Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 48 PTUJ, dne 10. decembra 1965 Din 40 i •Tednfk« tzhajt pod tem ikrallt- nim Imenoro oO 24 oov I9«l da- lj« na predlog Obfinsk.b odborov SZDL Ptuj m Ormol - UdaJ» ravod »Tednik« Ptu1 — Odgovor- ni urednik- Anton Baumao — Oredntltvo lo upraca Ptuj Lac- kova 8 - Tel IM - St tek ra- kuna; NB Ptul «04-l&-«0S-75 - Tiska ffaaoplmo oodletle »Marl- boMkl tlak« — Rokop^aov oe vra- framo — Celoletna oaroinina ra tiuemstvo 2000 u inozemstvo 3000 din Letnik XVIII. Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Proizvodnja večja kljub težavam Na važne probleme smo večkrat preslabo pripravljeni Gospodarske organizacije v ptujsltl občini obetajo, da bo- do Itljub novim okoliščinam po gospodarski reformi do kon- ca letošnjega leta vsaj večina izpolnile letni plan, čeprav pri- manjkuje nekaterih reprodukcijskih materialov in kljub te- žavam za dinarska in devizna sredstva. To zagotavlja pred- vsem večja skrb in zavzetost delovnih kolektivov za boljše gospodarjenje, za povečanje proizvodnje, produktivnosti in prodaje izdelkov, boljši tehnološki proces in boljšo organizaci- jo dela. Kritična ali pohvalna ocenil? Vse prednje je mogoče skle- pati tudi po obširnem elaboratu in analizah po podatkih o sta- nju v gospodarstvi! in na ostalih področjih v letošnjih leta, ki so ga dobili v roke odborniki obeh zborov občinske skupščine za sejo dne 2. decembra 1965. Na tej seji se je pokazalo, da je zanimanje kolektivov in nji- hovih samoupravnih organov ter organov upravljanja za uspehe gospodarskih organizacij mnogo večje kot odbornikov občinske skupščine za to. Za razpravo o prikazanih uspehih večine pod- jetij in za težave ostalih pod- jetij se je pripravilo le nekaj od- bornikov, ostali pa so obravna- vali same manjše probleme s svojega območja, skoraj neod- visno od ugotovitev o stanju go- spodarstva v občini. Obravnava poročila o poslova- nju delovnih organizacij v deve- tih mesecih 1965 je bila na pr- vem mestu te seje. Ce ne bi di- skutirala o ugotovitvah o uspe- hih in težavah v občini v zvezi s poročilom predsednica skupšči- ne Lojzka Stropnikova in pod- predsednik Vlado Vrečko o pro- blemih kmetijstva, bi lahko ve- ljalo, da je bilo poročilo spre- jeto brez pripomb, brez pohvale in brez kritike. Ni narobe samo to, da si za skupščino pripravljenega mate- riala odborniki dovolj ne ogle- dajo, temveč predvsem to, da o njem tudi nc obveščajo svojih soobčanov Iz volilnih enot, ki so jih poslali v skupščino. Ce bi to storili pred vsako sejo, bi nanjo prinesli pripombe soobčanov, vsaj kritiko, če ne pohval ter pripomb in predlogov, ki bi lah- ko zelo koristili skupščini pri njenem delu. Skoda je, da nc zvedo od odbornikov za tako važne ugotovitve niti najbližji krajevni faktorji, pač pa šele iz radia in tiska, ko je že vse mi- mo. Občinska skupščina porabi let- no precej sredsev za priprave raznega sejnega materiala, i^ci je namenjen javnosti, žal pa ta ne doseže javnosti po odbornikih, ki bi lahko komentirali skupščini, kakšen je odziv občanov na delo kolektivov, na njihove uspehe in težave.. Poznejše razprave na tej seji so pokazale, da zahtevajo od- borniki brezpogojno izpolnitev želja svojega območja ne glede na vse prikazane možnosti in raztolmačene spremembe v re-j balansu letošnjega proračuna. | To pa zopet kaže, da bi znali ob- čani ob pregledu stanja v obči- ni tudi oceniti, kje vzeti in kam dati po prednostnem redu ali pa bi ufiotovili, da je še marsikaj odvisno od njih samih in da se ne morejo v vseh problemih za- našati na pomoč skupnosti, če- prav zanjo tudi sami prispeva- jo po svoje z raznimi obveznost- mi z delovnega razmerja, iz go- spodarstva itd. Ob nekoliko več- jem stiku s krajevnimi politič- nimi in upravnimi funkcionarji bo v bodoče odbornikom mnogo laže ocenjevati situacijo v obči- ni, ne pa samo komentirali po- trebe in želje svoje okolice. Izpolnitev piana Glede na realizacijo di^užbene- ga plana predstavljajo po podat- kih občinske skupščine tudi le- tos največ prometa industrija (nad 22 milijard), kmetijstvo (skoraj 6 milijard), trgovina I (skoraj 2 milijardi), obrt (sko- raj 2.5 milijarde), sledijo pa jim, z višino do 1 milijarde grad- beništvo (nad 898 milijonov), go- stinstvo (nad 800 milijonov), ko- munalna dejavnost (nad 408 mi- lijonov) in promet (nad 367 mi- lijonovO. Po odstotkih izpolnitve plana je razvidno, da so manjša podjetja bliže izpolnitvi (komu- nalna dejavnost, trgovina, go- stinstvo) pa tudi industrija, med- tem ko so na slabšem promet, kmetijstvo, obrt in gradbeni- štvo. Glede na nad 5-milijardni promet v kmetijstvu je zanimi- va ugotovitev, da je bila konec leta prometu Kmetijskega kombinata Ptuj (2.573,822.000) najbliže Kmetijska zadruga »Jo- že Lacko« Ptuj (1.429,012.000) in da so si nadalje po prometu naj- bližje KZ »Haloze« Ptuj (551 mi- lijonov 939.000) KZ Hajdina (301,398.000) in KZ -Dravsko po- lje« Lovrenc (407,919.000) tem pa sledijo KZ »Ptujsko polje« Go- rišnica (270,422.000), Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline Ptuj (147,744.000), Živino- rejsko veterinarski zavod Ptuj (105,254.000) in Veterinarska po- staja Ptuj (35,528.000). Za sklade več kot prej Pri delitvi sredstev čistega do- j hodka na osebne dohodke in na sklade so prednjačile že v letoš- njih 9 mesecih glede na sklade industrija (41 odst.), promet (27), trgovina (25), gostinstvo (25), sle- dijo pa jim kmetijstvo (23), obrl (20), gradbeništvo (12) in komu- nala (4 odst). Pri Ooebnih dohodkih je do- segla najugodnejše povprečje koncem ^/./, leta trgovina (63.700 din), industrija (63.160), stano- vanjska in komunalna dejav- nost (61.300) in gostinstvo (59.400), na slabšem pa so bili promet (58.600), kmetijstvo (56.400), obrt (50.100) in gradbe- ništvo (49.600 din). V prvih dveh mesecih po uvedbi gospodarske reforme je bil v 11 gospodarskih organizacijah manjši povprečni dohodek kot pred reformo, v 20 gospodarskih organizacijah 10 odst. večji kot pred reformo in v 20 organizacijah nad 10 odst. večji kot v prejšnjih mesecih. Kolektivom so dobro- došli Na 32 straneh poročila o letoš- njem ^'^-letnem gospodarjenju in na 25 raznih tabelah so zbra- ni za odbornike obeh zborov dra- goceni primerjalni podatki o uspehih in težavah v občini. Te pridno študirajo sedaj tudi po podjetjih, ter po zavodih in ustanovah, ker jih zanima me- sto ,ki so ga dosegli skupno z ostalimi v občini. Združevanje kmetijskih organizacij Največ diskusije se je razvilo na tej seji o združevanju v kme- tijstvu, o koristnih članih za- drug in kooperantih ter o sopot- nikih, o spopadanju zadrug z možnostmi za organizirano dose- ganje dohodka, o cestah, prome- tu, zdravstveni službi in drugem. Prav živahna diskusija je bila v zvezi s predlogom odloka o dim- nikarski službi ter o čiščenju in pregledovanju kurilnih naprav in dimnih vodov v občini,Ptuj. V zvezi z združevanjem kme- tijskih zadrug s kombinatom so izrazili nekateri odborniki boja- zen pred novimi izkušnjami v smeri integracije v kmetijstvu. To so prinesli s seboj s terena, zato so bila toliko bolj zanimi- va tolmačenja namenov integra- cije v kmetijstvu glede na nove gospodarske pogoje, na možnosti konkurenčne proizvodnje in pro- daje pridelkov na domačem in inozemskem trgu. Eden izmed odbornikov je po- jasnil, da so v nekaterih kme- tijskih organizacijah težave za- radi nediscipline svojih članov, ki slabi vsako, pa tudi kmetijsko organizacijo, da pa so na drugi strani zelo zahtevni, ko bi šlo za koristi tistih članov, ki so k uspe- hu zadruge največ pripomogli. V bodoče bo morala tudi vsaka kmetijska organizacija pomeniti močno organizacijo zavestnih in discipliniranih članov in koope- rantov. Drugi je tolmačil, da imamo z večino sprememb orga- nizacije v kmetijstvu slabe iz- kušnje in da teh ne bi bilo ko- ristno ponavljati. Vse spremem- be bi morale biti v dogovrou s kmetovalci in z zadružnimi člani ob točni sliki dolžnosti in pravic v novi organizaciji. Tretji je zo- pet dejal, da za spremembe ni navdušenja niti med vodilnimi kadri in uslužbenci, ker bi uteg- nila prinesti sprememba tudi iz- menjavo delovnega mesta. Vsa ta in ostala vprašanja bodo raz- čiščena 19. dec. 1965 na referen- dumu v kmetijskih organiza- cijah, kjer se bo najboljše iz- kazalo, kakšne koristi lahko pričakujemo od