/"Y
mm
St. 54.
V Gorici, v cetvrtek 30. decein^ra
..SoeV* izbaja vsak Cetvrtek in velja • pofcto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana ;
Vse leto......f. 4.50
Pol leta   ......   „ 2iJ0
uet?rt leta   f   .   .   .   .   „ 1.20
..Kmetovalec/ za narocnike Soce Vse 1. r. 2—Pol leta f. 1. Za nenaroenike: V*e leto f. 3.- Pol leta f. 1.60
Pri ozniioilin in ravno talco pri „po-tlanicah" se placuje za navadno tristopno »r*to:
3 kr. fe se tiska 1 knit
1   n   „   „    „   2 krat
6   „   „   „    ...   2 krat
2a vece tfrke po prostoru.
SOČA
Posamezn* ifcevilko pt doMvajo po 10 eoldov v Gorici pri PatarnollijnjvTratu v tobakarnicah   ,Via della caseraa 9
Narocnina in dopisi naj ae blago-voljno poSiljajo pod naalovom: Viktor Doloncc v Gorici. — Rokopia se ne vrafajo \ dopisi naj se WagoToljne frankujejo. — Delalcera in drufim nt* mnoiniin ie naroonina zntta ako m>
i pri uwdntttvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic,
ro   l^to.
Predno se od leta 1875 poslovimo, zahvalu-jemo «e svojira prijateljem in zvestim podporni-kom naSega podvzetja, posebno pa mnogim sode-lalcem in dopisnikom za mnogo dusevnopodporo.— Ob eneni pa prosimo nase vsakovrstne podpornike, da nam tudi v novem letu ne odtegnejo prijatelj-stva in pomoSi.—Za novoMnico prinesemo v dar slovenskemu narodu spravo, katera se je castno /.vrsila na Gomkem in bode, ce Bog da, tudi na drugu dele mile naso domovine uplivala blagodejno. Hodoljubje Goriski se bodo p; noveni letu zedinili v imo same polit. dnistvo in naS list bode edino glasilo goriski I: Slovencev.—Xot tak se bode boril '• pravo svobodo in blagostan slovenskega ljudstva •r pospe&oval ob&ii napredek. Co je v tezavuih «&-sih zmerom krepko brsinil sloveusko east, toliko bo)j mil bode to «dHJ mogofie, ko se mu bodo poinno-zile misterijaliw in dusevne moci.
Prepir je jenjal in vse nasprotnosti naj bodo pozabljene, pravi mir naj kraljuje v alovenski domo-\ini; arapak negnjili mir, tenivec" g podvojeno moty'o naj se rodoljubje vsih stanov zbirajo pod naso za-stavo ter se kot linibri juaaci b-jrijo za svetiaje uafrga ubozega, zatiranega naroda. Mir v domaSi liisi naj nam prinese novo leto in moc, da bonio z uma svitlim mefiem branili do mace ogujiSce pred vsakovrstnimi sovraSniki. Veliko nalogo imajo slo-veuski rodoljubje; zatorej pa morejo biti trdni kot skala, navdnseni za vse lepo in dobro, tarabi in strpljivi. — Narod je treba poducevati, omikati iu navdusevati, in to je te^avno, tmdopolno delo; delalci na narddnem poiji morajo torej biti blagi ijudje, to je, oni sami morajo biti  resnicno navdu-
LISTEK.
Izglt»<li. tlzoii.
(Da^e)
seoiza narodno sdejo, oni morajo ljubiti bvojo domo-viuo in narod slovenski, cutiti morajo z narodom ter smatrati narodno dast za svojo ^ast; ^estilaaui naj ne bodo za svojo osobo, ampak za narod svoj. — Kolo takih nesebienih, blagih del&lcev na narodnem polju bode s Casoma povzdignilo tias* narod na viso-ko stopinjo omike in blagostana. PodavSi se toiej z novega na delo in pricenSi sesti, te^aj navdaja nas pravo navduSenjo in mi gagotovljamo svojo pri-jatelje,da bomo zmerom hrabro vstrajuli v boju za naSa narodno pravice, h nas bode narod podpiral. Glede programa bomo v lvi Atevilki leta 1876 ob,sirnej§o govorili; uze deuos pa omonimo, da bomo, kakor dosedaj, razpravljali v prvi vrsti vsa Avstrij-ska, po tern pa tudi vsa druga evropska prafianja, vse to pa s posebnim ozirom na Sin vans tvo. -Nas list bo v prvi vrsti zastopal intorese jugoslovanske, v kateri jo najbolj^e zavarovana bododnost Slovencev, po tern se bo poganjal za ediuo in skupuo postopa-nje vsih SI o van ski h in drugih opozicijoualnih po-slancev v drzavnem zboru in bo sploh stal zmerom na strani tistih, ki so za odlo&no politiko in skupno, pa izdatno taktiko. — Oportunstvo bomo zmironi grajali, kajti listu, kateri %m za vise svr-he in za najlepse idoale ^1ovcl>i\'v; ne pristojk kori-stoslovje. --
In nepokvarjen narod, kateregaje treba §e Ie povzdigniti, mora zajemati svojo dusevno hrano iz najCistejsib studencev. NaSe stali§6a nasproti du-hov§Cini je zaznamovano v poravnavi: mi se ne bomo vtikali prav nie" v duhovske zadeve in se bomo ogibali vsih takih dopisov in rasprav, ki bi vtegni-le 2aliti duhovS&no kot stan. Duhovsgini pa pripu-icamo, da se briga za vse, kar je narodu potrebno iz cerkvenega staliSca.    Ker pa Stejemo mnoge du-
hovne mej prav iskrene rodoljube, povabljano jib prijazno, da se tudi oni vdeleze* delovanja za narod in napredek v pravem blagem zmislu in nadejamo so, da si bode duhovScma spravo tako tolmaSila, da poslej treba zdruzeno delati in z vsem uplivom Siriti narodno zavest, in da v tern obziru imajo vsi ti-sti enako dolznost, katere je osoda postavila na Se* lo ljudstva,
Co smo letos spravo prinesli kot novoletnico, zelimo in se nadejamo, da bo prihodnje leto narodu tudi v drugem obziru prineslo kak dar, namred predrugaftbo v Avstriji na podlagi foderalizma in pa osvobojenjo nadih pod tur&kem jarmom zdihajo-<Mh bratov: to so torej nai5o najiskrenejda voSila za novo leto, —
Kar pa zadeva lista samega, priskrbeli smo mu se novih sodelalcev in dopisnikov iz mnogih kra* jev, — N^ list bode priuaSal dosti zanimivega in razlifinega blaga. — Priskrbeli smo tudi, da dobi list So lep3o zunanjo innotranjo obliko.—-Pa-zili bomo, da bo vse pravilno in okosno in da zginejo tiskovne in druge pomoto, — Listu osfca* ne dosedajna cena: 4 gi. 50 kr. za celo leto; 2 gl. 30 kr. za pol lota in 1 gl. 20 kr. za l/, leta.— Ozirali pa se bomo odslej samona tiste naro6mke, ki bodo poslali naro&ninoin listpo&ljalisamotakimrodoljubom in starim naro5nikom, ki so dosedaj se zmerom vestno popiaeali, kar so bili dol2ni, kajti navelifiali smo se veiS-nih zadreg, ki morijo duh. Konefino prosimo vse rodo-ljube, naj Sirijo nas" list po vsej Sioveniji, naj nabi-rajo naro6nikov in agitujejo za na§e ideje. Da se sopet vidimo v novem letu !
Iiumzmmo  tree nedottojnih nrislij; Misiimo tadi za blianje s?oje. Nikola Tomaioo.

Glavna korist, ktero crpimo u zivotopisov, so plemeniti uzori, kiere nam oni ponujajo. Na§i irneiiit-ui prectaiei live ftdno meju nami v sponiioih svojega zifenja, kakor tadi v dejaojih, ktera so izfriili, in kte-ra tudi live, in iz vsega tega nam se podajajo izgledi, ktore zamoretno mi obcudorati in. posnemati. Zatega-deij so tadi bukve, ? kfcerih je popisano iivenje prave-ga mola, polne drazega semena, ali da rabimo besede slavnega Miltona: s^ivotopis pravega mozaia je 6istej-§i in drnlji od kr?i kacega vladarja, ktero je pomazi-ljeno in shranjeno m dolgi 6a# riad zivenjem." Vefckrat najde mladeneS sam sebe ? zivotopisu, kakor Oorreggio, ki ie obfiutil r sebi dihanje veleuma, ko je motril po-dobe nesmrtnega Michelangela in potem navdu§eno vz-kliknol: nTudi jaz sem malar!"
