah, da oddajo svoje glasove za državnega poslanca.
Koga si hočemo tedaj	izbrati, da bode nas Slovence zastopal	v državnem zboru,
da	bode	govoril v našem imenu,	branil naše pravice in se trudil olajšati bremena, ki naj-
huje teže kmetski stan?
Nij nam treba dolgo iskati. Gospod dr. Josip Vošnjak, naš deželni poslanec, je tisti mož, do katerega imamo svoje popolno zaupanje in katerega želimo tudi zdaj za svojega poslanca imeti v dunajskem državnem zboru.
Gospod dr. Vošnjak je naš rojak, v Šoštanji rojen; on pozna razmere naših krajev in našega slovenskega ljudstva, ker je mnogo let med nami živel; on se je najbolj potrudil za poduk kmetskega ljudstva. Le poglejmo v knjige, ki jih nam je podalo društvo sv. Mohorja; v njih najdemo skoraj vsako leto podučno spise od gosp. dr. Vošnjak a. Slovenci so že zdavnaj priznali, da vedo ceniti velike zasluge gosp. dr. Vošnjak a v blagor sloveuskega naroda, ter so ga leta 1867 v Mariboru, leta 1870 in 1871 pa v Celji volili za poslanca v graški deželni zbor.
V	graškem deželnem zboru je gosp. dr. Vošnjak vselej neprestraseno se potegoval za to, da bi imeli mi Slovenci vse one pravice in svoboščine, kakor drugi narodi. Pazil je, da se z deželnimi denarji varčno ravna. Potezal se je, da dobimo dobre šole in dobro podučene, neodvisne učitelje, kajti brez dobro uredjenih šol in pravega poduka ostane vsako ljudstvo nevedno in siromašno. Zmirom še velja stari izrek: Nevednost je najdražja stvar v deželi. — A gosp. dr. Vohlja,k je bil vedno proti temu, da bi se krščanski nauk odpravil iz šole; duhovniku pristuje, da podučuje šolsko mladež v veri, učitelj pa v posvetnih stvareh.
Gosp. dr. Vošnjak je v deželnem zboru vselej tako govoril in glasoval, kakor je najbolj v našo korist kazalo, in prepričali smo se skozi toliko let, da mu ne gre za katerekoli sebične namene, ampak za večje blagostanje Slovencev sploh in kmetskega stanu posebej. Gosp. dr. Vošnjak ima tedaj vse lastnosti, katere si moramo želeti od svojega poslanca. On je pošten in rodoljuben mož, pozna naše razmere in potrebe, je dober govornik in neprestrašljiv, kadar je treba, potegovati se za naše pravice in svoboščine.
Volilci! njega volite! Tako Vam svetujemo mi, Vaši sosedje in rojaki.
Gospod dr. Vošnjak naj bode naš poslanec!
Banko Marko, posestnik na Loki. Belej Anton, odbornik pri sv. Krištofa. Breznik Jakob, mlinar v Nazaretu. Brodnik Franjo, župan v Solčavi. Budna Martin, obč. svetovalec v Ljubnem. Cetin Jože, župan na Mostu. Cirjak Fr., okr. zastopnik sevniškega okraja. Cirjak Jak., župan v Senovi. Deželak Jan., odbornik v Marijinem gradci. Dobršek Mat., posestnik na Planini. Drobnič Jan., posestnik na Laškem. Dvoršek Fr., župan v Brezji. Elsbacber And., trgovec na Laškem. Erjavc Fr., posestnik v Ljubnem. Ermenc Jož., župan v Ljubnem. — Havzenbichler Jan., posestnik v Žavci. Dr. Ipavic G., žapan pri Šentjurji pod Ritnikom. Janežič Jak., posestnik v Zabukovci. Jeraj Jan., posestnik na Rečici. Kačič Jernej, župan pri sv. Krištofu. Kapus Fr., trgovec v Celji. Kaulich Aleks., obč. svetovalec v Sentjuri. Kavčič M., obč. svetovalec v Šentjurji. Kokalj Jož., učitelj pri sv. Marjeti. Kotnik Pongrac, odbornik v Mozirji. Krajnc Fr., posestnik v Rajhenburgu. Kranjc Jož., obč. svetovalec v Gornjem gradu. Kramar