večje, dobro or- ganizirane kmetijske organizaci- je in kakšne bi naj dosegli z do- sedanjimi manjšimi obnovih gospodarskih pogojih. Razne komunalne potrebe Glede vzdrževanja cest IV. re- da je bil celo izrečen predlog, da bi odpravili samoprispevek, ker pogrešajo ob njem po vaseh tudi najmanjšo dobro voljo, da bi kdo pomagal z delom, češ, za- kaj pa sem plačal. Ob predlogih za čiščenje snega z raznih cest v Halozah in Slovenskih goricah ter na Ptujskem polju so slišali navzoči celo predlog, da bi bilo potrebno dati nekatera komunal- na dela na licitacijo, ker bi se priglasili cenejši ponudniki kot so bili ti, ki so razne tozadevne usluge doslej opravljali. Samo dimnikarska služba ne more biti odgovorna za požarno varnost Glede dimnikarske službe je bilo več predlogov, da bi vsebo- val odlok tudi zakonita določi- la, ki očrtujejo meje med pra- vico lastnikov kurilnih naprav in izvrševalci dimnikarske služ- be ter med odgovornostjo za po- žarno varnost. Odborniki vidijo bistveno razliko med naročenimi in izvršenimi dimnikarskimi uslugami in med zaračunanimi in neizvršenimi uslugami. Odlok o dimnikarski službi mora vsebo- vati določilo o dolžnsti lastnikov kurilnih naprav in dimnih vo- dov, ne pa samo dimnikarske službe. Po mnenju odbornikov so lastniki gospodarskih zgradb in stanovanjskih poslopij sami dolžni skrbeti za požarno var- nost in da sta jim dimnikarska in gasilska služba lahko le v po- moč, ne pa da se smatra samo dimnik, služba za to odgovorna. Vsako nezaupanje v vestnost državljanov v čuvanju ljudske- ga premoženja in pripisovanje tozadevnega zaupanja samo dim- nikarski službi je v nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov SFRJ, zato jim teh ne more vze- ti niti omejiti niti zakon niti od- lok. Glede na vse te predloge in opozorila odbornikov bo toza- devni predlog odloka dopolnjen in bo predmet razprave in odo- britve na prihodnji seji. Ce bi odborniki tako vneto in preudarno sodelovali pri odloča- nju o vseh vprašanjih, ki pri- dejo na sejo skupščine, bi bile vse seje prav zanimive in vse- binsko bogate kot so nekatere, ko pridejo odborniki nanje do- bro pripravljeni. V. J. Ob novem zakonu o gozdovih Nov zakon o gozdovih daje kmcloiii pruvico sodelovati z go- spodarsko organizacijo, ki go- spodari z vsemi gozdovi. Na ob- močju občine Ptuj je 14.000 ha gozdov in 10.100 gozdnih posest- ! nikov. I V novembru je izšel v Urad- i nem listu Socialistične republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdo- vih, ki velja za področje Slove- nije. Ker prinaša precejšnje no- vosti s področja gospodarjenja z gozdovi v državljanski lastni- ni (privatni sektor), objavljamo nekalora najvažnejša določala, ki bodo zanimala lastnike goz- dov na na.>em področju. Na območju republike Slove- nije se za pravilno go.spodarje- nje z gozdovi oblikujejo gozdno gospodarska območja in se goz- dovi kot celota dajejo v uprav- ljanje gozdnogospodarskim orga- nizacijam, ki morajo z njimi go- spodariti po gozdnogospodarskih načrtih, v katerih mora biti zla- sti podana ekonomska osnova za pospeševanje gozdne proiz- vodnje, predvsem glede izbolj- šanja biološkega stanja gozdov, in morajo praviloma biti izdelani za dobo deset let. GozdnogOsSpo- darski načrt (elaborat) je podla- ga za dolgoročno gospodarjenje z gozdovi; načrt prikazuje sta- nje gozdov ter določa smotre gospodarjenja, vrste in obseg del, ukrepe in metode za dosego teh smotrov in ekonomsko-fi- nančno podlago za gospodarje- nje. Prikaz stanja gozdov mora navajati podatke o površini, les- ni zalogi, prirastku gozdov in o tem, katere vrste drevja so za- stopane v gozdu, po oblikah go- jitve in ohranjenosti gozdov, de- belinski strukturi. V načrtu je v skladu z zakonom določen mini- malni obseg gojitvenih del in minimalni obseg sečenj (letni etat). Gozdove je treba izkoriščati tako, da se zagotovi obnova gozdov, povečanje prirastka in smotrno izkoriščanje lesa v goz- dni proizvodnji. Drevje za po- sek odkazuje strokovno gozdar- sko osebje organizacije, ki go- spodari z gozdom. Gospodarska organizacija ima pri gospodar- jenju z gozdovi občanov, ki po ji dani v upravljanje enake dolž- nosti, kakor jih ima pri gospo- darjenju z go/.dovi v družbeni lasmini, vendar tako. da vzbuja interes kniečkeRra prebivalstva za sodelovanje v gozdni proiz- vodnji. Kmetje — lastniki gozdov so upravičeni sodelovati v uprav- ljanju gospodarske organizacije v tistih zadevah, ki se tičejo go- spodarjenja z njihovimi gozdovi in se te pravice določijo v Sta- tutu gospodarske organizacije ter imajo prednost pri opravlja- nju gozdnogos.podarskih del v svojem gozdu, kot je podir&nje in spravilo lesa, pravico do cene na panju. Ta cena se ugotovi ta- ko, da se od prodajne cene lesa odštejejo stroški proizvodnje, znašati pa mora najmanj toliko, kolikor predpiše Izvršni svet. glede na vrednostne razrede gozdov. Prav tako imajo kmetje - last- niki gozdov pravico sodelovati pri odkazovanju drevja za posek in pri drugih gozdnogojitvenih delih, kot je nega, varstvo in go- jitev gozdov, ter dajati celo pri- pombe o Osnutku gozdnogospo- darskega načrta, kolikor se na- naša na gospodarjenje z njego- vim gozdom. Gospodarska or- ganizacija mora iz sredstev, ki jih pridobi iz gospodarjenja z gozdovi, na katerih je lastnin- ska pravica, izločiti u.^trezen cel sredstev za biološko amortizaci- jo, in ta sredstva uporabljati za pospeševanje gozdne proizvcd- nje. Sredstva za biološko amor- tizacijo bo gozdnogospodarska organizacija pridobiJa od pri- spevkov od lesa (dosedanji gozd- ni sklad), ki pa se bo plačeval samo od posekanega lesa, ki bo namenjen za blagovno proizvod- njo (tržišče), medtem, ko se od lesa. ki bo namenjen za domačo uporabo, sredstva za biološko NADAUEVAmS NA 1. STRANI Oslali dogodki v Adis Abebi je 35 afriških dr- žav — članic Organizacije afriške enotnosti — postavilo ultimat bri- tanski vladi: če do 15. decembra ne zruši Smiliiovega rasističnega režima v Južni Rodeziji, bodo prekinile diplomatske stike z Lon- donom. Wilsonova laburisti^čna vlada se je spričo te odločitve, ki utegne pomeniti hkrati eno najtežjih kriz Commonwealtha, znašla v hudem precepu. Toda premier Wilson te grožnje neodvisnih afriških držav še vedno ne jemlje dovolj resno. Sodi namreč, da gre zgolj za tak- tično potezo in še vedno noče od- ločno intervenirati v Rodeziji. Odločil se je le za neučinkovite gospodarske ukrepe proti uporni- ški vladi, ki pa Smitha in njego- vega režima do izteka afriškega ultimata ne bodo mogli prisiliti na kolena. Prvi dnevi po 15. decembru nam bodo pokazali, če so afriške viade s svojim ultimatom mislile res- no ali pa gre res samo za tak- tično potezo, na katero je Wilson že odgovoril z grožnjami. KEKKONENOV PREDLOG Finski zunanji minister Kara- lajneoi, ki se je pred dnevi mudil na uradnem obisku na Švedskem, je sprožil predlog finskega pred- NADAL}EVAN)E NA 2. STRANI 10. december- dan človekovih prarvie Pred sedemnajstimi leti, 10. de- cembra 1948. leta, je sprejela in razglasila Generalna skupščina Organizacije združenih narodov Splošno deklaracijo človekovih pravic. Da bi ohranili spomin na ta zgtdovinski dogodek, je bil 10. december določen kot dan člove- kovih pravic ter ga kot takega pro- slavljajo povsod po svetu. Socialistična Jugoslavija je s svojimi akcijami na mednarod- nem paprišču kot s svojo vsakda- njo prakso dokazala, da je dosle- den pobomik za realizacijo ciljev Splošne deklaracije o pravicah človeka. Jugoslavija je predvsem zelo aktivno sodelovala pri delu OZN od začetka njenega delovanja, ko je Slo za načela in pravila za za- ščito človekovih pravic kot tudi pri formiranju teh pravic v vrsti mednarodnih instrumentov, kot so: splošna deklaracija o pravi- cah človeka, načrt mednarodnih sporazumov o pravicah človeka, konvencija o preprečevanju in ka- znovanju zločina genocida, kon- vencija o položaju beguncev, de- klaracija o pravicah otroka, med- narodna konvencija o prepovedi vseh oblik rasne diskriminacije itd. Kot poseben prispevek pri iz- menjavi izkušenj v reševanju ali poskuSanju reševanja določenih vprašanj s področja človekovih pravic jc bila iniciativa naše dr- žave, da se organizira seminar Združenih narodov o večnacional- nih skupnostih. Seminar je bil v Ljubljani v juniju 1965. leta. Na tem seminarju so izmenjali misli