Iznajdee teelovoda Franklin, kterega so predsta-vili Prancozkemn drzavnemu zboru z besedami: „io je filovek, ki je vzel nebesom mo5i", pripisoval je svoje uspebe prebiranju prelepe razprave o dobroti, ktero je spisal Cottou Matther. V tej razpravi je bil Matther popisal svoje lastuo zivenje. JLehko se tedaj uvidi, da dober izgled drogrt za &ibo vodi in da se vsestransko razprostira preko vseh rodov. Samuel Brew pripoznava sam, da je imel za uzor zivenja, posebno, kar se tifie naklonosti k delu, zivenje Benjamina Franklina. Po torn acem je ne mogowrHfci, kako  dciec  se razprostira s]o-
bnr izgled i kje so njegove nieje,—ako jih sploh ima Korist, ktero dobtvamo iz dobrih bukev je v tern, da se ufiimo iz njih najboljSe re{i, da jih obfiudujemo in posnemamo. Zastran tega je tudi trdil lord Dudley, da je koristnojle, veSkrat prebirati kake stare bukve, kakor prebrati disto novo knjigo.
Slavni italjanski pisec grof Alfteri vdolbil se je v literature prebiraje Plutarhove iivotopise velicih nioz, kteri so sploh dejstvovali na dokaj nesmrtnih moz, na Rousseau-a, Napoleona in drnge, Loyola, ko jo bil voj-U&k pri obleganji Pamplone in ko je lezal tezko ranjen na nozi, prosii je, da bi mu daii kako knjigo za kra-tek fas. Dali so mti: „^ivenje sveteev" in branje zivenja teh nebesSanov je tako moSno nje^v navdusilo, da je sklenol posvetiti se utemeljenju novega eerKven9ga reda. V resnici utemeljil je pozneje zavitarski red in postal je t-eI6 sam svetee. Isto tako je—Martin Luter lotil se velicih del svojega zivenja vsled piebiranja spi-sov deha Ivana Husa, Ivan Hus pa vnel se je po spisih anglezkega duhovnika Witcliffa. Prebiraje zivenje svetega Frana Ksaverija navduiil se je dok-tor Wolff za misionstvo.,Zadevne buktice so v njegovo mlado sree tako inocno strast vsadile, da je sktenoi, po-sxeiiti se tenia blagemu delovanju. 05eni raozje in posebno jih nesmrtni spisi so v vseh Sasih izgled in uzor poznejim ufienim molem. Eni erpe svojo znanost iz dru-zih. To se mora reei od raodroslovcev, ^esnikov in umet-nikov sploh, ki se, da s Koseskim govorimo z umoni oro^e nebojegi se znoja na Selu.
Koristni upljiv, kteri zamore napraviti mozak po-§ten, sr&en in delaven na svoje blianje, na svoje pod-loznike in celo na narod svoj, ne more se lepse razvi-deti, kakor iss znafaja in zivenja sira Ivana Sinelnir-a, kterega je imenoval opat Gregoire najdelaynejsega mo-
2a vse Evrope. Njogovega zivenja ne moremo zaSeti lepsft opisovati, nego z besedami blagovestnika svetega Luke: „Pojdi, tudi ti dclaj enako" (pogl. X. vrsta 37.) Po rodu svojem bil je on s pocetka viastelin skotski, gospodar velicih posestev na divjih obalih viharnega so-vernega morja. V gestnajstem letu, ko mu jo otec umrl, prevzel je gospodarstvo in vodstvo svoje druzine. Sto-pivsi v osemnajsto leto lotil se je krepko zboljgevanja zomljisg v grofiji Caithneskej, ki se je razprostirala po vsem Skotskem. Kmetijstvo je bilo takrat v najslabSem stanji. njive neograjene, mocvirnata tla neizguSena, male ni gospodarji Caithmeski so bili tako ubogi, da so za-mogli koraaj po enega konja rediti; zenske morale so se nodvreci najtozjim delora in Umetie, kteremu je §el konji5 pod zlo, ozenil se je, da mu je zena konja na-domestovala, V dezeli nej bilo ni cest, ni mostov in pastirji so bili primorani se svojimi Sredami bresli po-toke in reke. Glavna pot, ki je peljala v giofijo Caith-mesko, viekla se je visoko 6ez gvozne strraine in je navpicno spus^ala so do morskega brega. Sinclair, 5e prav se mofeno mlad, sklenol je vkljub zasinehovunju starjih posestnikov odpreti novo cesto 6ez brege Ben Chailtsko. Sebravsi necega dne kacih tisu6 delalcev lotil se je sam dela, razdelil je ob enem delalce na veL krajev, nadziral delo in spodbujal je delalce k pridno-sti z besedo svojo in z navzofinostjo svojo; in glej, n^ varna pot, dolga kacih sest mflj anglezkih, po ktevej so niogli le konji in mezgi z brzdo vodjeni hoditi, bi-la prcd je pred solnonim zahodom uU taka, da so mo-gla po njej prav lehko vozha kolesa tefii. To je bil ob-6udovanja vreden izgled srfinosti in dela dobro izpelia-nega, in ta izgled moral je vsakakor dobro in uspesno upljivati na prabivalce ondotnih krajev. In pozneje na-daljeval je on odpirati nove ceste, zidati nove moste, graditi inline in   ograjati  in obdulavati svoju posestva.
y
fjstaja r Oercegovlni-
(A. Mozirski.)
.Times11 angleski list in ^Presse" prinaSeti jako obSiren ilanek zadevajofc „ustajo v Hereegovmi^: „su-eusB ovega fclanka hocem „Soeiniw" Sitatejjeni napisa-ti, da ?K*de tudi vsak priprost Sitatelj vedel, sataj se bori nfcS brat Jugoslovan ob Balkanu s krutim Turkom.
Neposrednji uzroki ustaje.