Konst., krčmar v Solčavi. Kruleč Jož., načelnik okrajnega glavarstva v Ljubnem. Lenček Al., veliki posestnik na Blanci. Lipuš Jož., župan v Višnji vasi pri Vojniku. Logar Jurij, posestnik v Solčavi. Machtig Joan., župan v Gornjem gradu. Medvešek Mat., srenjski svetovalec na Blanci. Mirt Ant., srenjski odbornik na Blanci. Močnik Jan., posestnik v Mozirji. Mohorčič Jos., posestnik v Stari vasi pri Vidmu. Novak Fr., odbornik na Blanci. Ojsteršek Fr., odbornik v Marijinem gradci. Ojsteršek Mart., župan v Marijinem gradci. Ojsteršek Nace, odbornik v Marijinem gradci. Ojsteršek Tomaž, odbornik pri sv. Krištofu. Oset S., trgovec na Vranskem. Petan Jan., posestnik v Sromljah. Petek Jan., svetovalec pri sv. Krištofu. Pfeifer Jan., posestnik v Mozirji. Pirš Jos., posestnik na Vranskem. Pisc Srečko, učitelj na Rečici. Piskernik Jan., posestnik v Solčavi. Polanec Vek., koncipijent v Brežicah. Postolemsek Fr., posestuik v Lučah. Potočin Blaž, obč. odbornik na Vidmu. Potočin Mart., posestnik na Zidanem mostu. Presečnik, Jan., posestnik pri Novištifti. Rapoc Fr., notar v Soštanji. Rataj Ant., obč. ssetovalec v Šentjurji. Rebol Nace, odbornik pri sv. Krištofu. Ribič Mat., okr. zastopnik sevniškega okraja. Robnik Jan., posestnik v Lučab. Ripšl Nik., zdravnik v Šentjurji. Sagmeister Mart., obč. odbornik v Podgorji. Selak Ivan, župan na Rečici. Dr. Sernec Jos., koncipijent v Brežicah. Simončič Fr., odbornik na Blanci. Sinkovič Jurij, posestnik v Virštanji. Sinkovič Jože, obč. predstojnik v Virštanji. Sitar Valent., posestnik na Blanci. Dr. Srebre Ferd., advokat v Brežicah. Spende Jak., gostilničar v Gornjem gradu. Štancer H., trgovec na Rečici. Stifter Jož., posestnikov Gornjem gradu. Stuler Jan., trgovec v Mozirji. Šentak Fr., posestnik na Vranskem. Šetinc Jan., obč. svetovalec v Šentlenartu. Šetinc Jož., župan v Mihalovcih. Šibret Blaž, župan ^na Gomiljskem. Škoflek Jak., učitelj v Mozirji. Šorn Gašpar, posestnik v Grajski vasi. Šoter Andr., svetovalec pri sv. Krištofu. Šuler Mark., svetovalec v Kapelali. Šušteršič Mat., obč. odbornik na Vidmu. Tanšek Ivan, koncipijent v Brežicah. Dr. Tarbauer Jan., župan v Žavci. Topole Jern., odbornik v Marijinem gradci. Turnšek Tone, trgovec v Nazarah. Turnšek Ivan, posestnik v Nazarah. Urek Jan., obč. odbornik v Globokem. Veršec Jurij, posestnik v Pišecah. Vertovšek Ant., župan v Pišecah. Vodišek Jernej, odbornik v Marijinem gradci. Vučnik Fr., učitelj v Žavci. Zevnik Mart., obč. odbornik v Malemvrhu. Žertek Matej, obč. svetovalec pri sv. Krištofu. Žmavc Ivan, okrajni odbornik v Ljubnem. Zni-deržič Urb., zdravnik na Laškem. Župan Jan., odbornik pri sv. Krištofu. Žuža Ivan, rudniški lastnik v Grižah.
Dalje v prilogi.
Priloga k št. 16. »Slovenskega Tednika." — 3 —
Slovenci na Štajerskem! '
V ponedeljek 20. oktobra t. 1. imate voliti poslance v državni zbor. Kmetje, bodite pametni! Ne dajte se oslepiti niti ustrahovati. Volite enoglasno
1. v Celji in Brežicah gosp. dr. Vodnjaka;
2. v Ptnji, Ljutomeru in Rogatci gosp. dl*. Ploja;
3. v Mariboru, Konjicah in Slov. Gradci gosp. Pajka.
Posnemajte svoje slovenske brate na Dolenjskem in Notranjskem! Ne udajte se!
Slovenski centralni volilni odbor.
Volitve na Kranjskem.
16. oktobra so volile kmetske občine poslance v državni zbor.