predstavniki 21 dežel o ukre- pih, ki bi jih bilo potrebno izvršiti, da bi zagotovili uresničenje člove- kovih pravic in osnovne svobo- de brez kakršnekoli diskriminaci- je, kot ukrepe, ki bi jih morali iz- vršiti, da bi zagotovili uresničitev posebnih pravic etičnih, religioz- nih, lingvističnih ali nacionalnih skupin, kt jih potrebujejo, da bi bil zagotovljen obstoj njihove spe- cifičnosti, nacionalne zavesti aH tradicije. Izjemnega pomena za razvoj človekovih pravic je tudi njena lastna praksa. Njena ustava nt vsebuje samo vseh pravic iz de- klaracije o človekovih pravicah, temveč tudi nove, ki jih je ustva- rila in razvila jugoslovanska hu- manistična stvarnost. Vstava iz- raža konkreten interes vseh slo- jev delovnega ljudstva v odloču- jočih organih družbenega samo- upravljanja in državne oblasti. Struktura skupščin, od občin do zveze, je odraz takšnega stremlje- nja. Skupščina ni samo zakono- dajni organ, temveč sočasno fo- rum in široko konsultiranje vseh zainteresiranih faktorjev družbe. V statutih komun in delovnih organizacij bi naj videl vsak ob- čan zagotovitev svojih pravic ka- kor tudi možnost, da se zanje bo- ri. Socialistična Jugoslavija se 'ndi letos pridružuje proslavi dneva človekovih pravic v prepričanju, da bo ta v celem svetu proslav- ljen v znamenju vlaganja norih naporov za zaščito in dvig člove- kovega' dostojanstva. TEDNI PO SVETU Francosko presenečenje Najpomembnejši dogodek mi- nulih dni so bile brez dvoma ne- deljske predsedniške volitve v Franciji. Nihče ni dvomil v de Gaitllovo zmago, toda volitve so vendarle prinesle nepričal^ovano presenečenje. General de GauUe je dobU komaj 44,61 odstotka gla- sov, medtem ko je dobil kandidat združene levice Francois Mitte- rand 31,72 odstotka glasov. Predsednik de Gaulle tako ni dosegel absolutne večine, ki bi bila potrebna za ponovno izvoli- tev že na prvih predsedniških vo- litvah. Zato bodo voKtve jKunovili v nedeljo 19. decembra. Tu bosta tekmovala samo dva najuspešnej- ša kandidata de Gaulle in Miite- rand. De Gaulle se je že odločil, da ne bo umaknil kandidature, ampak bo sodeloval na teh voli- tvah. V dneh do 19. decembi-a bo intenzivno koristil v predvolivni kampanji tudi radio in televizijo, kar je v začetku odlilanjal. Francoski notranji minister Ro- ger Frey pra\-i v svoji analizi ne- deljskih volitev, da je dobil de Gaulle kljub navideznemu ne- uspehu vendarle več glasov kot njegovi nasprotniki. Te glasove je dobil zaradi politike, ki jo odo- brava največji dei Francozov, to pa je politika nacionalne neod- visnostJi, miru, stabilnosti, social- nega napredka in realistične iz- gradnje Evrope. Politični biro K P Francije pa poudaria v nekem .svojem sporo- čilu, da izraža osem milijonov' glasov, ki jih je dobid predsedniški kandidat 2xiružene levice Mitte- raaid, željo po spremembi in od- por proti sedanjemu režimu. V Moskvi so sprejeli rezuliate francoskih predsedniških volitev brez presenečenja. V komentarjih pravijo, da pomenijo vohLni re- zultati francoskih nedeljskih voli- tev poraz osebne oblasti in veliko zmago demokratičnih sil v Fran- ciji. C^rav general de GauUe minu- lo nedeljo ni dobil absolutne ve- čine—to mu je preprečilo veliko število kandidaitov in posebej še predstavnik francoske klasične buržoazije Lecanuet — glede izida volitev 19. decembra letos ni sko- raj nobenega dvoma. Strah pred sedanjim uspehom Mitteranda m združene levice bo prisilil večino tistih, ki so v nedeljo glasovali za Lecanueta in druge de Gaullo- ve protikandidate desnice, da bo- do 19. decembra oddali svoje gla- sove de Gaullu. Očitno je torej, da sedanje pred- sedniške volitve Ivljub velikemu uspehu združenih levičarskih sil ne bodo občutneje vplivale na ju- trišnjo politiko Francije. Čeprav de Gaulle ni več deležen podpore določenih slojev francoskega vo- livnega telesa, sodijo le-ti, da je še vedno »manjše zlO", kot pa če bi zmagala levica. Ta okoliščma pa mu bo prihodnjo nedeljo po- novno pripomogla k funkciji po- glavarja države. Obvestilo cenjenim naročnikom in bral- cem in tokratnim izrednim prejemnikom »Tednika«. Za informiranje javnosti v zvezi z referen- dumom, ki bo v nedeljo, 19. dec. 1965, o združitvi Kmetijskega kombinata Ptuj in kmetijskih zadrug iz ptujske občine je v pri- logi današnje številke »Tednika« potrebno gradivo, ki na} pomaga zainteresiranim in pozvanim kolektivom, zadružnikom in ko- operantom, da se bodo lažje opredelili za ugoden izid referenduma v korist širše orga- niziranega kmetijskega gospodarjenja v ptuj- Uredništvo Stran 2 »TEDNIK« — petek, 10. decembra 1965 Stran 2 Štiri slovesnosti »Perutnine" Ob letošnjem dnevu republi- ke je pripravil kolektiv trgov- skega podjetja »Perutnina« šti- rikratno slovesnost hkrati in si- cer za dan republike, za 60-let- nico ustanovitve podjie cionaJna in vplivna gospodarska veja z novimi objekti v Ptuju v vrednosti nad 3 milijarde dinar- jev. Kolektiv >Perutnine« nd ču- til ob tem praznovanju samo svojega veselja in zadovoljstva, temveč veselje in navdušenje vseh, ki so kakorkoli pripomogli, da je dobilo perutninarstvo v občini Ptuj in v okolici sloves, ki ga priznata domači in inozem- ski trg. Iz obširnih nagovorov predsed- sednika delavskega sveta podje- tja Slavka Brgleza in direktorja Ivana Tomažiča so zbrani lahko razumeli glavni namen utrditve perutninske reje v ptujski obči- ni in izgradnje farme brojlerjev na Bregu in farme kokoši nesnic na Selah, tovarne močnih krmil na Bregu ter klavnice in hladil- nice na Bregu, pa tudi koopera- cije z rejci perutnine v današ- njem času potrošnje mesa^ ter mesta reje brojlerjev v proizvod- nji živinskega mesa (13,2 "/o). Vso ostalo vsebino nagovorov je bilo mogoče razumeti kot ugo- dno oceno za podjetje »Perutni- na«, za njegov kolektiv in orga- ne samoupravljanja ter uprave, za krajevne politične in gospo- darske ter upravne faktorje gle- de na skupno skrb, da bi oskr- bovalo območje »Porutnine« Ptuj domači in inozemiski trg z mesom in mesnimi izdelki, s pe- rutnino, divjadjo, z jajci in dru- gim v razširjenem obsegu, kot je bil v prvih letih v Ptuju ustanovljene »Perutnine«. Tesnii objekti pri upravi ob cesti dr. Jožeta Potrča, klavnica in hladilnica, objekti tovarne močnih krmil, farme brojler:ev in zraven zgrajenih objektov nove klavnice in hladilnice na Bregu ter novi objekti farme kokoši nesnic na Selah so os- nove, brez katerih ne bi bilo mo- goče izpolnjevati potreb doma- čega in svetovnega trga v seda- nje min še večjem bodočem ob- segu, misliti na zaposlitev od pr- votnih 30 na sedanjih 400 zapo- slenih, na sedanji 5-milijardni bruto produkt, na proizvodnjo 2200 t živih piščancev letno, 15 tisoč t raznih krmnih mešanic, na predelavo 1100 t govejega, svinj- skega in telečjega mesa letno, 300 ton mesnih izdelkov ter na dobave 10 milijonov jajc. 70 ton perja ter 50 — 80 ton divjači- ne. Vse prednje naloge izvršuje 9 proizvodnih enot (6 obratnih in 3 poslovne enote) in uprava s specializiranim kadrom ob ela- stičnem nagrajevanju proizva- jalcev, decentralizaciji v organi- zaciji proizvodnje in samouprav- ljanja, ob tesna medsebojna po- vezanosti med einiotami in skui>- niimi službami podjetja ter ob stalnosti dobav. Ob teh sloves- nostih je prejelo 54 zaposlenih diplome in pohvale za vestno in uspešno delo, 10 zaposleniih pa spominske nagrade za 10-letnico zaposlitve pri podjetju. Bolj kot nova gospodarska re- forma sta »Perutnino« iznena- dili in prizadeli letošnji popla- vi avgusta in septembra, ki sta povzročili skupnosti in kolektivu nad 120 milijonov dinarjev ško- de. To je plačal DOZ, je pa bilo še precej škode na samih ob- jektih in napravah in pri osta- lem. Skoda bi bila še večja, če ne bi bila pomoč kolektiva in enot ptujske garnizije J A tako močna in prizadevna. Posebno priznanje je bilo ob teh sloves- nostih izrečeno oficirjem JA Dobrijeviču, Raduloviču, Pejovi- ču in Tomašiču ter enotam ptuj- ske garnizije JA, ki so sodelova- le v pomoči. Z otvoritvijo fanne kokoši nesnic na Selah pri Ptuju je začelo oskrbovanje valilnice in trga z jajci, ki bi jih naj dala ta farma letno nad 20 milijonov. Pred prerezanjem traku pri pr- vem proizvodnem objektu far- me sta poudarila direktor pod- jetja Ivan Tomažič in predsed- nica občimske skupščine Ptuj Lojzka Stropniikova, da je za utrditev vodilne vloge