Kal levolucij je bilo slabo stanje taraosnjih bra-tOT, posebno v oskrbniStvu.—V okraju Nevesinje je bi-la leta 1874 jako slaba ietinja.—Kmetje so vse pndelke deloma prodali, da so labko iiveli. Badi tega mjso mo-gli gospodarjem odrajtovnti njih del.—Tukaj je bil »e*. sus belli". IJbogim Ijodem so vse pobrali. Ako je mo pa ie to premalo, bili so tepeni in v wkajho** djani.— Rn«*i, kateri so se pri Kajmakao wadi teg* pritoievali, biii ao v jeeo odpeijani. Nekteri so pobegnili * vrnogo-ro; torn so bili prijazno, gostoljubno sprejeti in na kne-4eva stroske so tarn iiveli. Ob enem so se tadas, vde-leiiii »*} ? Centinju, h katerira so jahajali vsi za vojno sposobni Crnogorei. K tern sejant so iahajali tudi voj-vodt Baojani, Maksim Baeerie in dva njegova odlienej-sa kneza.—V Grabovem je bilo 2000 pusk a dotifino munieijo pripravljenih.—Po*eg tega so desetinski na-knpniki (stantniki ali gospodarji zemlji&a. Pis) v Ne-visinju Se strasno razsajali z ubogim BkolonocaM ; kar nijso raogli sami, pomagali so jim Zapties.—Vsepritoi-be pri Kajmakah so bile zastonj,—tako da so kristjani aklenili, nobene „rob«te" vee delati.—Na to je vlada * «ioti6nimi koraki vpljivala, posredovalna in neposre-dovalne sredstva vporabljala. Ye&na Kristjanov je beza-lo « iivino in „Saek in Faekom4 v Crnogoro. — Tako ao stale re&i konec mareija ? okraju Nevisenje. A pre-bivalei se nijso so do omenjenega Sasa z orozjem bra-uili.—Prve dni meseea maretja je pa zaLelo tudi uze v Belicu vreti, Vlada je namrefc zankazala, naj prebivaiei BeliSa in Trebinje dajo 4700 traroov. da se bode zidal most pn Dracidolu. K temu delu so bili kristjani vpre-fceni in pr« najmanjsem ugovora tcpeni. Zarad tega so oni eklonilt se ne vdati in tudi delo opustiti.—Mutessa-rif v Mostaru je na to zaakazal, da naj drugo polovico aprila meseea vojaki v Gacku, Mostaru, Stoiaeu in Tre-binju kristjane ukrotijo in od njih pokors&no terjajo.—0 istem cat»u so bill drugi okraji mimi in se nijso vdelezili upora.—Le v katoliskih kraji h so duhovniki agitirali za ustajo, ¦ kar je bilo tudi popolnoma opravifieno. Tako so stale re$i, ko je s>- oa§ presvitli eeswr Franjo Josip v Dalmaeijo potoval. Prva ekspedicija vojakov v Nevi-sinje bila je 26. aprila. Kristjani to vhisi so pobegnili v gore; knezi (zupani Pis.) so pa bezali v Crnogoro.— Kristjani v Bilecu so pa sklenili z orozjem vojake sprejeti, ter so prosili vojvode Maksima. Sinio. Bucevi^-a in Banjanija podpore.—Vojaki so na to povsod na oboro-zene kristjane naleteli,—kateri so jim branili naprej.— IXrwis Pasa je hotel poslati h kristjanom deputacijo, katera bi jim poudarjala, da naj se podvrtejo snl-tanu in tako zopot domov vrnejo, ali pa naj gredo Y Crnogoro. — Kristjani so pa to odbili in predlagali, da le z direktnim sultanovim poslaneem hoeejo pogajati se.—Knezi iz Nevesinje in Beleea, kateri so bili v Crnogoro pobegnili in so na prosnjo kneza ' Nikolaja do-bili od Dervis PaSe dovoljenje. da se smejo zopet vr-niti, bili so od turskih vojakov napadeni  na meji; na-
Po njim se je za^elo urn no obdelovanje polja in racio-nalno spravljanje poljskih plodov; on sain je delil raz-ne premije, da bi svoje rojake k poljedelstvn in obrt-nosti spodbnjal in tako je polagoma odihnol cJsto novo zivenje v grofijo Caithmesko, in ta grofija, ki je bila ena najslabsih okrajev sevemega §kotskega, v ktero je bilo tako reko5, skoraj ne mogo2e nvesti kako i/.obra-zenost in omiko, sluzila je se svojimi ce4ami, svojim poljedelstTom in se svojim ribarstvom v izgled vsempo-bliznjim pokrajinam.
Zapnstimo na trenotek Skotsko in obrnimo se na drnge zemlje Evropske. Kedo nej se sliisal praviti n. pr. o Nizozeniskej, nckedanjej avstrijskej provineije, kte-re nekatere strani nizje od morja leze ? Kos za kosom fem^e je tamkaj pridna, neutrad^iva Hoveikaroka ote-la lacnemu morju in epreobrnola v rodovita tla. V po-prejsnjih stoletjih je bilo severno Nemsko vecinoma mo6-virnato. Ncpresegljive megle pokrivale so zimoj i letom pokrajine denasnjega Praskega kraljestva. in glej tudi tamkaj je ielezni dloveSki dlan izsusil mocvire in na krajib, kjer so poprej vefiinoma le jezerske rastline rft-sle, zibljo se den denes prijazni rzen! in jefmenovi va-Iovk Tak& in enaka dela izvrSil je clovek tudi v dragih pokrajinah evropskib, azijatskih, afrikanskih in ameri-kanskih.— Morda se bode §e kateri bralee teh vrstic spominjal, kako je §e pred tiidesetimi leti vladila se jesenska temna inegla po/ ljubljanskem svetu. Kedo jo je pregnal? Clovegki fam in dlan, moz, Ivan N. Hra-decki, IjubHanski )>»upan, moz, kteremn je bila mari, ne pemSkutanja, nego sre5a Ljubljane in dezele. Vredno ^; da postavimo sim v odlomku: besede nasega PreSir-tega, s.kterimi je v vedni blagi spomin vkoval delapo-Steajaka Hradeekega:
Bezati moras, hoti ali ne itotil Ti mislii si, ko dela si se lotil,
stala je bitka in dva kristjana sta padla, Stirje so bili pa ranjeni.
Nevisinjci vrni v5i se v Crnogoro so se na to pnto-zili pri knezn v Cetinjn. Knez jim pa odgovori: J d i-tenazaj. inbite se, nekdo vam bode uze poraagaJ", ter je odposlal tudi Der?is Pa5i pritozno pismo; dobil je na to odgovor, da je bila—pomota.—Ko se pa oni sopet vrnejo. bili so zopet od Tarkov tepeni in knez Giuro Simovi* razsekan. Kr&nar Tuvela, kateri je raji pomagal. je bil giozovito ubit. Nekeino Hia Ba-oiza so na prostem polji glavo odsekali; prinesli so jo na to v nrad. ter d^jali; „sedaj je eden manj Jstib, katen nefejo Tnrkom pokorni biti.*—In kaj je turska vlada na to storila ?—Ki5.
Bileski knezi so Hi potem v Banjani in Ljubo-mir. in prosili so prebivalee, da bi se nzdignili proti knt-tira Turkom.-Nevesinjci poslaii so tudi porotilt v Gacko, Stolae, Trebinje in prosili tamosiie Lris^ane podpore ; navedli so tudi, da nijso sami.ampakda jim bode „ nekdo" pomagal.—Pogovorili so se na to voditeiji. ter se prepriuali, da Oernagora ali—Avstrija bosti ? sili pomagali*
Meseea junija pride Motessarif iz Mostara in Live z dvema kompanijama vojakov t Nevisinje;—a ustaSi so jih zopet zavrnili, 6e5, da se oni ie z sultanovim poslaneem pogoditi zamorejo.—Poslaii so potem Has* san Paso in Catlan Effindija tja kot cesarska komisar-ja; njim je bil tndi neki Patrici, kot zanpni moz «io-dan.—Nevesinjei so pa potem zahtevalt. naj bode pri komisiji tndi posianec—firnogorskega kneza. Uslisali so molbo, in prisel je Peko Pavlov ie" t komisiji. — Ko je tarn cela komisija stala. pristopili so vsi knezi pred njo, mej tern ko je 5 do 6 sto oborozenih kristjanov pri Kapavi stalo.—Nevisinjci so sledece zahtevali:
1.  Da nemajo Turki veS nadlegovati njih deklet in Sen.
2.  Da naj jim pnstijo njih vero, in nemajo eerkev zaliti.
3.   Da naj nzivajo pred sodnijo s Tnrki enake pravice.
4.  Da naj jih vlada varoje proti nepostavnim posto-panjem zapttev (gospodarjev.)
5.  Da naj desetinski nakupniki (zehenpachter) do-bivajo postavni del pridelka in to o pravem hmn.
6.  Vsaka liisa naj plafiuje o vsem 1 eekin letnine.
7.  Nobeno delo naj se jie zastonj opravilja, ampak naj se da primerno odSkodnina, kakor je navada po ee-lem svetu.
Ako jim oni to dovolijo, bo5ejo biti pokorni pod* loM sultann in vse dosedajne neprijttnosti—pozabiti. Dervil Pa§a obljubuje vse to storiti, samo da prej-orozje polozijo in oddajo. — Nevisinjci psravijo, da se nijso oborozili proti sultans, ampak proti krvolocnirn Moha-medaneem. — Koncera junija ste stale obe sfcranki pri Nevisinjd obeTozeni. Kriltjani so itfieli §e malf> orozja in munieije.
Z a c e t e k   ustaje.