Dozdaj so nam došla sledeča poročila in telegrami.
I.	Skupina Ljubljana-Litija-Ribnica.
V	tej skupini je bil kandidat izvrševal-nega odbora za Kranjsko grof Bar bo, nem-škntarski kandidat B roli h, svetovalec v pokoji. Slovenski centralni odbor v tej skupini nij postavil nobenega kandidata.
1.	Volišče Ljubljana. Volitev je bila napovedana na 9. uro. Volilni možje so precej po 8. uri v jutro začeli dohajati v mesto in se zbirali pri okrajnem glavarstvu v dolgih ulicah. V poslednjem trenotku so si bili nekateri kmetski volilci, nejevoljni, da bi oni morali voliti klerikalnega grofa Barbota, postavili za kandidata g. Peter Kozlerja, posestnika in deželnega poslanca v Ljubljani. Veliki plakati na oglih so poživljali tudi vse druge volilce, da naj ne volijo grofov, ampak g. Peter Kozlerja. Med volilci je bila skoraj tretjina duhovnikov, ki so na vse kriplje Barbota priporočali kmetom. Slišali so pa ostre odgovore. Agitacija je bila živahna, kakor še pri nobeni volitvi v tej kmetski skupini. Ob 9. uri je sam dr. Blei\veis prišel na volišče. Volilci so se podali v dvorano, kjer se je pričela volitev s sestavo volilne komisije.
Prišlo je k volitvi llOvolilcev; za vsem jih je 122, tedaj je 12 mož izostalo. Pri glasovanji je dobil grof Bar bo 80 glasov, Peter Kozler pa 30.
2. Volišče Ribnica za okraje Ribnica in Velike Lašče.
Ribnica: K volitvi je prišlo 44 volilcev. G. Peter Kozler je dobil 24 narodno-liberalnih glasov, grof B a r b o 20 klerikalnih. Živio naš poslanec Peter Kozler!
3. Volišče Litija za okraje Litija in Zatičina.
Iz Litije: Pri denašnji volitvi je debil grof Bar bo 67, Brolih 6, Peter Kozler 2 glasa.
Izvoljen je tedaj grof Barbo s 167 glasovi proti 56 glasom, katere je dobil kandidat n aro dno-liberalne stranke g. Peter Kozler. Volilci v vseh treh okrajih so obžalovali , da se je še le v poslednjem trenutku, v pravem pomenu besede črez noč, postavil Peter Kozler za kandidata. Ko bi se to samo teden poprej bilo zgodilo, bi tudi v tem okraji bila sijajno zmagala na-rodno-liberalna stranka. A za prvi početek smemo zadovoljni biti, da je naš kandidat toliko glasov dobil. Nemškutarski kandidat Brolih vlovil je samo v Litiji 6 glasov.
II.	skupina Postojna-Planina.
V	tej skupini je bil kandidat slovenskega centralnega odbora g. dr. Razlag, in klerikalni kandidat grof Hohenwart.
1. Volišče Postojna za okraje Postojna, Bistrica, Senožeče in Vipava.
Iz Postojne: Od 92 volilcev je dobil dr. Razlag 65 glasov, grof Ilohemvart samo 27 glasov.
2. Volišče Planina za okraje Planina, Lož, Idrija.
Iz Logatca pri Planini: Dr. Razlag je dobil 37, Hohen\vart 30 glasov. Klerikalci iz Blok in Rovt so strašno pritiskali. A zmagali smo.
Izvoljen je tedaj g. dr. Razlag za državnega poslanca z ogromno večino 102 glasov proti 57 glasom klerikalnega kandidata grofa Hobemvarta. Slava vrlim notranjskim vo-lilcem!
III.	skupina Kranj-Kamnik-Radoljca.
Kandidat izvrševalnega odbora dr. Poklukar in nemškutarski kandidat Železinger (?) v Tržiči.
Kakor došli telegrami kažejo, prepustil je dr. Poklukar svoje mesto grofu Hohen-vvartu.
1. Volišče Kranj.
Iz Kranja: Grof Hohenvvart je dobil v celi gorenjski volilni skupini 200 glasov, Apfaltrern 36.
2. Volišče Kamnik.
Iz Kamnika: Od 94 volilcev je grof Hohenvvart 81, Apfaltrern 12, Razlag 1 glas dobil.
Izvoljen je tedaj grof Hohenvvart za državnega poslanca. Ko bi precej iz početka grof Hohenvvart bil tukaj za kandidata postavljen, ne bi bilo nastalo toliko prepirov zarad njegove kandidature.