Ptuja v. perutninarstvu v severovzhodni Sloveniji izročen namenu še en važen objekt podjetja »Perutni- na«, ki oskrbuje z mesom in drugim potrošnike iz domovine, iz Anglijo, Švice in Zahodne Nemčije ter iz drugih dežel. Po otvoritvi so si ogledali go- stje in ostali navzoči enega iz- med obratujočih - objektov te farme ter so se zanimali za po- sebnosti prehrane in skrbi za ko- koši nesnice, da bo zagotov- ljena napovedana proizvodnja jajc. Ob pogledu na ostale ob- jekte je bilo 'lahko ugotoviti, da se bližajo dela h kraju in da bodo kmalu vsi objekti tudi te farme v celoti služili namenu. V. J. Letošnfi lovni turizem se bliža liOilCU Lovska zveza Ptuj, ki združu- je 24 lovskih družin s 570 člani, je tudi v letošnjem letu odsto- pila določen odstotek odstrela lovnemu turizmu, ki je za leto- šnje leto skoraj končan. Od ju- niija 1965 dalje so prihajali v tukajšnja lovišča z malo divjad- jo turisti-lovci iz Italije in Švi- ce, ki so se predhodno dogovo- rili o dnevih lova in o loviščih, kjer so ^eleli loviti. Določen odstotek (25 ^/o) odstrela je bil letos presežen, ker so dale ne- katere družine tudi do 60 "/'o in več v turistični odstrel. O dejavnosti na področju lov- nega tiirizma so najbolj zgovor- ne številke o denarnem prome- tu v zvezi z odstrelom. Lansko- letni promet je znašal okrog 8,5 milijona deviznih dinarjev, le- tos pa okrog 20 milijonov. Namen lovnega turizma je pospeševati splošni, turizem, ker je mogoče 6 tozadevno propagando vplivati tudi na obisk naših obmorskih in drugih letoviških krajev. Na drugi strani je koristno medse- bojno spoznavanje lovskih dru- žin, ki je v zvezi tudi s pridobi- vanjem sredsitev za družine, kjer vlagajo v lovišča vei sred- stev, da se^abavi druga divjad za osvežitev krvi. Italijanske lovske družine imajo prazna lo- višča, ker je sistem lova v Ita- liji bolj krut do divjadi kot pri nas. Tam je razprodanih mnogo več lovskih dovoljenj in lovske- ga orožja. Ugodni sosedni od- nosi z Italijo segajo tudi v lov- ni turizem. Republiški lovski zvezi v Ljubljana je uspelo z lovsko turistično propagando vzbuditi pri italijanskih lovcih zanimanje tudi za naša lovišča. Zato prihajajo v Ptuj in na ob- močje Lovske zveze Ptuj itali- janski lovci iz Milana, Turina, celo iz Rima, iz Verone. Lugana, Trente in od drugod. Več turi- stov lovcev prihaja tudi s po- sredovanjem agencije Kraus iz Trsta. Pridejo med tednom in tudi čez nedeljo. Večina jih pre- noči v ptujskem hotelu Petovio ali na Borlu ali pa celo v Slaviji v Mariboru. Za vstop v lovišče plača turist 5 dolarjev dnevno, za odstrel zajca, fazana in jerebice po 2. za srno 5, za slabega srnjaka 15 (glede na rogovje), za kapital- nega pa tudi do 700 dolarjev in več. Ce vzamejo plen s seboj, kar povečini tudi storijo, pla- čajo za zajca in fazan?, po 2 do- larja, srnjaka pa po 1 dolar kg. Plačevali so tudi zavarovalnino 2 dolarja na lovca v 1 letu. Zgo- dilo se jim je tudi že nekaj ne- sreč, ko so poškodovali ljudi ali pa ker so ustrelili perutnino. Kot kaže, zanimanje za lov- ni turizem ni ponehalo, saj se še stalno prijavljajo Lov.«;ki /ve- zi Ptuj skupine, ki žele tukaj preživeti na lovu novoletne pra- znike. Vseh ne bodo poreieli. ker so nekateT-R lovišča letošnji plan odstrela že dosegla. Lovska zveza Ptuj obračuna- \fa s turisti tako. da nimajo čla- ni družin nikakršne zve7e z de- viznim poslm^anjem, sicer pa vodijo na lovu lovce — goste — ter tudi kontrolirajo izpolnje- vanje dogovora in spoštovanje cakona o zaščiti divjadi. Naiveč stika 7 lovci-gorti so im^^li čla- ni družin iz lovišč Sp. Ptui'5ko polie, Pktui. »Jože Lacko«. Ki- dričevo, C:rko\'re. Pre?5nnra. Or- mož in Središče. Postrelili so natveč fazanov, manj zajcev, pajmanj oa jerebic, ker iih dru- žine no pustijo streljati zaradi ppem'zkega staleža. S pridobljenimi sredstvi bodo družine nabavile drugo divjad za svoja lovišča, da bo mogoče več ustreliti tudi domačim lov- cem in turistom prihodnja leta. V pismih, ki jih prejema zveza od lovcev-gostov, je izraženo za- dovoljstvo, da so se tukaj dobro počutili, ker so bili lovci in ostali prebivalci do njih zelo vljudni in gostoljubni, in zagotavljajo tudi našim lovcem v primeru obiska enak sprejem in pozor- nost, M. V. Letošnji odkup kmetijskih pridelkov na ormoškem območju ZADOVOLJIV ODKUP ŽIVINE Na območju občine Ormož je bilo odkupljenih v letošnjem devetmesečnem obdobju en mi- lijon 90.175 kg mesa iz pogodbe- nega sodelovanja in iz proste prodaje. Od te živine je odku- pila Kmetijska zadruga Onnož 452 ton goveje živine, 270 ton prašičev, 185 ton telet in ostale živine. V letošnjem devetmesečnem obdobju je odkupila zadruga 153 ton mesa več kakor v istem obdobju lani. Zaradi slabih po- gojev reje živine je malo ver- jetno, da bo zadruga dosegla plan odkupa. To je povsem ra- zumljivo zaradi pomanjkanja krompirja, s*na in otave, ki bi kot hrana služili živini. Letoš- nje poplave so na ormoškem območju poplavile nad 1600 ha rodovitnih površin, uničile so krompir, zblatile otavo in od- nesle precej pokošenega sena. ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV KZ Kombinat Jeruzalem Or- mož je odkupila v letošnjem devetmesečnem obdobju 575 ton krompirja ali skoraj sedemkrat manj kot v letu 1964. To je povsem razumljivo, saj letos ni obrodilo sadje v Slovenskih go- ricah. Tudi letošnji odkup vina in mošta je bil manjši kot lani« OB NOVEM ZAKONU O GOZDOVIH (NADAUEVAN3E S 1. STRANI) amortizacijo ne bodo plačevala. Za neposredno uporabo lesa v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu imajo lastni- ki pravico, seveda v okviru do- nosnih možnosti njihovega goz- da. Količino in vrsto lesa okvir- no določa skupščina občine, na katere območju ležijo prizadeti gozdovi, in sicer p>otem, ko je do- bila mnenje in predloge gosp^o- darske organizacije, ki gospoda- z gozdom v državljanski lastnimi (zasebni sektor lastništva). Dovoljenja za razrez hlodovine za neposredno domačo uporabo odpadejo. Les, ki je namenjen za domačo uporabo, mora biti po- sebej označen. Označenje (žigo- sanje) opravi gospodarska orga- nizacija, ki gospodari z gozdom. Takšen les bo gozdarsko tehnič- no osebje označevalo z žigom v rdeči barvi, medtem ko bo les, namenjen za blagovno proiz- vodnjo (prodajo) označen s čr- no barvo. Podrti les bo gozdarsko osebje prevzemalo v gozdu ozi- roma na samem sečišču in se bo lahko prevažal samo les, ki bo po predpisih označen. Za večja popravila gospK>darskih poslopij pa se vložijo na gozdnem obra- tu ix>sebne prošnje, katere bo pregledala in odobravala komi- sija, določena na zboru gozdnih posestnikov. Sečnja lesa na golo je prepo- vedana, vendar pa lahko občin- ski upravni organi izdajo dovo- ljenje za golosečnjo v primerih, če se zasadi plantaža gozdnega drevja; če se spremeni gozd v kmetijsko kulturo; če gre za gradnjo daljnovodov in še v ne- katerih primerih. Predlog za sečnjo na golo. oziroma krčenje pa mora biti obrazložen in opremljen z ustrezno tehnično dokumentacijo. V gozdovih paša ni dovoljena. Stelja, listje in mah se lahko pridobivajo, ko- likor to ni škodljivo za gozdno mladje, vendar pa le s kolobar- jenjem. Prepovedano je netiti ogenj na prostem v gozdovih in na plantažah gozdnega drevja. Za varstvo gozdov so uporab- ljajo tudi drugi predpisi o var- stvu pred pKDŽarom. Les in panje iglavcev je treba obeliti takoj po sečnji. Prepovedano je pre- važati, sprejemati in uskladi- ščiti neobeljen les iglavcev. V zakonu so določene denar- ne kazni za vse. ki se ne bi rav- nali po njem. Gospodarska or- ganizacija, ki gospodari z goz- dom v državljanski lastnini, je lahko kaznovana od 100.000 do 10 milijonov din, lastnik goz- da ali posameznik pa z denarno kaznijo od 5 do 300 tisoč dinar- jev, F. Ik Boljši pogoji za obrtnike NA OBMOČJU OBCINE ORMOŽ JE 126 OBRTNIKOV # VEC SODELOVANJA MED OBRTNIKI IN DELOVNIMI ORGANI- ZACIJAMI ® SLABA TEHNIČNA OPREMLJENOST ZASEB- NIH OBRTNIH DELAVNIC IN POMANJKANJE SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE POVZROČATA OBRTNIŠTVU NAJVEČ TEŽAV Zasebna obrt je v zaostanku za gospodarskim in družbenim razvojem v občini. Pred dvema letoma je bilo opaziti, da izumi- ra obrt na območju občine. Osnovni vzrok temu je bila ne- koliko ostrejša davčna politika in tudi precej poostren kriterij izdajanja obrtnih dovoljenj. Obrtna dejavnost je