1. julija nbili so Turki pri Nevisinju neke—bolne kristjane, kateri so se domov vratali.—Kristjani so sena to razdelili v sliri oddelke -t poskrili so se v goro in 3. julija so uze Tnrke dobro namahali. 6. julija so Tur> kom v/eli proviant in 47 konjev. Selim Pa§a, kateri je z dvema batalijonoma fiez Stolae- v Nevisinje marsiral, je bil 18. julija tepen v doiini Dabra.—20. julija so ioiclt ustaski vodje v Dabri sejo.—Spoznali so tarn mej
Strah dati s carsko pomoSjo raokroti. Brijareja storocega si vkrotit, Mocvirje vekovefno je pregnano, Meglo od nas za vselej si zarotil. Pa vrnitno se k dlovekoljubu Sinclairju.— Njegovo delovanje se je stopinice fiedalje vise   in vise Sirilo. Zapazivsi, da je angiezka  volna od leta do leta slabsa, utemeljil je anglezko druStvo za vclno. Do-ber izgled za   izboijsevanje   volne je on sam ponudil s tern, da je na svoje stro§ke pripeljai na Skotsko e>z vsem sto ovae. Uspeh tega je bil, da se je na Skotskem uve-lo iaienitno Cheriotsko pleme ovae   Nekteri so se po-smehovali tern poskulnjam, ker so raislili, dajuznaple-mena ne bodo se mogla udoraaciti v severnih straneh. Vkljub temn nej  Sinclair ustavil svojih poskusov in v necih letih bilo je raztresenih po Skotskim ne manje od treh tisn5 Cheriotskih ovae.   Yrednost pasnikov je vsled tega mofcno poskoCila, in  pasniki   Skotski, ki so poprej razmemo le malo,  da  prav malo nesli, dajali so prav lepe dobicke.
(Konec prihodnjiu.)
(Spisal Antonij Leban, Mozirski).
h. gornje savinjske doline 3. dwembra.—
Sv. Mikljavz je prijatelj otrok.— Badi tega se ga otroci jako veselijo.— Uze mesee pred tern godovnem dnevu se otroci pogovarjajo o sv. Mikljavzu, ter fanta-zirajo. kaj bode temu ali drugemu prinesel. .Menim, da ustrezem nasim. Sitateljam. ako jim naslikam narodno sego in navado, katera se godi v savinjski doiini na slovenskim Stajerju predve5er sv. Mikljavza due.—
drngim, da imajo premalo orozja in da morajo 6rno-gorskega kneza za orozje prositi.—Poslaii so potem po-slauce skozi Raguzo v Cetinje h knezu.—Knez pak odgovori, da sedaj nema munieije, in da ima sam zadosta opravka da meje varujo, tedaj jim tudi pomagat'i ne more; ako pridejo pa Tnrki nad nje, bodo se uze brat je nasli,  kateri jim bodo pomagali.
To vid§i, so se podali Peko Pavlovie in drugi z 200 mozmi v Bavno, da bi tamosnjo katolicane za usta-jo pripravili. Ta zupa se je tedaj z njimi zdruzila.—V Nevisinji se jo tudi prikazal Miko Ballordifi, Ljubobra-tie imenovan, z velikim stevilom Srbov, ter prinese kon-iani vojni nacrt, izdelan od srbske Omladine. 5. av-gttsta je prisel Ljubobratie v Dace in je tamkaj prev-zel povelje na ukaz kneza Nikolaja. 16. avgnsta so se zjediniii kraji Zubc«\ Nevebinje, Bilee, Gacko, Trebinje, Stolae. To so bili tedaj glavni kraji za boj.—Crnagora je za&ela r«a§e brate dobro podpirati z l.judmi, orozjem itd. Ker so prebivalci teh krajev jako brabri, predrani bo* rilci, Turka stra§np tep6. — Prebivalci v Poyovem polji, Bobani, Sumi so manj hrabri; radi tega tudi cestokrut na avstrijsko zemljo pridejo.-Tu nijso posebno ljub-Ijeni od svojih „vojnih kamaradov", ker nijso tako brabri.—Zalnje Case so bili Turki jako tepeni in v ustas-ktm taboru je veliko ve.seljc Turska vlada rnenda go-tovo uvidi, da ustaSem nij-kos. — Vse kaze, da se Ted na „zlatem rogu" taja, kajti Turk je menda preprican, da se Stovanom se ne dajo „cresnje zobati."— Vsakako Tureija ne more ustaSov ukrotiti; druge vlade morajo intervinirati. Berz ko ne bode Avstrija Hercegovino in Bosnijo posedla. Bog daj, da bi se stvar po srefii izslat
Dopisi. •
V Sezani ^6. decembra 1875. (Izv. dop.) Veselica, ktero je naprarila na§» citaluiea na sv. Stepana vefier f dvorani g. Ivana Skaramange pi. Altomontskega, vr-silft se je v vseh to&kah izvrritno. Oostov smo imeli od vseb krajev, naro^ito iz Seno/ec, Lokov, Rodika, Sto-rij, Kazel, Dutovelj, iz Trsta in tiiaske okolice prav obilo. Igra wUskok" jo bila vsem nazoftim pravpo vM\, Badost se je brala slehernemu na obrazti, Vsi igraki, posebno gospa Ovek-ova so vloge svoje kaj spretno in licno dognali. Jucika, dekliSiea je tako njezno in milo in vendar krepko Kraemanavo balado: „kmet v risu" deklamirala, da se je morala vsled dolgotrajnega plo-skanjs hvaleznemu obcinstvu zopet pokazati. Isto tako je g. Franc Kanalski *zgubljen raj," balado Ivana Vesel-Koseskega v obSno z*idovoljnost govoril. Zbor pevcev, ktere je g. BVidrieh iz Trsta preko Bazovice sabo pripeljai, prouzrocilt je toli pri besedi, kakor tudi pozneje pravo navdusenost; pevci so prav za prav k temu ponajvisc doprinesli, da je veselica tako sijajna bila. Vsakdo se je gotovo se zeljo od njih poslovil, da bi jih dim pre] je mogoce zopet sluSatt zamogel v uaaej pri-jaznej Sezani.
Po besedi se je mladina v prostornej dvorani pri brenkajocej glasbi kaj radostiio sukala, starejsi mozaci pa so se posedli za okrogle in vogljate mize in pri bo-kala drnega kraSevea so si gasili vefino filoveSko zejo. Posebna cast nas je doletela, da smo imeli v sredi svo-jej slavnega slovenskega pisca Prana Cegnarja. Njegova
Koncan je kratki zimski <ian.— Tarn na daljnem nebesnem parobji se svetijo rumene megljice od zalia-jajocega solnca posijane. — Beli snezeni vrhi iskravo odsivajo v bliseeei veeerni zarji spominjajo nasnaslad-ko—otozne ogrevajoce jasne sanje nekdanje. Preko prostranega obzorja pak uze bledi zala rudo6iea, in go-sti mrak se poeasi vlrga na „bogoljubne prebivalee sa-vinjske doline."— Bela plahta pokriva hrib in plan.— Lipa, katera je v poietnem casu stala v najlepsem cve-tu rndece—belim slovenskim dekletu enaka, tam aame-va in inoleva gole veje v zrak; v istini podoba starega, grbastega. zapu§eenega — dekleta. Smreka zdihuje pod tezo sneznega bremena, moreda bolj nego vbogi preob* lozeni briski osel.
Vrabci in drugi ptiei kateri se kaj radi attain blizajo so utihnili, ter poskrili se po varoih, gorkih za-vetjali—bolj nego leni 'Turek oborozenega, brabrega Ju-goslovana se bojee.— Krasna vecerniea se jo uze pri-kazala na obnebju.
Bledi polumeseeni krajec pofasi jadra zatemni ob-lacek iu ran»5ne sence bite odevat pregre§no zemljo.— Skoro v vsaki bi&i nzo luciea berli. Mamica oni smre-dijo za pecjo;"kolovrat vrtijo v nagleni diru tanke niti na klopSek navijaje. DoraaSa nmoca'* 6epi pri gospo-dfnji, rep ima ovit okoli nog; v^esa nateguje in po so-bi gleda.—
Hiini varuj „stopB lezi pod pecjo z taco po use-su se praskaje. V zvoniku zapoje vecerni zvon, sipaje svoj blagoslov po prijazni doiini „kjer je dobro in ve-selo biti."— Mamica aliboze kmalo prisel sv. Mikljavz? „sveto noc je uze odzvonilo" vprasa mali Toncek mater , za krilo drzeg.— wKmalo bode prisel"  odgovori ona in
Ipoljub sledi njenemn odgovoru.- Jaz bodem sedaj mi-zo in stole pripravila in menim, da se ne bode dolgo mndil.— „Toneekl Ali bodeg pa znal moliti oLe na§tt ?
jedraata napitnica na   zdravje Sezancem je  vzbudila gromovite zivioklice.