IV.	skupina Novomcsto-Krško-lTnoinclj.
Kandidat slov. centralnega odbora g, Viljem Pfeifer, klerikalni kandidat notar Ir kič, nemškutarski Jože Zagorec.
1. Volišče Uovomesto.
Iz Novega mesta: Pri denašnji vo-litvi je od 47 volilcev dobil Ir kič 25, Zagorec 13, Pfeifer 9 glasov.
2. Volišče Krško za krški in kostan-jeviški okraj.
Iz Krškega: Oddanih je 55 glasov. G. Peifer je dobil 45, Irkič 9, Zagorec 1 glas.
v
3. Volišče Črnomelj za metliški in črnomeljski okraj.
Iz Črnomlja: K volitvi je prišlo 55 volilcev; dobil je g. Pfeifer 28, Irkič 14, Zagorec 13 glasov.
I zvoljen je tedaj g. Viljem Pfeifer z absolutno večino 82 glasov. Slava vrlim vo-lilcern na Dolenjskem!
V.	skupina Kočevje-Trebnje-Radeže.
Klerikalni kandidat duhoven v pokoji, Strbenec, nemškutarski Dežman, centralni odbor nij postavil kandidata.
1. Volišče Trebnje.
Iz Trebnjega: Prišlo je k volitvi 35 volilcev; dobil je kaplan Strbenec 15 glasov, Deschman 20 glasov.
2. Volišče Kočevje.
Kočevje 16. oktobra: Od 39 volilcev Deschman vse glase dobil.
3. Volišče Radeče.
Iz Radeč: Od 42 volilnih mož je dobil kaplan Strbenec 11 glasov, Deschman 31 glasov.
Izvoljen je tedaj v tej kmetski volilni skupini, katera je po veliki večini slovenska, nemškutar Deschman z 90 proti bornim 26 glasom klerikalnegaStrbenca. Raji nemškutarja nego liberalnega Slovenca, rekel je stari Bleiweis v „Novicah“ in res zgodilo se je po njegovi želji in po njegovem slepem postopanji!
Domače stvari.
(Iz Gorice) 16. okt. se nam telegralira: Tonkli je dobil 94, Winkler 78, Lavrič 75 glasov. Zdaj bode ožja volitev med Tonklijem in Winklerjem. Winkler bode gotovo izvoljen, ker mu bodo liberalni narodnjaki vsi glasove dali. Veliki farizej in klerikalni dr. Kosoklep (Tonkli) pade.
(Iz Trsta) 16. okt. se nam telegratira: Škof D o bril a je dobil samo 72 glasov, Lahon Polesini s 97 glasovi izvoljen.
(Iz Trsta) 17. okt. se nam telegratira: Od 1557 oddanih glasov je dobil kandidat slovenske liberalno-narodnc stranke gospod Nabergoj 1103, laški kandidat baron Mor-purgo pa le 357 glasov. 97 glasov se je razcepilo. Zmaga slovenska je toraj sijajna. Živijo Nabergoj! Slava vrlim okoličanom! Živela svoboda!
— (Dr. Razlag) je Notranjcem na njih zahtevanje obljubil, da se bode zopet udeleževal političnega in časnikarskega delovanja in nadejamo se, da bode tem izdatniše sodeloval, ker je celo leto v svoje knjige zakopan bil. Tihotni mir, v katerem je živeti želel, ga nij ovaroval najhujšega psovanja naših strastnih in slepih političnih in narodnih hinavcev, kateri zavratno najrajše ščuvajo in narod še dalje v propad tirajo. —
— (Ustavoverno nemško ravnanje). Gosp. dr. Bučar, kandidat libe-ralno-narodne slovenske stranke, je za to, ker kandidira proti ničevedcu in neizobraženemu bogatinu, krškemu Hočevarju, prestavljen od c. kr. kranjske deželne vlade iz Novega mesta v Kočevje. — In volilci dolenjskih mest! baš tega moža volite. On se žrtvuje, ker kandidira, za to se smete na njegovo rodoljubje zanesti.
— (Iz sevniškega okraja) se nam piše:	Izmed	18 izvoljenih volilnih mož jih
je 14 odločno za dr. Vošnjaka, 3 so klerikalni in eden dvomljiv.