pomožna dejavnost, ki jo opravljajo za- sebniki za potrebe občanov. Ta dopolnilna dejavnost je toliko pomembnejša, kolikor bolj jo občani potrebujejo. Obrtnik lahko tudi po potrebi sodeluje z delovno organizacijo, s tem da zanjo izdeluje razne izdelke ali opravlja druge storitve. To možnost daje obrtnikom novi zakon. Obrtnik sme sodelovati s krajevno skupnostjo, z obči- no, z delovnimi organizacijami in z drugimi družbeno pravni- mi osebami. Sodelovanje je lah- ko tudi v preskrbovanju suro- vin in reprodukcijskega mate- riala, v dajanju garancij za kre- dite in v dajanju sredstev v uporabo samostojnim obrtnikom za izvrševanje proizvodnih na- log. Razvitejše delavnice smejo iz zasebne obrti prerasti v druž- bene za opravljanje večjih in pomembnejših nalog. Za sode- lovanje med obrtnikom in de- lovno organizacijo morata oba zainteresirana skleniti pogodbo, ki mora med ostalim določati dolžnosti in pravice obrtnika v sodelovanju, pogoje dela, v čem bosta sodelovala in vse o kako- vosti in količini proizvodnje. Zakon o zasebnem obrtništvu ne dovoljuje več kot pet zapos- lenih v delavnici. Zahteve po večjem številu zaposlenih so pokazali v občini Ormož obrt- niki, ki imajo delo sezonskega značaja, kot je stavbna obrt: zidarji, pleskarji in tesarji. Na območju občine Ormož je 126 zasebnih obrtnikov. Od tega je največ ali 23 obrtnikov (te- sarjev, mizarjev in kolarjev), ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Na drugo mesto spadajo peki, mesarji, slaščičarji in gostilni- čarji, na tretje mesto pa obrt- niki iz gradbene dejavnosti. Najmanj je v občini avto- prevoznikov in lončarjev, V zadnjih dveh letih se je pove- čalo število obrtnikov za 21 in je pričakovati, da bo število obrtnikov v občini še poraslo. Pred leti je obrt izumirali tudi zaradi starosti obrtnikov, ki je niso več mogli opravljati, mladina pa je kazala za obrt- niško dejavnost premalo zani- manja. Na upadanje obrtniške proizvodnje delno vpliva tudi razvoj industrijske in druge gospodarske dejavnosti. Precejšnja slabost, ki se po- javlja pri mnogih obrtnikih, je v zastareli in dotrajani oprem- ljenosti delavnic, v pomanjka- nju denarja za nakup materiala in za potrebe dopoLnilnPSa iz- obraževanja. D. R. Opekarna Zabfak na poti napredka in rekonstrukeife Kolektiv Opekarne Zabjak in Janežovci je že do konca no- vembra izpolnil letošnji plan proizvodnje in je proslavil ta uspeh skupno z 10-letnico samo- stojnega obratovanja in z dne- vom republike 28. novembra v dvorani v kulturnem domu v Rogoznici. Podjetje Opekarna Zabjak — Janežovci spada med podjetja v ptujski občini, ki se ne zado- voljujejo samo s tekočim izpol- njevanjem nalog in obveznosti iz vsakoletnega plana proizvod- nje, temveč se iz leta v leto bori za to, da bi modernizirala pro- izvodnjo z rekonstrukcijami in z nabavo nove opreme. Najvaž- nejše je zanj, da bi prenehalo biti odvisno pri sušenju poliz- delkov od vremenskih prilik, kar mu lahko uspe samo z zgraditvi- jo umetnih sušilnic, s poveča- njem kapacitet peči in z avtoma- tiziranjem transporta. Na slo- vesnosti 'SO poudarili govorniki iz podjetja, predstavniki — go- stje in direktor Anton Hlupič, da to ne pomeni samo poveča- nje proizvodnje, odpravo sezon- skega dela in olajšanje dela, temveč odpravo vseh težav, ki so mučile dosedanji kolektiv, ko se je izkopaval iz starega in po^ časnega načina proizvodnje na hitrejši in organiziran način ob sodobni tehnični opremi. To je končno kolektiv skupno z vsemi gospodarskimi, upravnimi in političnimi faktorji tudi dolžan doseči, saj se nahaja v središču velikega gradbenega območja, na katerem pričakujejo vsi in- vestitorji do najbližjega doba- vitelja opečnih izdelkov naj- ugodnejšo ponudbo in dobave. Vrlina tega kolektiva je tudi v tem, da vabi na svoje sloves- nosti poleg raznih predstavni- kov iz krajevne skupnosti in iz Ptuja tudi svoje upokojence in da ob 10-letnici zaposlitve ob- dari člsne kolektiva s spomin- skimi darili — z urami. Tako je bilo tudi na tej svečanosti. V dvorani so posedli mladi delavci in delavke iz obeh »bratov, med njimi pa starejši sodelavci, ki jih veseli vsaka ugotovitev o napredku podjetja. Prav navdu- šeni so nad ugotovitvijo, da ra- ste na dvorišču obrata v Zabja- ku novo manjše poslopje za dvorano oziroma jedilnico in za sanitarije, česar sedaj kolektiv ni imel in se je zadovoljeval z manjšimi pomožnimi prostori. S prostovoljnim delom so za to največ storili in taiko z delom tudi nadaljujejo. Iz nagovora sodelavcev Martina Klinca in Jožeta Petroviča, občinskega od- bornika Alojza Cucka, republi- škega poslanca Alojza Rijavca in direktorja Antona Hlupiča so pravilno razumeli vsako besedo priznanja in pohvale za dose- danje delo, pa tudi kakšno bese- do o kritiki, ki nas vse zadene, ko delamo napake. Za prihodnji občinski praznik — 8. avgust bo pripravil kolek- tiv za javnost m za njegove po- trebe nova presenečenja, saj ji bo lahko sporočil in dokazal, da je svoje obveznosti za letošnje in prihodnje leto izpolnil in pod- jetje tako moderniziral, da bo lahko zadovoljevalo mnogo šir- ši krog porabnikov njegovih iz- delkov in da bo med ostalimi podjetji v občini predstavljalo še mnogo več kot doslej tako glede na kapaciteto kot tudi na dohodek in na trdnost in vest- nost svojega kolektiva ter na us- pešno delo svojih organov upravljanja. VJ. Predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova ob otvo- ritvi fanne nesnic v Selah Ostali dogodki (NADALJEVANJB t 1. fTRANI) sedinika Kekkonena, da bi med Finisdco in Norvežko ekleniili obrambni sporazum glede obmej- nih predelov obeh sosednih dežel. Obe strani naj bi se zavezali, da nikomiir ne bosta dovolili korisiti- ti njuinega ozemlja v agresiiviie namene proti drugim deželam. Predlog Je vzbudil presienečenje, v Norveški pa hkrati tudi nezado- voljstvo, ker ga. je finski zunanji minister sprožil prej, preden se je Finska o tem posvetovala s pri- zadeto Norveško. Švedski zunanji minister Nilson je izjavil, da je Švedska zainiteresiraina, da bi -sli- šala kaj več« o finskem predlogu, INDIJA IN PAKISTAN Po večmesečni težki napetosti mod Indijo in Pakistanom kaže končno, da bi se stvari vendarle utegnile obrniti pa bolje. Paki- stanski predsednik Ajub Kan in indijski premier Saslrl sta prista- la na predlog sovjetske vlade. Tako se bosta 6. januarja prihod- nje leto srečala v uzbekistan- skem glavnem mestu Taškentu in se pogovorila o medsebojnih pro- blemih. Cebo«ta želela, bo sestsmku pri- sostvoval tudi sovjetski premier, Aleksej Kosigin in jim nudil svo- je usluge. To je velik uspeh sov- jetske diplomacije, ki ga ocenju- jejo kt)t dokaz, da je Sovjetska zveza že od začetka Indijsko-^pa- kistanskega spora težLa k mirni rešitvi. DRŽAVNI UDAR V DAHOMEJI Mala rahodnoafriSka republika Dahomeja preživlja v Šestem letu svojega sodobnega življenja na- silno spremembo oblasti ob nepo- srednem in usodnem vmešavanju vojaškega vodstva. Enega najbolj odkritih neokolonialistov in biv- ših predsednikov Dahomeje Ibra Mago so izpusti.i iz zapora, pred- sednik republike Suru Migan Api- ti in predsednik vlade Gistain Aomadegbe pa sta zaradi 'inter- vencije vojske morala nasilno od- stopiti. Toda začasni režim pod vodstvom predsednika skupščine Taira Kongakuja nikakor ni re- šitev sedanje faze dahomejskega trenja z neokolonialističniml ma- nevri. Dahomeja je v svojem no- tranjepolitičnem življenju že ve- dno na velikem razpotju. XA BOUŠl ODNOS DO TEKOČIH VODA Pesmica je nekoč predstavlja- la za ribiče pravi rao, saj nI manjkalo v njej nobene vrste rib. Ščuk in klenov je bilo v izobilju, da o podustih in mre- nah, ki so imele tam ter imajo še danes glavna dratišča, sploh ne govorimo. 