Sploh se je ori lanjskega leta sini zafielo v nas>j Sezani narodno Bivenje nekako vzbujati. Bazne veselice, zdruzene z govori, petjem in igrami, ktere je napravila na§a gitalnica, so temu dokaz. Se ve, da smo za to ve« liko hvalo dolzni g. Ivanu pi. Skaramangi, kieri nam je v take svrhe vselej blagovoljno svojo dvovano prepu-stil in pri tej priliki ne moremo nikakor pozabiti na njegovega kaj prilnega, za na§o stvar vnetega vrtnarja g. Jostpa PeSenka, ki je vselej doloma po nalogu svo-jega gospodarja, deloma pa po lastnem nagibuza ozalj-sanjo dvorane in za napravo vele prijaznega gledi§cne-ga odra naj vise pripomogel. Hvala iskrona tacima mo-zakoraa!
Nekako mora ze biti v vecnej osodi sojeno, da nej veselja brezi zalosti. To je i pri nas. Poleg druzih sta posebno dva slu&aja, ki nam sicer miroljubno kri stresata. Ko se jo nainteS igrala igra Usk6k, nahajali so so v bliznjej ubi inci vitioci, celo plemoniti gospodje lovci iz Trsta pri vefarji. Cv prav so ti gospodje prav dobro vedeli, da se v dvorani, sezcnj oddaljenej, beseda vr.si, so kakor iiavfagfe vrnta svoje izbe ua stezaj odprli in so tako moLno prepevali, da se je njili nepriljudno obnnsanje So naSim kmctoiu preewlno zdvln, Od gospo-de tako izobrazene ne bi nikdar kaj enacega misiili. Preprifiali smo se zopet, da lovci ostanejo vedno In no-madi. — C'e prav je use ves svct in sicer uzej davno pripoznal, da pripomogo glediScne igie naj viae k ljud-skemu izobrazenju, bo vendar le gledistfne igre na§emu plovanu Se vedno bud trn v peti, in predrznolse je ta sveti nioz celo javno v boijem bramu svoje verne ov&ce od igro in sploh od veselice odvrafati. Drugod bodo Ijudjej misliii, da je to neverjetno in vendar je tako. Ve6 betted ne bomo o torn zgubljevali, ker bi sieer sluzile    naSim   vrlim   Sezancem   v nefiast.
______                         flovek.     i
V Kopru na sv. vecer 1875. (Izv: dop.) Oprostitevda Vam nijsem prej porofol o nasih golah v Koprn. Ze-lel Hem pr»j pregledati in nntanfineje poizvedeti to, kar Vam tukej na krutkem porofrun. Na dan vsih svetih sun
ErisVl semkej v Kop r; Solo smo pa 4. nov. zaceli. Mosto [opr je .stnro mebto, ueredno zidano, polno spominkov bencSanskili casov. His je okolo 1850 pa inalo prebi-valcev. Lrlice so zolo osko in umazano, in po noci nij varno po njih boditi. Ljudstvo je popoinoma italjansko, cud no jc pa to, da imajo kmetje v okolici zemljifica, v mestu pa stanovanja. Inteligenco jo precoj, pa vsi so zelo leni in slcopi. Obrtnije nij nobeue. Morje obdaja na holtim stojeco mesto od vseh strani. Dve cesti druzite mesto z riczelo. Poslopje na&h Sol je pro-vizoricno, jako nepripravno in nezdravo, mordaje biltu nekdaj saraostan. Nas dijakov je 120. vecina Lahov, Ueni jezik je nemski, saj do zdaj jo bil, sliisal sem pa iz gotovega vira, da bodo Italjani za tri leta prosti nemscine vsaj kot nLnega jezika. Mi pa smo vedno zadnji, za nas nobeden ne skrbi, in nemSko bode vse ostalo. Kar se uC'iteljev ti<5e, nijsrao popolnera zadovoljni. Sloven^eino predava ljudski ucitelj g. Pcniz provizori^uo. Za pedagogiko nijmamo ucitclja. name-stuje ga Svab, Slovenec, profesor  zgodovine.
inalo ti ne bodo sv. Mikljavz nic prinesel.— „Saj znam"
Kravi Ton6ek. ,,Oujte no mamica, cuite-*, ter jamo zlo-odrati „oce nas.' „Dobro, dobro Toncek, saj si uXe priden fantek." Miza jo pogrnjena z prtifem. Pri nizi stoje trije stoli.— Eden jp.odmorjen za sv. Alikljavza, druga dva p.ik za augeljiu Cuje se zunaj hi§e veliki ro-pot, rozljanje z verigaini. Mamiea hitro postavi otroke v vrsto pre'd mizo; vraia se odprejo in sv. Mikljavi z maSnikovo obleko, lepim vvlikim plajscom, mitro na glavi in Skofovo palico v rokah stopi z dvema belo ob-le6ent?ma fanteka ? subo reksi: „Hvaljen bodi Jfjzus Kristusu!" „Bog ga d;»ju odgovori mamica, ter ponudi sv. Mikljavzu stol. Sv. Mikljavzse vsede k mizi, na vsa-ko stran pa,angelja.— Pred hisnimi dvermi pa stojijo hudici na Stajer&kem nspicparkeljni^ imenovani, ter strasno tulijo in z verigami rozljajo; obleka je cisto er-na in cunjasta: Xa obrazu imajo krinko ali pa so na-mazani z erne barvo ali ogljeno, so diranikarju podob-ni. Otroci od strahu trcpetaje klece prod mizo v vr-sti.— Ma to se vxdigmt sv. Mikijavz iz stola. ter ene-ga otroka za drugim izprasuje. ,Ali si kaj priden" ? „BodeS znal kaj moliti?" rDobro, moli tedaj ti Belban-dek oce naS!1* nDobro!u „Ti Micika moli pa B5e§cena si Marija1*! itd. Tako izpra^tije sv. Mikijavz otroke raz-ne molitvice. Ako znajo otroci moliti, jih polivali, tar jim obijubi, da jini bode po nofii kaj prinesel.— Ako pa ne znajo, vpraga sv. Mikljavi mamico Bali je ta ali oni malopriden. Ce ona to potrjuje, vzame sv. Mikijavz* eno §ibo iz dveh snopov, katera angelja nosita. To sibo da mamici, in ji nalaga, strogo §ibo pri vsaki priliki rabiti, ako bode otrok poreden, kajti: „§iba novo ma§o poje." To sibo raati dobro hranijo, in ko se o*rok v tekn celega luta zamori, je z isto Mikljavzovo Sibo tepen. Zgodi se pa tudi, da odraSceni otroci no-fiejo moliti in se le smejejo. A sv. Mikljavi resno za-klifie: ^Spicparkeljni noter !u In glej v tern treuntku se odprejo vrata in pcklenskim  polastino jednako pri-
nas veduo impaLo^I mi tLl°„IT?    ko S0vl'8i,"• d» •kowy. ktetfkolfkifa, ^t T"',8ProP»v*»0 obi-
kineln    Mi. li J J.;:     "¦• P* J" iWijnaom kri aa-
bsCdun1'TZ 7l?^™'md^j°M L¦
nekega pripraviiiko, U]mhL,'  „""k   all<"1 "*»vil
kajbfbilotu, ako  fcbS IK domu-   ?°*» »'«.
koncumo  letoiiye loto  vsi  ,L '"p..?9 nm »"» Slovonci i„ colore pri Z\*&iJ^T'? W
Polski .Dziennik," dosedaj najbolj ustavoveren list, pravi da odslej v Galiciji zanpajo samo Se ne-
VI       I   ......       "Will.
aciteljov nam tudi .»aU„ TX 807,f JM"^ ,*"•.
koperSka prnparandija \L Z f,'J„**'* da ^ bll» >•»• pomanjkanj/in v ^TmmfJLTTI'T' "lko vodno o8ta.i trdni ^/JtWX?
Politic^ pregled.
BoaiCtii prunild i dali povod mnogim dnev-uikon, k mmriUeTM^; a vsielanki so te no-sebnega pomoua m v jtranji politiki nijmamo u znamovati uobesuo postoo novosti.