— (Iz Celja) se nam poroča, da je dalje volila občina Pletrovče 4 narodne volilne može, ki bodo za dr. Vošnjaka, občina Griže tudi 4 narodno liberalne, isto tako v Vojniku 6. Tu sta se hotela dva duhovnika vriniti, pa sta bila odbita. Doberna je, kakor sliši naš poročevalec, liberalno-narodno volila. — Duhovščina dela, leta, laže, hujska, vpije strašno proti dr. Vošnjaku. Poprej proti nemškutarju duhovniki nijso ni en del toliko storili, nego zdaj proti poštenemu domačinu. A vse bo zastonj, dr. Vošnjak bo vendar-le gotovo voljen.
— (Od Št. Pavla pri Preboldu) 15. oktobra. Včeraj 14. oktobra ob 2 popoldne je imela naša občina volitev volilnih mož. Izvoljeni so sledeči možje: Anton Basle, Martin Marinec, Jože Grahor, Andrej Kolarič in Ferdinand Sveizer. Vsi razen enega, so udje občinskega zastopa. Prvi trije možje stoje na narodno-liberalni strani in bodo neustrašijivo glasovali za g. dr. Vošnjaka. Od zadnjih dveh je še dvomljivo,
za koga da bosta glasovala. Toliko pa je gotovo, da za Kosarja nobeden teh petih mož glasoval ne bode. Mislim pa, da se bodo naši volilci sporazumeli ter enoglasno g. dr. Vošnjaka volili.
— (Iz Sevnice) se nam piše 8. oktobra: Volitve volilnih mož pri nas so izpale odločno 1 i b e r a 1 n o-narodno. — Vsi naši volilci bodo volili dr. Vošnjaka. Kaplan Tombak pobira zdaj mošt pri kmetih in plačuje dobro kapljico s Kosarjevim oklicem.
— (Od sv. Barbare) v Halozah se nam piše: Pri nas sta za volilca proti mračnjakom izvoljena narodno-liberalna volilca: Raič in Rakuš.
— (Iz Petrovč) pri Celji se nam piše: Naši 4 volilni možje ne samo, da bodo volili dr. Vošnjaka, temuč naši volilci so jim to pred prvotno volitvijo naložili, kar gotovo kaže politično vzbujenost in zrelost naših mož.
— (Izslovenje-bistriškegaokra-ja) se nam piše 9. oktobra: Volitve volilnih mož se v našem okraji precej ugodno za narodno stranko vrše. V šmartinski fari, v Tinjah in sploh po Pohorji so narodni možje izvoljeni, pa tudi v slov. bistriški okolici, v laporski in makolski fari bodo volilni možje gotovo za g. Pajka glasovali ; samo v Čresnovci je glasoviti nemškutar Sorschag, ali bolje rečeno, njegovo vino pri nekaterih ljudeh prodrlo. Sicer pa bode slov. bistriški okraj, ki je pri poslednji volitvi le 13 narodnih volilcev izmed 45 imel, zdaj pokazal, da se je tudi tukaj začelo vedriti. Upati smemo, da bodete iz našega okraja dve tretjini volilnih mož in še več glasovali za g. Pajka.
— (Iz Slatine) na slov. Štajerskem se nam poroča: V celem rogatskem okraji so duhovniki pri volitvi volilnih mož sijajno propali. Izvoljeni so ali narodni liberalci, ali neodločni možje, nekoliko tudi nemškutarjev. Dobro bi bilo, ko bi g. dr. Ploj v ta okraj prišel, ter še neodločne za-se pridobil, kar ne bode teško, ker naši ljudje za klerikalce ne marajo čisto nič.
— (V Logatcu) sta — kakor se nam piše — župnik in kaplan romala od hiše do
hiše in volilce nagovarjala, naj volijo njih in . še nekega drugega prikimovalca za volilne može, tudi jim žugala, da bodo oni, kateri imajo cerkvene denarje na posojilo in za nje ne glasujejo, morali precej povrniti. — Pa vse nij nič pomagalo, Logatčani so volili tri druge, kateri so za dr. Razlaga. Posestnikom, kateri imajo cerkvena denarja na svojih gruntih zavarovana, bo treba tedaj vrate zaviti, gospod fajmošter?
— (Jezuvitje so iz Kranjskega izpodeni.) Ministerstvo je potrdilo izpodenje jezuvitov iz Repnjega blizu Ljubljane. To je prav, ker ti ljudje so s svojimi prenapetimi misijoni ljudi samo begali, kakor smo s fakti dokazali v našem listu.
— (Kamniškim frančiškanom) je vlada po postavi vzela volilno pravico.