2al je regulacija, zlasti na področju ptujske dru- žine, tudi tu opravila svoje ter to bogastvo skoraj popolnoma uničila. Tudi tukaj ob spreje- manju in odobravanju regula- cijskih načrtov ribiške organi- zacije ni kdo ni pozval k sodelo- vanju. Posledice tega so vidne ne samo ribičem, temveč vsake- mu laiku, samo investitorju ne. Korito nove struge je tako plit- vo, da se riba ne more nikjer zadrževati. Investitorji niso vgradili niti tistih nekaj pra- gov, ki so bili projektirani, če- prav je vsakemu laiku jasno, da bo riba edino tam lahko našla svoje zatočišče. Da je to res, na- zorno kažeta oba praga, ki so ju po sili razmer napravili ob cestnem mostu pod Gorišnico ter pod železniškim mostom v Moškanjcih, ker se za obema ri- be prav drenjajo. Zal je tam premalo prostora, da bi se lahko zbrale in prehranjevale vse ri- be, kar jih Pesnica zmore pre- hranjevati ter jim nuditi živ- ljenjski prostor. Družina je pri- poročala gradnjo majhnih pra- gov, visokih 50 do 60 cm, vsaj na vsaka 2 km, ker ne bi v no- benem primeru usodno vplivali na odtok vode ob nalivih, ribam bi pa nudili naravno zavetišče, da bi bila Pesnica še bogatejša kakor prej. Zal teh nasvetov noče nihče poslušati. Nasprotno, gradbene ekipe, ki delajo pri regulaciji, sproti polove še tisto, kar je živelo v stari strugi in njenih mrtvicah. Kdo bo družini povrnil nastalo škodo, ki vseka- kor ni majhna ter gre v lepe milijone, bo vsekakor moralo odločati zopet sodišče, če bo in- vestitor še nadalje gluh za upra- vičene zahteve družine. Stanje v Dravinji je še slabše. Ta po- horska reka postaja vse bolj in bolj podobna gnojnici, saj jo za- strupljata s svojimi odplakami tovarna v Zrečah in »Konus« v Slovenskih Konjicah, obema pa pomaga še tekstilna industrija v Majšperku. To zastrupljenje je konstantno ter traja že več let (Konec sledi) V ST. 47/65 »TEDNIKA« PRED DNEVOM REPUBLIKE JE POP/IOTOMA IZOSTALO OBVESTILO, DA BO IZSLA SE- ILE 10. 12. 1965 TA RAZŠIRJENA ŠTEVILKA »TEDNIKA«. KAR NAM NAJ NAROČNIKI IN BRALCI OPROSTE, UPRAVA Stran 3 »TEDNI K« — petek, 10. decembra 1963 S(rnn "5 IMova imenovanfa NOVI Člani komisije ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV Zbora občinske skupščine Ptuj sta imenovala na skupni seji 2. decembra 1965 v komisijo za raz- pis mest direktorjev delovnih organizacij sledeče nove člane: Ivanko Golob, odbomico ob- činskega zbora; Roziko Klanč- nik, odbornico zbora delovnih skupnosti; Franca Krajnca, od- bornika občinskega zbora; Mi- lana Lacka, odbornika zbora delovnih skupnosti; Viktorja Makovca, načelnika oddelka za upravno-pravne zadeve skup- ščine občine Ptuj; Danila Ma- stena, sekretarja strojnih de- lavnic Ptuj; Andreja Mrška, v. d. direktorja Zavoda za stanovanj- sko gospodarstvo Ptuj; Adolfa Praprotnifka, odbornika občin- skega zbora; Riharda Rozmana, sekretarja občinskega komiteja ZMS Ptuj; Jožico Suhadolnik, odbornico zbora delovnih skup- nosti; Angelo Terbuc, uslužben- ko uprave skupščine občine Ptuj; Franca Tomaniča, odbor- nika zbora delovnih skupnosti; Milana Vogrinca, inž., odborni- ka občinskega zbora, in Vinka Zigmana, odbornika zbora de- lovnih skupnosti. NOVI Člani upravnega ODBORA vCERKVE NA PTUJSKI GORI« V upravni odbor kulturno- zgodovinskega spomenika »Cer- kev na Ptujski gori« sta imeno- vala zbora občinske skupščine na seji 2. 12. 1965 sledeče nove člane: Maro Mirkovič, arheologa, Po- krajinski muzej Ptuj; Franca Rebernaka, predsednika občin- skega odbora SZDL Ptuj; Fran- ca Voda, pomočnika tajnika skupščine občine Ptuj, in Vladi- mira Vrečka, podpredsednika skupščine občine Ptuj. Prejšnjim članom tega odbo- ra, ki jih je pred leti imenovala občinska skupščina, je potekel mandat. NOVI PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA ŠOLSTVO Za predsednika upravnega od- bora sklada za šolstvo občine Ptuj sta imenovala zbora ob- činske skupščine na seji 2, 12. 1965: Franca Rebernaka, predsedni- ka občinskega odbora SZDL Ptuj, za člana pa Jožeta Strop- nika, ravnatelja Srednje eko- nomske šole Ptuj. Prejšnji predsednik je prosil za razrešitev te funkcije, ker je preobremenjen z drugim delom, enako pa tudi član. in na njuno mesto sta bila slednja imenova- na. POSIPANJE POlEDENEim CEST Cestarji na območju občine Ormož imajo polne roke dela. Ko je sneg pobelil naše ceste in s tem onemogočil varnost na njih, so prijeli cestarji tudi ponoči za delo. Ceste so spln- žili in pozneje posuli z lomlje ncem. D R. liratke vesti iz TGA Pretekli teden so bili v vseh delovnih enotah sindikalni se- stanki, na katerih so člani ko- lektiva živahno razpravljali o osnutku novega pravilnika o delovnih razmerjih tovarne gli- nice in aluminija Kidričevo. Se- stanki so bili dobro obiskani, razprave pa kot jih v kolektivu že dolgo ni bilo. Mnogo je bilo zelo dobrih ter koristnih pred- logov in pripomb, kar pomeni da so se člani kolektiva zelo te- meljito pripravili na razprave. Vsekakor je bilo največ pri- pomb na tisti del pravilnika, ki govori o dolžini trajanja letne- ga dopusta, lahko pa trdimo, da so bile v glavnem skoraj vse pripombe pozitivne in tudi upravičene. Iz vsega tega, kar je bilo moč slišati na sestankih in pa v razpravah na svetih proizvajalcev delovnih enot, la- hko sklepamo, da bo pravilnik o delovnih razmerjih v TGA re- sničen odraz prizadevanj članov cedotnega kolektiva. Tovarna glini ce in aluminiia je v zadnjih nekaj letih vloži- la precejšnja finančna sredstva v gradnjo stanovanj za svoje delavce. V prvih devetih mese- cih je bilo vloženih 84 prošenj za stanovanja ali pa za zame- njavo. Komisija za skupno po- trošnjo in družbeni standard pri delavskem svetu je v tem ob- dobju dodelila stanovanja 15 prosilcem, medtem ko je deve- tim omogočila zamenjavo sta- novanj. Večina prosilcev srcer prosi za dodelitev stanovanja v Ptuju v novem bloku, vondar pa pri tem nastaja največji pro- blem, ker v njem ni manjših stanovanj za tiste delavce, kd imajo manjše osebne dohodke in ne morejo plačevati visoke najemnine, zato pa je tudi p>o- vsem razumljivo, da nf večjega interesa za štiriiniX)isobna sta- novanja. V bodoče bo treba vse- kakor veliko bolj misliti tudi na gradnjo manjših stanovanj, po katerih je vse večje povpraše- vanje, ker so pač cenejša. Na tretji izredni seji organov upravljanja so med drugim raz- pravljali tudi o rebalansu fi- nančnega plana, ki so ga pripra- vile službe podjetja. Toda teža- ve v zvezi z redukcijo električ- ne energije, ki je precej hudo prizadela delovni kolektiv, one- mogočajo, da bi še tak plan re- alizirali. Zato je bilo poudarje- no, da lahko služi rebalans fi- nančnega plana samo za orien- tacijo, v kakšni situaciji bi bilo podjetje v pogojih oskrbe z elek- trično energijo, kot jo je imelo na razpolago podjetje pred re- dukcijo. Zato rebalans finanč- nega plana ne more služiti kot osnova za spremembo splošnih in samoupravnih aktov v kakr- šnikoli obliki. Glede na vse to je DS sklenil, da se osebni do- hodki obračunavajo v bodoče po novi vrednosti točke, ki zna- ša 0,98 din bruto. Taka vrednost točke se obračunava za vse de- lovne enote, in sicer tako dolgo, da bo ■ delavski svet dokončno odločil o obračunu osebnih do- hodkov in čistega dohodka. Po nastopu redukcije električ- ne energije niso nastopile teža- ve samo v obratu aluminija, ki je moral zmanjšati proizvodnjo, ampak se je pojavil tudi pro- blem v delovni enoti glinice. Sta- nje zalog glinice se je namreč pričelo večati in je bilo treba nekaj ukreniti, da bi vsaj giini- ca noi-malno obratovala. Uprav- ni odbor je sklenil po direktor- ju i>odjetja in komercialnem vodji posredovati pri kupcu gli- nice v Avstriji. Pri obravnavi devetmesečne- ga obračuna potniškega doma so organi samoupravljanja ugoto- vili napako, zato ga niso potrdi- li. Zanimivo je bilo predvsem poročilo upravnega odbora po- čitniškega doma, ki je imel sejo v Crikvenici. UO namreč ni mo- gel posredovati članom delav- skega sveta dejanskega stanja, ker ni dobil v Crikvenici na vpo- gled periodičnega obračuna. Pri tem se je razvila široka razpra- va, v kateri so člani DS onergič- no zahtevali, da se končno en- i krat napravi red v počitniškem domu v Crikvenici ter temelji- to pregleda vse poslovanje in nato za vse nepravilnosti krivce najstrože kaznuje. Bila je ime- novana komisija, ki je dolžna likvidirati vse odprte račune — za kar ji je delavski svet odo- bril 5.000.000 dinarjev. Po skle- pu DS se naj ukinejo vsa nepo- trebna delovna mesta, kajti ma- lo je verjetno, da je še kje pod- jetje, ki bi v mrtvi sezoni pla- čevalo v počitniškem domu tri delovna mosta. UO počitniškega doma bo skupaj s kadrovsko službo do prihodnje seje proučil nastali položaj in nato poročal, kaj je treba ukreniti, da se končno uvede red. Stalna inventurna komisija je izvršila inventuro drobnega orodja in zaščitnih sredstev v uporabi s stanjem na dan 30. ju- nija 1965. Pri tej inventuri je komisija ugotovila nekatere pri- manjkljaje predvsem pri oseb- nih