• V SADNI DREVESNICI STUDENEC
Vse prodajo, kar imajo
V naši še ne tako davni prete-klosti je bilo sadje, poleg mleka in kruha, pomemben vir preživetja. Zato jc k hiši vedno sodil tudi vrt s sadnimi drevesi. Ta so na po-mlad z bujnim cvetjem krasila dom in hranila čebele iz doma-čega čebelnjaka, v vročih poletnih dneh so dajala blagodejno senco,
jeseni pa pridelek okusnih in vita-minov polnih plodov za radost otrok in preživetjc vseh. Če se je v hiši rodil otrok, je bilo tudi v sadovnjaku treba posaditi vsaj eno novo drevo. Danes ne sadimo sadnih dreves zaradi preživetja v nekdanjem smislu, sadimo pa jih okrog svojih domov še tudi
zaradi gospodarske koristi in tudi kot ohranjanje lepe slovenkse tra-dicije in simbolike. Saj vemo, da so značilnost slovenske pokrajine domačije, obkrožene s sadnim drevjem in ne z iglavci ali drugimi tudi lepimi parkovnimi dreves-nimi vrstami. Ljudje se vse bol; tega zavedajo in zato okrog svojih domov vse več posajajo sadna dre-vesa. Tako, da sadne drevesnice komaj dohajajo rastoče povpraše-vanje.
V naši občini imamo imenitno sadno drevesnico Studenec, ki de-luje v okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana. Vsako leto se s sadi-kami dobro založi, pa vseeno ji na pomlad vsega zmanjka. Lani so zaradi mile zime prodajali kar vso zimo. Kako bo letos, se še ne ve.
D»revesničar Drago Jerič tni je po-veedal, da so pripravili okrog 255.000 sadnih sadik. Prodajati so jiHi začeli 28. oktobra in nekatere vrrste so že skoraj pošle, jablane scorte bobovec pa že vse, do zadnje saadike. Drago pravi, da je med kiupci spet zelo velik interes prav zaa stare domače sorte jablan. ki so ceepljene na bujno rastoče podlage ini so primerne za vzgojo visoko-deebelnih dreves. Od teh sort irmajo še krivopecelj, carjevič, zllata pramena, ontario, beličnik, allkmene, jonatan, bobovec pa, kcot smo že rekli, je ves prodan. Siadika jablane stane 6.500 dinar-je:v. Sadna drevesnica je odprta od 8.,. do 16. ure, v soboto pa do 8. do L'2. ure. Skoraj do nje vozi tudi mnestni avtobus št. 20.
S. G.