— (Kaplan Klun) se je bil o svojem času pri višji deželni sodniji pritožil zoper razsodbo tukajšnje c. kr. sodnije, po kateri je bil krivega spoznan zarad psovk, ki jih je izustil pri občnem zboru ^narodne tiskarne“ proti dr. Vošnjaku in po §. 496 kaz. zak. na 4 dni zapora obsojen. Višja deželna sodnija v Gradci je z odlokom dd. 24. septem. t. 1. spoznala, da je kaplan Klun kriv prestopka po §. 496., naloženo kazen pa je višja sodnija z ozirom na razne olajšajoče okolščine spremenila v globo 15 gld. ali tridnevni zapor. Ob enem izreče višja deželna sodnija, da so graje dr. Costove od strani sodnika pri obravnavi bile opravičene, kakor se vidi iz zapisnika, da se tedaj na pritožbe Costove zoper sodnikovo ravnanje ne more obzirati. Klun je tedaj tudi v drugi stopnji za krivega spoznan. G. dr. Vošnjaku je to, kolikor vemo, popolno zadostenje in se on zarad spremenjene kazni ne bo dalje pritoževal.
— (Iz Skocijana) nam pišeta kaplan in učitelj, da sta sicer res streljala, samo vrabcev ne, a da je tudi „laž“, da sta s streljanjem zažgala kozolec. Nu, je pa sam od sebe pogorel. Nam je vse eno.
— (Nesreča.) V Gaberjah pri Celji je pogorel skedenj, živinski hlev in en konj v njem, in en kozolec. Pod kozolcem je spal
nek mestni berač in je tudi zgorel. Roke in noge so mu odgorele, le glava in truplo je bilo še videti.
— (Ul o m). Pri posestniku Janezu Hof-bauerji na Sladki gori, v celjskem okraji, je te dni nekdo ulomil in 187 gold. ukradel.
— (Požar). Pogorelo je pri Simonu Ingratu v Šmarjem, v celjskem okraji, in mu je ogenj vse poslopje upepelil. Ogenj je vstal zarad posestnikove neprevidnosti.
— (Živinski tat.) V noči na 23. sept. se je iz zaprtega hleva Antona Dima-tovega v spodnjih Žerijavak, v mariborskem okraji, ukrala krava. Tat dozdaj še nij znan.
— (Nova knjižica.) V c. kr. zalogi šolskih bukev na Dunaji je ravnokar prišla na svitlo v slovenskem jeziku precej obširna knjižica pod naslovom: Nova avstrijska mera in vaga. Knjižica slovenskim šolam v porabo. Spisal dr. vitez Franc Močnik. — Ta nova knjižica obsega 63 strani in obravnava prav po domače novo metersko mero. Ker je knjižica spisana našim slovenskim učiteljem v poduk in jim kaže, kako se imajo ravnati pri po-dučevanji nove meterske mere, priporočamo jo vsem ljudskim učiteljem z željo, da se kmalu seznanijo z novo mero in vago, katera se sme že od novega leta 1873 rabiti, a od 1. januarja 1876 prenehajo vse naše dosedanje stare mere in vage, ter se bodo mesto njih smele rabiti le edino nove meterske mere. — Knjižica velja 25 kr. in se dobiva pri knjigarjih Giontinitu, Gerberju in Tillu.
Politični razgled.
Notranje dežele. —Na gornjem Avstrijskem je v kmetskih občinah izvoljenih 6 klerikalnih in 1 ustavoverni poslanec. Med klerikalnimi so Weiss-Starken-fels, grof Brandis, župnik Pflltgl in drugi. Na nižje Avstrijskem je tudi bila 14. t. m. volitev v kmetskih občinah. Izvoljenih je 9 ustavovernih in 1 klerikalni poslanec. Med ustavovernimi so štirje „mladi“.
Klerikalni zgornje avstrijski list „Volksblatt“ je izjavljal baš pred volitvami, da klerikalno-federalistični poslanci te de-
žele hočejo iti v rajhsrat. To je znamenje, da tudi tam ljudstvo nij za pasivno opozicijo, kakor pri nas ne.
Na Če&kemi so volitve za volitvami. 13. okt. so volile kmetske občine poslance za državni zbor in že štiri dni pozneje 17. t. m. imajo voliti deželne poslance. Češki listi razglašajo 48 kandidatov za kmetske občine brez volilnega oklica, a podpisan je dr. Rieger kot predsednik odbora poverjenikov.