zadolžitvah v skupni vred- nosti okrog 47.000 dinarjev. Po daljši in temeljitejši razpravi so člani delavskega sveta skle- ndli, da je treba za vse inventur- ne razlike obremeniti odgovorne delavce, da ta primanjkljaj pla- čajo, kar je povsem pravilno. Vedno bolj se namreč opaža, da nekateri posamezniki še vedno ne pazijo dovolj na svoja zaščit- na sr&dstva in drobno orodje ter ga razmetavajo ali pa na kak drugačen način po nepotrebnem imičujejo. Ko. DORNAVA NOVA SPOMINSKA PLOSCA NA PROČELJU ZADRUŽNEGA DOMA Ob odkritju spominske plošče t Dornavi Na pročelju zadružnega doma v Dornavi je od 29. novembra 1965 dalje nova spominska plo- šča z imeni padlih aktivistov OF in borcev iz Dornave in Mezgo- vec. Za ploščo je poskrbel ob- činski odbor Združenja borcev NOV Ptuj skupno s krajevno j organizacijo združenja, za slo- ! vesno odkritje pa slednja ob po- i moči in sodelovanju organiza- cije SZDL, šole, doma in gasil- cev. Odkritja se je udeležilo po- leg svojcev padlih okrog 150 mladincev in odraslih iz Dorna- ve in Mezgovec ter predstavniki iz Ptuja. Spominsko ploščo je odkril Milan Lacko kot predsednik ob- činskega Združenja borcev NOV Ptuj. Po njegovem krajšem na- govoru in odkritju so bile še deklamacije šolarjev in mladi- ne. Slovesnost je začel in kon- čal predsednik krajevnega Zdru- ženja borcev NOV Dornava- Mezgovci Stane Korpar. Tako dobiva zadružni dom v Dornavi iz leta v leto bolj svojo končno kulturno in spominsko podobo. Poznejši rodovi ne bodo vedeli za mnoge težave, mimo katerih je morala gradnja tudi te vaške skupne zgradbe, v ka- teri bi se naj zbirali ljudje ob zborih, prireditvah, predstavah in proslavah. Ostal jim bo pre- potreben dom in na njegovem pročelju spominska plošča, ki naj spominja na boj za svobodo in zmago in naj opominja na nevarnosti za dosežene prido- bitve, ki jih je lažje varovati kot se ponovno boriti zanje in prelivati kri, V. J. NA ORMOŠKEM OBMOČJU NOVE NIŽJE CENE MESA ODPRAVLJENA KATEGORIZACIJA MESA. GOVEDINA BREZ KOSTI CENEJŠA ZA 230 DINARJEV ZA KILOGRAM. KAJ PA MESNI IZDELKI? Kmetijska zadruga Ormož je znižala v drugi polovici novem- bra cene govejemu mesu. Do takrat so prodajali meso po ka- tegorijah in je stalo goveje meso brez kosti I. kategorije 1550 di- narjev, II. pa 1400. Zadruga ima v Ormožu klavnico in dve pro- dajalni mesa in mesnih izdelkov. Znižanje cene govejega mesa brez kosti za 230 dinarjev po kilogramu je za potrošnike pre- cejšnja pridobitev. Tako stane sedaj kilogram govedine brez kosti 1320 dinarjev, s kostmi pa 1050. Do znižanja cen govejemu mesu je prišlo zaradi nižje od- kupne cene goveje živine. Pred znižanjem cen mesu so plače- vali govejo živino po 550 do 570 dinarjev, sedaj pa od 450 do 500 dinarjev za kilogram. Po znižanju cen mesu je opa- ziti v obeh mesnicah kmetijske zadruge v Ormožu večjo pro- dajo mesa. Glede na dostopnej- še cene mesa je v mesnicah večkrat stiska. Potrošniki kupu- jejo predvsem svinjsko in go- veje meso, drobovino in teleti- no. Cene goveji, svinjski in teleč- ji drobovini so ostale neizpre- menjene. Telečje meso s kostmi velja 1200, brez kosti pa 1580 dinarjev. Svinjsko meso s kost- mi stane 950 dinarjev, brez ko- sti 1180, svinsko meso s kožo pa velja 800 dinarjev. Dopustna privaga kosti h govejemu mesu je 25"/o, teletini 35<»/o in svinini ŽO^/o na kilogram. Kdaj bodo tej pobudi znižanja cen mesu sledili v Ptuju in v ostalih mestih ter industrijskih centiih? D. R. DESTERNIK MNOGO PROBLEMOV OB "fevet krajevne skupnosti De- sternik je obravnaval na zadnji seji konec novembra 1965 pro- blem ostarelih ljudi s svojega območja, ki niso pridobitno spo- sobni, ix>S€dujejo le malo zem- ljišča in živijo v težkih materi- alnih in zdravstvenih razmerah in so potrebni socialne pomoči skupnosti. Tokrat bi moral svet rešiti poleg že prej rešenih pri- merov še 8 novih primerov nuj- ne socialne porhoči in je tudi priporočil glede na razmere za posameznike pomoč od 3000 do 6000 din. Enako kot socialno potrebni se javljajo svetu bolni člani skupnosti, ki so se zdravi- li, pa ne morejo plačati stroš- kov zdravljenja. Ti stroški zna- šajo od 20.000 do 60.000 din. Ko so premo trili posamezne pri- mere, so člani krajevne skup- nosti predlagali, da bi bilo po- trebno nekaterim prosilcem stroške zdravljenja v celoti, ostalim pa vsaj deloma plačati. Krajevna skupnost Desternik ima tudi težave z izterjavo kra- jevnega samoprispevka, ki ga ne plačajo vse družine na ob- močju skupnosti. Ker nima kra- jevna skupnost zaradi tega pla- niranega dotoka sredstev, tudi ne more izvršiti vseh del, za ka- tere je krajevni samoprispevek namenjen. Tudi s prisilno iz- terjavo ni mogoče doseči sred- stev od nekaterih obveznikov. Predvsem je prizadeto ureja- nje cest in navažanje gramoza na ceste. Krajevna skupnost ugotavlja, da je bilo na letošnjih sejah sve- ta sprejetih več sklepov, da pa niso vsi izvršeni, ker za izvr- šitev primanjkujejo sredstva in ker vsi prebivalci iz krajevne skupnosti niso opravili tistih del in obveznosti, ki odpadejo na nje. Vsega tudi niso izvršile gospodarske organizacije, zato jih je krajevna skupnost pokli- cala, naj do konca letošnjega leta izpolnijo svoje obveznosti zlasti glede odvajanja vode s cest in urejanja higienskih in drugih potreb v samem Dester- niku in drugod na območju skupnosti. Ob pogojih gospodarske re- forme bo v bodoče nujno pre- nesti več finančnih sredste\' na krajevne skupnosti, ker se rav- no v njih najbolj čuti prednost- na pravica za takojšnjo rešitev. SKROMNIH SREDSTVIH Sedanja sredstva skupnosti Icljub dodatnemu samoprispev- ku ne zadoščajo potrebam kra- jevnih skupnosti. Poleg skrbi za ostarele, bolne in onemogle prebivalce, je še skrb za slabe ceste in druge komunalne po- trebe in predvsem skrb za go- spodarsko okrepitev skupnosti, brez katere ni mogoče misliti na večja finančna sredstva. Kra- jevna skupnost Desternik spada med tiste skupnosti v Sloven- skih goricah, ki bi lahko pome- nile mnogo tudi za turizem, če bi bilo na razpolago več sred- stev za urejanje cest in za ob- navljanje stanovanjskih zgradb in ostalega. Ob sedanjih pogo- jih krajevna skupnost lahko le ugotavlja, da mineva leto za le- tom, ko ostajajo nerešeni pro- blemi in ko postajajo nekateri vedno bolj pereči. Samo z do- bro voljo stanovalcev v skupno- sti vsega ni mogoče urediti, do- kler bo imela krajevna skupnost za vse na razpolago tako malo sredstev. V. J. „tIože Kerenčič" na dobri poti Industrijska proizvodnja za- vzema v strukturi narodnega dohodka drugo mesto na ob- močju občine Ormož. Nekateri obrati industrijske dejavnosti so še v razvoju. Precejšnji uspeh je zabeležen v plastični, kovin- ski in živilski industriji. Pogoji gospodarjenja v industriji so težavni, predvsem zaradi po- manjkanja investicij in zaradi dotrajanosti ter iztrošenosti. In- dustrija je sprejela nekvalifici- rano in neusposobljeno delovno silo, ki jo je bilo treba priučiti in usposobiti. Industrija v obči- ni Ormož ima približno 250 za- poslenih, kar je le 1,25 "/o od ce- lotnega števila zaposlenih v občini. Nezadostna tehnična oprem- ljenost in zastarelost ter dotra- janost obstoječih strojev je bila vzrok, da izdelki niso bili do- volj kakovostni in okusno iz- delani. Čeprav se je industrija v ob- čini srečavala in se še srečuje s precejšnjimi težavami, je za- beležen v zadnjih dveh letih v tovarni »Jože Kerenčič« precej- šen napredek. Pred tremi leti je bila usta- novljena tovarna in je dosegel kolektiv do danes pomembne uspehe. Iz majhnega obrata se je razširila pomembna tovarna, ki v občini predstavlja središče industrije. V njej je približno 200 zaposlenih. Kadrovska za- sedba v podjetju se izboljšuje. Kolektiv štipendira precej mla- dih na srednjih, višjih in viso- kih šolah. Učinkovita in stalna praksa v delovni organizaciji je postala izobraževanje zaposlenih na delovnem mestu. Z raznimi tečaji za kovinsko stroko si za- posleni pridobijo ustrezno zna- nje, ki ga na svojem delovnem mestu potrebujejo. Proizvodni program in njego- va realizacija se iz leta v leto v tovarni »Jože Kerenčič« znat- no povečuje. Po planu bo letos dosegla to- varna 540 milijonov dinarjev celotnega dohodka ali 27 "/o več kot lani. Zaradi objektivnih te- žav proizvodni plan ne bo v ce- loti realiziran, saj stremi pred- vsem za kakovostno