DeJelni  zbori  l^0   kakor   se  oficiialno iz GradcaporoCa, poaetkomjarca sklicani.       '
je bil dr. Prazak tij4 fei ia s starofcSkimi  po-
v rajhstat  da nowgo ^dijo.   Dogorarjalo se h jtodi 0 ustvantv! ilor^ke straake v Avstryl
kSrf TtZL^^Wfn™*™   Poslusalci^l
jliise sv. Mikljavza'in r*m   prinese gospodim'a
kateri iz radovednosti od hise njegovo druzbo spremljajo.
wflrtel" (bokai) vina na mizo. S Mikijavz", Sugeljaln wSpicparkeljnitt pijojo ono vino. Wi odhajajocemu sv. Mikljavzu roko poljubijo; on jink poslovi'lgi se od hi-fie, priporofiuje, da naj bodo prjjt ter jim obljubuje. da jun bode po no& kaj prinesein 0(Jide v drngo hilo. Tako obiskuje sv. Mikijavz I D0]j 00gate hi§e kjer so otroci in je tudi preprici (ja njti dobi.— Ko se pa sv. Mikijavz, njegeva dva iL\ja iu wgpiCparkelj-m" nze proccj dobro napijejo, pr4.ft^j;0 Vs>e me:0 do. stojnosti,—kajti ljudi, posebno zeU radi lovijo, kakor pustne s>me, 6es, da morajoljjti ^0 «,e t'0 ne zgodi planejo ^picparkeljni*1 nad \hM\ jih ukleni-
il-?i\ }\*h* *«"*"•• S^. Vrtl cel* V'Cfl *& *vi*jih in mzjih bity.- Dosta krati se zgodiA pnstopijo fie dru-gi ljudje napadenemu na pomofi ; vje;0 Hv, Mikljavzu mitro in skofovo palico. Sv. S;avg angelja in „spicparkcljnitt so tepeni, kajti trde\nke'jiin nalaga. jo na Crepino, ter morajo na vse v* |>eLati, da se vse za njimi kadi.
Jaz {islam take „narodne §ege iarade" in sem jim popoinoma prijatelj, a nikakor ney0Drujenl tako netaktno, nedostojno postopanje, katelse cestokrati godi. SliSal sem tudi stnro babelo t&rft;ati ve^i: „To je pa greSno, jaz nijsem nic" ,,cut\a« z takimi „puobi." A „greh gre v sneh,  meb  pola gren VPn
skofii", je  dejal isti, ki je  ..everl" §p^v masiU(__
Prosiki.
Postava 0 upravnem aoWiUje kmalu izidff in Se jannarja  drj&avnemu  zboru predlo^ena.
Mesto predsednikovo seod kraja ne bodezmfo, ker ga hoce minister Lasser za sebe prihraniti.
Hrvatskim poslancem je „ Politik « ofiitala, da >o glasovali tudi proti slovaikej ^Matici.* Tema *Ohzor„ ugovarja, rekofi, da Hrvati ny'so mogli ni za ui proti glasovati pri priliki Tiszovega odgovora, ker nagodbena postava jim prepoveduje, govoriti in glasovati v stvareh, ki so notranje ogerske.J
-Belgradski Jstok" graja srbsko Tlado, da ogersko-srbskej wZastavi% ki jo vendar pafcrijotiano srbski list, brani pot v Srbijo, ali v Srb\|i sarai pusti izhajati Sasopise, kakor wOnlobojeDje*t ki ne-razurnljene frazo o repabliki, komunstvu in odpra* vljenji familije mej mladi narod mefojo.
h Kisanja so dalmatinskemu „ Nar. L. " poro^a, da so jo okolo 5000 turtkin vojakov ystavilo aapovedniku Hauf-pasi, ko jo hotel vojsko iz Trebiuja voditi. OBulgarskej so ruskemu „Gfo-losuM pide: Tukaj  se straSne roai gode.
Bazbojstva, umorstva ,in drugi zlofiini do-gajajo so dan ua dan. Da bi Bulg&ri imeli orozja, uzo davno bi se bili vzdignili, Najvefijo novoljo de-lujo Bulgarom oni Oorkezi, ki so so mej njim na-solili in smejo vse pofioti, Turki v goronjej Bosni so dopisnika v ^Deutsche Zeitimg" u;5e izpustili na reklamacijo krajigne generalkomando in uomSke-ga konzulata v Sarajevu.
Turfiki vladni dasnik /rurquio" prinada oster olanok proti Ornoj gori iu zahteva, naj Turdija go-vori zadnjo bowedo s Ornogoro.—Po tern kar zadnji „Glas Ornogorca" pise, bi bilo to Ornoj gori—fie ljubo. Zato menda je vzela pet inilijonov na posodbo, sicer jih ne bi potrebovalH.
Gr^ka zbornioa je zacela obravnavo o sodnifikej tozbi proti bivdemu ministerstvu Bulgaria.
Bumunska zbornica je odgovorila radresi na knezev prestolni govor in glede* vnanje politike mf'jni, da jc polozaj Humuuije tak, da mora nasproti pogodjajem onkraj Douavo neutralna ostati.— Znano je, da so zdaj v Ruinuniji takozvani kouservativci ua krmilu, ki so protivniki prave narodne romanske slranke, katera drugaLe sodi.
Iz Pariza so pise v Jndependance beige* da je pismo Mac-Mahonovo do Buffeta oMalovanja vredna napaka, ker bode prouzro&lo novo boje in intrige. Marsal se je nepoklican mesal v volilni boj, ali s tent Buffeta ne bode resil.
Francoski predsednik republike je gestital Buf-fetu zarad njegovega znanega reakcijonarnega govora. To je znamenje, da odlo^ne ministerske krize v bo-IjSem smislu nij pri&kovati. — Thiers je prevzel kandidaturo za senat v Belfortu. pak je povsod drugod odbil jo. Ce bodo tudi drugi tako delali, ne bode toroj pri tej priliki dvojnih, trojnih itd. voli-tev, s katerimi so se prej na Francoskem vodje destili.
Fraucoska narodua skups^ina svoja poslednja dela vrSi, da se bode potein saraa razpustila in bodo 23. jan. volili senatorji po volilnih okrajih in po-tem 20. febr. p. 1. poslanci v novo skupscmo, —-V zadujej 24. t, m. je govorii minister Buffet pre- ; cej reakcijonarno: za to, da se obsedno staaje se obrani; proti tiskovnej svobobi; pozivlja konserva-tivce naj bodo jedini pri volitvah.
Preko Londona se iz Filadelfije poro^a, da je mej severno Americo in Spanijo nov prepir zacel se. Amerikanske zyediujene dr^ave ofiitajo, da^ je Spani-ja s tern amerikansko neutraluost oskrimila, ker je italijauske prostovoljce sprejela na Kubo, — Videti je, da bi Amerikani radi Kubo imftli.
JJazne vesti.
(H<»ne«r« v iforlikem »Ie«l?i«u), DenaSDji V0-8er je bil pomenljiv za vse Slovence inSlavdevprvi pa-stop smerao zabilje^iti mej najlepge dogodke na narod-nem polji. Vkljub velikira zaprekam, katere so se nam napravljale od uze znane strani, je bilo glediS6e vceraj polno; dez 600 obiskovalcav vefiinoma Slovencev iz vseh krajev na Gori§kera in tudi  mnogo trzaSkih bratov je
bilo fin partem, na galeriji in tudi vlozafc zapaoh smo Sgo gSi§kih Slovenk. Voja§ka godba, katero je, bla-goYoljrw dovolilo divizijsko apowliuttvo.T ^fjg^ m eodbo je namrefi magistrat odrekel) je kaj izvrstno godflaj? tezka komada. Slavcevi pevei so nastoprii §e v velfem gtevilu, kakor sroo se nadejali; bib Jib je gotovo «ez 120; peli so praY i?vrstno pod YodstYom vr-kg* Hribarji, kateri je pri tej priliki pokazal, daje kos SLl in telki nalogi. Petje je §lo tako dobrom pre-eizno. da se tega nijsmo mkoli nadejali, sposeono nav-doknW je pel *bor „U boj ° Skoro vse> pevske.too-ke so se morale pontvjjati. SiavSev spev "&««""" ste kempoziciji, ki ste obclnstvn sploh dopadali. faoap, Keugebanerjeva, naSa rojakinja, je izwsila syojonato-go prav dobro, v nji smo spoznali popolnoma izftoiano pnvkinjojlep glas in wmpati&na osoba tudi wj malopo-roagala, da je bilo burno ajlavdiranje. Goniki Slovene! podwiii so ji venec: G. Wtodapachu se moraine preSre no zahvaliti za trud in poirtoYalnost; on je dosti pri-pomogel, da se je koncert tako sijajno mriiU Jia gia-soviru pa dale* nij mojsira njema enacega. Violinist g. Frontidli sme skoro tekmovati * mojstri; on igra ob-
euUjivo in dovrseno.                    .....