Vnanje države. — Papež in pruski kralj. Papež je bil pruskemu kralju ali nemškemu cesarju pisal pismo, v katerem ga opominja, naj ne postopa tako ostro proti veri.
Pruski cesar je na to papežu odgovoril, da se vsi duhovniki, celo višji upirajo proti postavam, in da se to v večini evropskih držav godi. Kralj pravi, da bo svoje postave tudi zanaprej branil, in priporoča papežu, naj s svojo veljavo duhoven-sko agitacijo vstavi.
Srbski „Vidov dan'-' prinaša člank o bosnijskih kristijanih. Iz odgovora Radjid-Paše zastopnikom inostranih oblastij list sklepa, da visoka porta ne misli kristijauov na balkanskem polotoku zadovoljiti, da jim dalje evropejske velevlasti ne misle pomagati, in da jim dakle nič drugega ne ostaje, nego da si sami pomagajo. „Vidov dan" jim stavlja pred oči zgodovino oproščenja Nizozemskega, ter jih k aktivni politiki opominja.
Gospodarske stvari.
Korist lastovk.
Zadnji čas so nekateri možje, ki se z naturo pečajo, tako imenovani naravoslovci, začeli trditi, da lastovke bolj škodujejo, kakor pa koristijo, češ, da pozobljejo veliko češenj, žita in grozdja. Nek profesor na Nemškem, je, da bi se prepričal, razrezal 73 lastovk, in videl je, da jih je 66 imelo samo mrčese v želodci, in samo 7 jih je imelo Češnjo in drugačno sadje. Ker tedaj lastovke mrčese jedo, in s tem rastlinstvu koristijo, zato jih ne pobijajte.
Kako se kislina reši, ki se hoče spriditi.
Ako se po želji začne delati smrdlijvi plesnov kožuh, začne tudi zelje po plesnovem dišati, in je neprijetno zajed; pa se tudi kmalu spridi, da nij za rabo. — Kadar začne zelje po plesnovim dišati, vlij v vodo, ki čez-nj stoji, maselc žganja, in ponavljaj iz začetka to vselej, kolikokrat jemlješ zelje
iz kadi. Sicer po navadi nij treba več ko štirikrat ponavljati. Ako tako ravnaš, se ti bo zelje ohranilo; zraven tega pa še dobi prijeten, vinsk okus.
Sejajte soržico za poklajo.
Ko se spomladi trave in cvetlice zopet začenjajo izbujati iz zimskega spanja, poželi tudi živina zelene krme. Ne ljubi se ji več suhe klaje jesti, naj bo še tako dobra. Toda, ali se ne veseli tudi človek novega zelja, ko se mu začneta stara kislina in krompir pusta zdeti? Zato preskrbite tudi vašo živino spomladi prej ko morete se zeleno klajo. To dosežete najložje, ako jeseni reži in pšenice skupaj na eno njivo vsejete. To pa se mora kmalu iz začetka jeseni zgoditi, da že v jeseni soržica precej velika zraste, da imate spomladi kmalu kaj kositi, še preden morete deteljo pokladati.
Mešanje reži s pšenico zato priporočam, ker rež veliko bolj hitro raste, kakor pšenica. Ko se rež polagoma pokosi, doraste pšenica, in potlej se pokosi ta. Tudi se rež sama lahko seje za zeleno poklajo, pa boljše je, da je s pšenico zmešana. Posebno vrednost ima tako ravnanje tam, kjer se veliko mleka potrebuje.
Treba pa je to zeleno poklajo od začetka mešati se suho slamo, in najboljše je, če se zreže v rezanico, kajti če se od suhe krme prenaglo preide k frišnej, živina večji-del drisko dobi. Rezanica pa je posebno zato prav dobra, ker jo živina čisto poje, in se zato menj krme poi’abi.
Kadar soržica poide, kar se zgodi kake štirnajst dnij pred kresom, je že detelja dobra za košnjo in poklajo. Njiva, kjer je rastla soržica, naj se pognoji, in vseje naj se na-njo koruza za poklajo, ali pa proso; ako pa se neče to storiti, naj se pusti soržica še enkrat rasti in naj se potlej pokosi in posuši; kajti če se nij preveč pri tleh pokosila, zopet prav lepa zraste.
Tržna poročila.
Iz Dunaja 11. oktobra. Trg je bil slab, ker kupovalci visokih cen nijso hoteli privoliti. Kupovala so se le najlepša žita za višje cene, slabejše sorte se pa še po zuižani ceni nijso hotele kupovati. Pšenice se je prodalo kakih 30.000 vaganov, najlepša po trdni ceni, slabša pa po 10 kr. cenejše, kakor pretekli teden. Rež, lepša, je pala za 5, slabejša za 15 kr. Prodalo se je reži 4500 vaganov po 5 gl. 52 kr. do 6 gl. 40 kr. Ječmen je imel še precej dober trg, ker so prodajalci pohlevni bili. Prodalo se
ga je 11.000 vaganov po 4 gold. 60 do 65 kr. Koruze malo, ogerska po 5 gl., dunajska po 4 gold. 55 kr. Oves je imel še najboljši trg; prodajal se je po 1 gld. 89 kr. do 1 gld. 96 kr. Pšenična moka se je prodajala počasi po ceni onega tedna; re-žene je manjkalo, zato ji je cena poskočila.
Iz Peš te 10. okt.	Trg	je	bil	slabo
obiskan, zato se kupčija nij dosti razvila. Cene so ostale po večjem na stopnji od onega tedna. Pšenica je bila po 7 gl. 5 kr. do 7 gl. 75 kr. Rež, še precej kupovana, vendar nij mogla v ceni poskočiti, ampak je pala, posebno slaba sorta. Prodajala se je po 5 gl. 55 kr. do 5 gl. 65 kr. Ječmen so kupovali pivovarji, za živež malo.	Bil	je	po	3 gl.
50 kr. do 3 gl. 75. kr. Oves je imel, kakor na Dunaji tudi v Pešti, še najboljši trg; prodajal se je po 1 gl. 80 do 1 gl. 90 kr.
Tržne cene.
V	Ljubljani 8. oktobra 1873.
Pšenica 7 gl. 20 kr.; —	rež 5	gl.	—	kr.; —
ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves	2 gl.	— kr.;	— ajda
3 gl. 90 kr.; — prosd 3 gl. 80 kr.; — koruza 4 gl. 50 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 6 gl. 50 kr;
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr..
— Špeh frišen — gl. 36 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2’/a kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 34 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 90 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 7 gld. 50 kr.; — mehka 5 gl. 30 kr.
V	G r a d c i 16. oktobra; Pšenica 7 gld. 50 kr.;
—	rež 4 gld. — kr.; — oves 2 gld. 77 kr.; — koruza 3 gld. 80 ltr.; — ajda 3 gld. 90 kr.; ječmen 3 gld. 97 kr.
Loterij ne srečke:
V	Trstu 12. oktobra: 50. 48. 26. 14. 58.
Gu sreberni goldinar velja 1 gold. 6 kr. v bankovcih.
Razglas.
Od občmskega ureda v Govnjem-gradu na Štajerskem se daje na znanje, da je bil živinski sejm v Gornjemgradu dne 9. septembra na 28. oktobra, to je, na sv. Simona dan vsakega leta z dovoljenjem c. k. namestnije v Gradcu dne 22. septembra 1872, štev. 11.941 preložen.
Prvi živinski sejm bode tedaj že letos na sv. Simona dan, pri koji priložnosti bo tudi razstava goveje živine gornjegraškega okraja, in razdelitev premij na živinorejce domačega okraja.
Občinski ured v (lornjerngradu dne 6. oktobra 1873.
8—2
Župan:
J. Miiclitig;.
i
i
P	m i 1 e«
Or<K<>
11,	50,	12,	13	do	15	gld.
24,	26,	28	„	30	„
18,	23,	25,	28	„	35	„
29,	33,	38,	42	„	50	„
43,	48,	52,	55	„	70	„
1	Percusions dvocevka z	železnimi	cevi
1	Lefaucheux	„	„	„	„
1	Percusions	„	„	damasknimi cevi
1	Lefaucheux	„	„	„	„
1	Lankaster	„	„	„	„
1 Revolver .... 7 gld. 50 kr., 9, 11, 15, 18, 22 „ 25	„
dobivajo se tudi vsakovrstne tarčne puške, kapsel-puške, pištole in patroni po nizki fabriški ceni. Pošilja se vsakovrstno naročilo po poštnem povzetji (Naclinahme). — Nadejaje obile naročbe se iskreno priporoča slav. občinstvu
P	Matej	Soršak,
i p 9—1	v	Kropi	na	Gorenjskem	(Oberkrain).
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar. Tisk „Narodne tiskarne11 v Ljubljani.