Koneert je po velikih stroSkih fie wnerom prine »*' ubogim pripraYnicem 6ez 300 gold, podpore, ISIagi &.v*koWub, grof Gialay sam je dal 10O gjd. la krat^ ki popis je spisan y gledali&u in ker nymam© veS prostora in ifasa, bomo prihodnjiS goYorili boll obSjrno o tem za naSo red vainem koncertu, pri katerem je Sla-Yec aijajno dokazal, da je res to, kar se je od njega prieakovalo.   Krasna ideja je postala kri in meso.    —
(9vei«lv««akl p«wel %*»«•« pewsw* Cterlclt) Svetoivanski pevski zbor obialjuje, da ni vstani slavceve-ga koncerta se vdeleziti, pa upa, da bode pnnodno Je-to 1876 y drustvo „Slavca«* se vvrstil, ter sknpno sode-loval, Zato prosi, da rau ne bode slav. drustvo „Sla-vee" zamerilo, ter mu iskreno vo§i dober uapeh in sree-no-veselo novo leto 1876. Nasi pevci zelijo da blagovoli uredniitvonjihvosila itd.Y svojera cenjenem listu objaviti.
<MI««t «me<elj»ik Kr«Z«iO je pri zadnjem koncertu ? Trstu dobil lavorov Yenec; na svilnatem traku so bile italijanske besede: .Gospodu Pranji Krez-ma, cudeiu nmeteljnosti, y Trstu 24. dec. 1875." Kako ste ga uze vi sodili, nernSkutarji yubyanski ? —
(Hmjni iwiahi avet * Msairji) napravi dne 2. janunrja 1876 zvefier ?ese!ico y gostilnici gosp. Joie GoriSarja z tombolo. Izigravala so bodo v doma^i de-kliiki soli izdelana roCna dela - Cisti dohodek je na-menjen y podporo ubogih u(enceY. Nasledoje se bode vrLiJo> petje i pies. K onsenjani zabavi najuljudneje vabi Yse prijateJje Sole in mladine mozirski krajni solski svet. Pred tombolo se bode vrLil& igra: nBob iz Kraoja." —
(»io*teairco) p0^ tem nasloYom izdava avstro-ogTsko uradsko druStvo na Dunaji vsako leto almanah, pri katerem sbdelojejo najboljsi avstrijsko-nemski pisa teJji. Tudi letnik za leto 1876 je prinesel mnogo za-nimivega gradiva in raej drugim kratek a jedernat zi-YotopiS Presirna in prav dobro prestavljeno „Neiztrohneno srce, „lzgubljeaa vera" in sonet o Petrarki. Gospodu Ponnu, ki je to preskrbel, moraraa biti praY hvale^ni, kajti on je slavo nasega PreS'rna se najbolje cez meje domagega obzorja razsiril. Mogoce, da o priliki obSrineji sporo5imo ob imenovani knjigi.
(V«biioBa aaru^bo} „Slovenska knjiinica/ zbir-ka izvimih in prestavijenih romanoY, porestij, dram itd., zafine v Ljubljana tiskom „narodne tiskarne" po novem letu izhajati. Prvi zvezek, nov izviren Jur5i5ev roman qDoktor Zober," izide 10 januarja in potem Ysak me^ sec ali dva ali jeden velik zvezek. Narofiiti se more najmenj na prve 3—4 zvezke (znasajo^e 40 tiskanih pol.) Vso gospode narocnike, nabiratelje prosimo, naj poSljejo naro5nino 2 g\. za tri, resp. Sriri zvezke (pre-ra€uoeno po 6 kr., za dijake po 5. kr. tiskano polo) administraeiji ^narodne tiskarne". Nabiralei mej dija-kimorejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjeY. Oglasiti se piosimo brL, da vemo koli-ko iztisoY zaloiiti, ker je prvi zvezek uze v drugej poli v tisku. Dosedaj se je oglasilo komaj toliko naro5ni-kov, da se bode tisk in papir plafial, tedaj se zana§a-mo, da bode se mnogi na novo oglasfl.
.» . (Va**^> k' XI- oMnemu zboru Matice slovenske 12. januarja 1876. leta ob 3nri popoldne v dvorani fiitatoice Ljabljansker Vrsta obravnav: 1. Nagovor pred^edmkov. 2. PoroSilo tajnikovo o odborovem delo-vanji od 19. maja 1875. I. do 1. januarja 1876- 1. 3. Baeun od 13. septembra 1874. 1. do konca decembra 1875. I. 4. Proraeun zaleto 1876. 5. Volitev 3 udov da pregledaio m presodijo drnJbeni raSun vsled 8 9 a*.&) MatiCnih pravii. 6. Volitev 9 odbornikov in slcer namesto 8 odbornikov 1871.L voljenih: a) Ljubljanskih, ki so gospodie: Marn Jo%f, Pleter§nik Maks, Praprot-nik Andrej, Solar Janez, Zakeli Franjo, in pa namesto letos voljene^a gosp. Franjo Bavnikarja, ki volitve ni sprejel; b) Vnanjih tudi leta 1871. voljenih, ki bo «>-spodjerpgale Matej, Einspieler Andrej in Gabrifan Jury.   7. Nasveti pozameznih druzbenikov.   Opomba 1
Pri volitvah odbornikov Matifinih se vStevajo tudi volii-ni listi takih druzbenikov, ki niso mogli sami priti, pa so svoje voliinu listke odboru poslali tabs, da ni prav ni6 suma zarad kake prevare (§. 11. pravii). 2. Opomba 2. Bufton za preteklo poldrugo leto, ki bode 8 dni pred obcnim zbororo y Maticni pisarni leza! dnwbeui-kom na ogled, in proraeun za prihodoje drustveno leto, kakor tudi volilni listki se v zbormri razdele naroeim druzbenikom. Za odbor matice slovenske v Liubljani 15. decembra 1875. Vr. Janez Bleiweis, prvosednik. Ivan Tu§ek, tajnik.
(la 4»pe-. T Htreogovini nam pise prijatelj: Call ste gotovo o slavnih zmagah ustasev in popis zadnje velike bitke pri Goranskem bi bit dokaj zanimiv za nafie ^judi; a za zdaj ga moram s"e dolian ostati. SreCa jnnaSka in bojja pomod je na mhi strani.—I<ju-bibratia zbira in pomnoiuje svojq vojsko, te dni ja kre-nil z vso njegovo raoejo za Grebci. Pri nas je Fran-eozki kapitan Barbieu; on je povdjnik intornacijonalne legije, pri kateri smo tudi mnogi Slovenei, Hrvatje in in &hi.—Ta legija bo narastia do snomladi na vefi li-su<S moi. Zarin, kljud k Trebinju, je propafa in to je nssa posebna zasluga. NaSe delo je tezko, ati braca! mi se ne vdamo, kosti kralja Markoviea kliLejo na sveto delo, nedoIJai otroiifii Hereegorskib mater, kJi-6ejo na pomo5. — BraSa, braea poroozite dragim bra-tom, kajti barbarstvo pre3ez* sve meje, kadarse Turki ne morajo nad nami osvetiii, osvetijo se nad nedolzni-mi ienami. Nepopisljivo Vam je tajno stanje revnih naSih bratov. A npajmo, jugoslovanska sila krila bode z lavonovim veneem 5ela onih, kojt se za to sveto delo osvetijo.
Veliko, veliko bi Vam napisal, a stvari, koje bi Vas bolj ialile, kakor mveselile, r«y§i zaraolfiim. Bode pak enkrat Hercegovee si svoje svete pravice priborii, odkril Vam bode tistikrat tudi svj|o nine, i takrat brafia §a Ie Vam mogoke bode nepopisljive muke i za-losti poznati. Meni se r»ka trese, ko Vam, bratje, ta listek poSljem, ker sam dobro znao, daVi si vse dru-gaLe mislite, kakor je refi v rosnicf.
(Vabiio.) Podpisani najsnawa g. ndorn kom*m-ske kmetijske poddruznice, da borb zbor v nedetjo due 9. Jan. 1876 i to v Solskem posWpju koj po prvi sv. maSi. Program: 1. Volitev zastoim ka kmftt. poddru-nice v eontralni odbor. 2 Bazi'i p<»govori i prodlogi i. t. d. Kmetijska poddruinici. v Komnu dw> 550. Due. 1875.                                                  Josip Foreifc __________¦           predsednik.
dr. Ah Yato-jeva
Centra!na razpoJi-
Ijavrtt zaloga pri
Albin Muller-ju.                                    ¦     2        ,   , ,.
kemikarjn v Brmi. rastlinski nstni cLt, je najboiise sredstvo za ohranjenje zob, olstrani sraradljivo sajpo, ter jej podeli prijijho cvrsto3t, rozdravi zopct krvavece in otekli zohno meso, zitbrani gnji-lobo zoi), je utri m ohrani inflaraacijo v grlu In goltancii a stekle:iicica 60 kr. CM John Yatc-jev
i— Ser^ zobni prasek, —
oeisti tako zob;, da se ne odpravi samo vsled vsakdanje rahf   obifiajno   neprijetni   zobni kamen, nego | zobna glazura, belina in cvrs-tost se s tempospesuje. a skatlja 40 kr. _______      Dr. John Yate-jev       __.__
(ka^ljice zajobe.) garantirano sredstvo poto-laiiti brao it z vspehom rsaki zobo-bol. 1 etui s pripfvljeno volno 40 kr.
— rurSke krogljice. —— prezvekovaT»e krogljiceza edstranjenje zmrd-fjive sapejH izvira iz ajt vsled pnSenja tabakorega ali vsled zaTzitijt ipirituoznih napojer itd., zclo potrebne pri obisku boljSibv in olikanih krogov, plediS^er, plesov, salcnov itd., a Skatjfa 40 kr.
On Borhaver-ja
ia—splosno zelSna zdravi o za ielodec.a—
'i'a aromaticni in mocni dtstilat je izborno sredstvo zoper slabo
prebavljenje, in iz tega i^irajogo neteinost k jedi, pebanje in
napenanje, nervozni  glaiA-bol. pekocino. zelodecno preblajenje
in trganje, bledicico, gli«c, sploh pri vaeh boleznih, ki izvirajo
iz slabega preUavljenja, a steklenica 50 kr.
Mffller-jeve
¦¦"¦ zeliSne prsne krogljice, ¦¦»¦¦"
znamenito olajsajoie sredstvo zoper kaselji tecko, prso-liol,. diah-
nie, suhi kaselj, bripavtot in zoper   vse   segetaine bolezni t
prsih, a Skatlja 30 kr.
——m Phi  o k o m e ——
(zeliSna-poraada), y svojiii glavnih razdelih narejen iz raalt-linskih oljev, obrani lase in brado v izvirnej lepoti in modi, zabrani vsako stvorenje luskiu na glavi^ter poapesnje rast lasij znova tarn, kjer jih praj nij bilo, ozdravi v kratkej dobi vsakoTrxtno lasno bolezen, naj fie nceno zove kaicor hoLe in nij troba zdravni§ke pomoci pri laseh in drngih enakih neamislov. U^inek te pomade je cestokrat cudoviti 1 eleganten stokle-ll ni-pot 1 gold.                                                                                     f
mmmOrijen&dlm lepotidno mleko,wmmm
Mnogi imajo zabvaliti svojo lepo, cisto, belo in mladolieno kozo edino le „orijentat nemu mfeku" Vse na obraza ali koii se nahajajoae napake. kakor; pege, I'mje, iiSaj samorodna rudedica, zagofeloit brazde, kozavost itd, izginejo v nekolikih dneb in na mesto njih nastopi njeSna, mladostna barva Vspeh je tako gotoy, da se garantira popolna neskodljivost, a stekle-: nica 1 gold. 50 kr. Gori otaenjene specijalitete se prave dobivajo:
y OoriCi v lekarinci Ktirnerievi   na Travniku
2 BOGOM!
Odhajaje iz  Gorice, kder sem J pre2iYel najlepso dobo svoje mladosti, se prisertno poslavljam od Ysih prija* teljeY i anancev!
Tone Ferfila
POZOR!!!
Z 20 marcijem 1876 da se v najem lepa, gosposka hi§a v Vipavi. §fc. 79.;Pri tleb je 1 soba za krrmo in Se ena soba, potem kompletna pekarija, kuhinja, Stala, velik borjafi. v prvem nadstropji 5 veli-kih sob, mostovz.
HiSa ima lepo lego na glavnem trgu.-- Kedor hoce najeti to hiso, naj se oglasi pri upravnistvu ,So5e.w —
1^	Karol Zanetti	
	Kafelj	
-	najhujSi ozdravijo itvenitoe pustilje	
Is	Menott!	
le	Seldlitz-Moll	
i c	ediita in glavna zaloga v lekamici   Zanotti,   prodaja se po 1 gld. skatlja.	
^		. 1
\>*		S 1
	Ekstrakt iz Tamarinda	1m
•5	najboljr>i in najraocnejSi, kohkor jih   je bilo dozdaj izdelovanih v raznih  lckarnicah.   Hiter  pripomo^ek	
^		o
~	proti zagerljcno-sti. notraujem kataru, prsnera prehla-	tl s
1  an 1 ""*	jenji, driski, sttiie samo 40 soldov.	
	Zdravilni fluid	
	za Iconje (Restitutionsfluid) Ta lek ima   lastnost, da	s
s	izdrznje konjc dolgo casa pri moei.	•m 1
	Ena steklenica stane f. 1.20 z navodom vred.	bi 1
5	Pagliano Sirup	M
\**	pravi iz Floronee.	»>
1^	Caj Wilhelm in Kdildr	i8
kS	za ciscenje krvi.	^
r	Hofmanova Odontina	a
3 r	proti bolesti zobov. Najbujsa in neprejenljiva bolefii-	\mt\
	na jenja precej. (Se se eno kap!jo t"ga   K'ka vlije na bombaz in dene v votel zob.—	
»>	Edina zaloga vsakovrstnih  mineralskih	m\
1.2	rofia in sledecih posebnih lekov:	
	Absent Montovanov iz Benetflk.—Prava Magnezi-	
1 s	ja anglezka Henry.—Krogljice  Blancard in   Vallet.-	
1 *"	Zobna zraes   Pfefferraanova.    Popp,   Suin   de Buote-	
	niurt.—Arabska Scvalenta v pnihu in testu. — Prah	
u	za olaj5anje prebavanja dr. Golis-ov.-Pastilje   Vichv	
	Bilin, fieorge. Mile iz zelisc   Borchard-ovo.   Gliceri-	
1 w	na Hoffman.—Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna	
¦	homeopaticna zdravila. Na Travniku prva lekarna sem   od SJco-fije.	
PRelerg^ani all kilovi Bjudje najdejo n^jbolj^o pomod,Le si naro&jo mazi-o proti kill (Bruchsalbe) cd Oottlieb *llir-zenog'grer in Ilerisan (Schweiz). Mnoga spriCala so pridjana navodu za rabo. PomoS je hi-tra in gotovo.—Dobi se v IonCkah za 3 gld. 20 sold, pri omenjenenm Sttirzeneggerju, ali pri Jo set WeiS, Mohren-Apotheke Wien, Tnchlauben N.o 27 ali pa „ri Si^iniiiidii Iflittlbacher, lekarniearjn v Kagrebn.
Lastnik VIKTOE DOLENEC. MaYat»lj in za uredniftvo odgovoren:  ALOJW VALENTIKCiC. - Tiskar; PATERNOLLI v Gortci.