proizvod- njo, tako da se bo še uspešnejše uveljavila na domačem in tujem tržišču. Tovarna ima približno 80 "/o celotne proizvodnje v so- delovanju. Za potrebe avtomo- bilske industrije izdeluje tovar- na precej delov iz plastike in pred kratkim je svoj sortiment še povečala. Povečala je tudi o^ovna sredstva v primerjavi z istim obdobjem lani za 45 "/o. V novih pogojih dela, ki so se uveljavili z gospodarskimi ukre- pi, se je delovna organizacija znašla. Utrdili so organizacijo proizvodnje, zmanjšali režijo in uvedli so splošno varčevanje. D. R. Pisma uredništvu v MAJŠPERKU BREZ PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE Morda se bo kdo začudil ob gornjem nai^lonu. Toda res je: Maj^perčani smo ostali letos brez osrednje proslave dneva republike. Proslave smo imeli doslej o dvorani Svobode in so jih pri- pravljali šolarji, mladinci in člani kolektiva TVl. Proslav in drugih prireditev se je udeleže- valo vedno mnoio ljudi. Letos, kot rečeno, osrednje proslave ni bilo. ^- rano za razne prireditve, -ki jih je bilo prej zelo malo. da bi ljudje spoznali, da potrebuje človek poleg dela tudi razvedri- lo. Danes pa je dvorana samo jedilnica in bi morali pravza- prav odstraniti napis: iDom Soobode<. -run- »Solidno" poslovanje servisa »Olge Meglic« v Ptuju Živimo v času gospodarske re- forme, ko raj bi naše gospodar- stvo z boljšim in uspešnejšim de- lom in prizadevanjem znotraj sle- herne delovne organizacije prispe- valo k hitrejšemu razvoju in na- predku. Prav zato sc mi zdi ma- lomarno in neodgovorno obnaša- nje nekaterih uslvžnostnih servi- sov, posebno pa še njihovih vo- dilnih uslužbencev, v tem priineru pletilskega obrata pri zavodu »Ol- ge MegUčeve.t Ptuj, Jadranska uli- ca, do svojih odjemalcev. Ker gotovo nisem edtni potroš- nik, ki se zgraža nad uslugami tega servisa, bi v nekaj besedah opi- sala primer. Pred tremi meseci sem pri ome- njenem pletilskem obratu naroči- la pletenje moške jopice in zato oddala 10 štren volne Poslovod- kinja obrata mi je takrat zatrdno obljubila, da bo jopica narejena žp. čez teden dni. Tega sem se res- nično razveselila. Ze čez teden dni pa sem bila bridko razočarana, ko so me v servisH odpravili z izgo- vorom, da je pletilni stroj pokvar- jen. Spet obljuba: »Cez 14 dni bo prav gotovo.* Cez en mesec pa spet izgovor, da imajo preveč dela, po- tem je bil kriv pokvarjen stroj itd., dokler mi ni bilo izgovorov dovolj in sem se odločila, da i^ol- no vzamem nazaj. Mislim, da moja pripomba glede pokvarjenega ple- tilnega stroja, ki ga podjetje ni moglo popraviti tri mesece, kar prav gotovo ne gre v njegovo ko- rist, ne bo odveč. Ko sem torej 3. t. m. spet potr- kala na vrata tega neusluznega us- lužnostnega servisa, sem doživela še eno razočaranje. Namesto 10 mi je delavka, poslovodkinja nam- reč spet ni bilo na delovnem me- stu, kot tolikokrat poprej, vrnila samo 8 štren z izgovorom, da ima ostale po.tlovodkinja, in da mi jih bodo že vrnili. Dobila sem obču- tek, da sem jaz njihov dolžnik in ne oni moj. Ker sem sama zaposlena, je ra- zumljivo, da delovnega mesta ne morem zapuščati, kadar bi hotela, zato se mi zdi obnašanje poslo- vodkinje tega servisa še bolj ne- odgovorno in upravičeno vprašu- jem, kako da organi delavskega samoupravljanja v tem podjetju taka početja, ki vendar samo ško- dujejo ugledu 'n poslovnem uspe- hu posporiarske organizacije, ne kontrolirajo in po potrebi ne kaz- nujejo. Ce iščemo notranje rezerve in se trudimo za boljše delovne uspe- he, moramo v prvi vrsti predvsem odpravljati napake v poslovanju lastne delovne organizacije, zato bi bila boljša kontrola nad d^lom nekaterih članov kolektiva v na- vedenem podjetju vsekakior po- trebna in umestna. Anica Loboda, Kidričevo IS AVTOBUSNA ČAKALNICA NA GOMILI ZGRAJENA Pri križišču cest III. reda proti Ptuju, Ormožu, Ljutomeru in Radgoni, na avtobusni postaji Gomila, so bili potniki iz- postavljeni vsem vremenskim neprilikam. Pogosto je po 20 do 30 potnikov ali več zjutraj ob 6.30, ob 8.30 ali popoldne ob 13.30 in 15.30 čakalo na avtobus na prostem v dežju, snegu, vetru in hladnem vremenu. Oktobra letos se je sestala na tem križišču komisija pred- stavnikov krajevnih skupnosti Bučkovci, Juršinci ter Turistič- nega društva na Gomili, ki je sklenila zgraditi zavetje za pot- nike. To zavetje danes že služi svojemu namenu. Sredstva zanj so prispevale krajevne skupnosti Bučkovci, Juršinci, Videm ob Ščavnici, nekaj pa tudi Turistično društvo Gomila. Besedilo in posnetek: Franc Holc Stran 4 »TEDNIK« — petek, 10. decembra 1965 Sfrnn 4 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Predavanja v izobraže- valnih centrih SZDL 18. 12. PTI J Spolno življenje in sodobna urejanje rojstev — Sola za živ- ljenje — ekonomska srednja šola. Predava dr. Cir.;l Korpar. PTUJ Kako na] se naš otrok u51 — Soia za starše — Osojnik. Preda- va Strme Stanič. JURSINCI Perutninarstvo. Predavata In \'od'jta razgovor: Ceh Radojka in Lah Bogdan. TRN. VAS Tudi naši občini poplave ne pri- zanašajo. Predava Jože Vratič. VIDEM Zaščitna sredstva v rastlinski proizvodnji. Predava ing. Egon Zk>rec. 14. 12. vrroMARCi Perutninarstvo. Predavanje in razgovor vodita Ceh Radojka 'in Lah Bogdan. ROGOZNICA Spolna vzgoja in spolna pouči- tev. Predavanje za starše. Preda- va Meta Feldin. GRAJENA O športu in mladini govori dr. Ciril Korpar. PTUJ Od spočetja do rojstva otroka. Predava za starše v šoli Toneta Zmdariča Danica Rakuš. 15. 12. DESTERNIK Sodobno izboljšanje goveje črede. Predava kolektiv veteri- narskih strokovnjakov. MAJSPERK Zdravstvena zaščita prt elemen- tarnih nesrečah. Predava Janko Korpar. ROGOZNICA Najpogostejše napake staršev pri vzgoji. Predava Karel Sepec. 16. 12, CIRKOVCi; Zdravstvena zaščita pri elemen- tarnih nesrečah. Predava Janko Korpar. POLENSAK Perutninarstvo. Predavanje in razgovor: Radojka Ceh in Bog- dan Lah. PTUJ Vzgoja otroka, s katerim imamo težave (Adalbert Slekovec za starše v šoli Franca Osojnika.) ROGOZNICA Skriti sovzgojevalci mladine. Predava za starše Drago Zupan- čič. 17. 12. MARKOVCI Zdravstvena zaščita pri elemen- tarnih nesrečah. Predava Janko Korpar. STOPERCE Sodobna izboljšava goveje čre- de. Predava kolektiv veterinar- skih strokovnjakov. SPUHLJA Zaščitna sredstva v rasthnski proizvodnji. Predava ing. Egon 2k)rec. PTUJ Odnosi med spjoloma — biolo- ško zdravstveni vidiki. Predava v šo.i za življenje na gimnaziji Ka- rel Sepec. PTUJ Igre in 'igrače predšolskega otroka. Predava za starše na šoli Ivana Spolenjaka Mojca Zirovmik. II oddelkov večerne politične šole v Ormožu # SOLO BO OBISKOVALO 400 SLUŠATELJEV. NAMEN O SOLE JE PREDVSEM RAZČISTITI NEKATERA ODPRTA # VPRAŠANJA GOSPODARSKE REFORME. V 0RM02U 9 BODO Štirje oddelki veCerne politične Sole in # sedem oddelkov v KRAJEVNIH CENTRIH. v prvi polovici januarja pri- hodnjega leta bo pričela delo- vati večerna politična šola v Ormožu. Imela bo enajsit od- delkov in jo bo obiskovalo pri- bližno 400 slušateljev. Sedem oddelkov bo v krajevnih cen- trih. Predavanj se bodo ude- leževali člani aktivov ZK in ostali družbeno politični delav- ci. Namen politične šole je raz- čistiti posamezna odprta vpra- šanja v Izvajanju gospodarske reforme. Predavanja bodo nu- dila slušateljem pomembno zna- nje iz družbeno političnega živ- ljenja. Predavanja v polltiftni šoli bodo prilagojena materialnim možnostim in potrebam družbe- no političnega dela v občini. Slušatelji zunanjih oddelkov politične šole bodo poslušali na- slednje teme: »Stališče ZK v novih pogojih gospodarjenja«, »Idejne naloge ZK v koopera- ciji«, »Naloge ZK v nadaljnjem izpopolnjevanju delavskega in družbenega samoupravljanja«, »Gospodarska reforma in druž- bene službe«, »ZK in delo druž- beno političnih organizacij« in temo »Vloga in naloga ter me- tode dela ZK v pogojih izva- janja gospodarske reforme«. Politična šola bo trajala tri mesece in štiriurna predavanja bodo enkrat vsakih štirinajst dni, razen oddelka za upravljav- ce, kjer bodo predavanja en- krat tedensko po štiri ure. V ta oddelek se bodo vpisali čla- ni delavskih svetov in upravnih odborov ter člani odbora sindi- kata. Politična šola se v tekoči iz- obraževalni sezoni razlikuje od prejšnjih v tem, da bodo poleg stalnih oddelkov politične šole tudi občasni seminarji za se- kretarje OO ZK, predsednike KO SZDL in krajevnih skup- nosti ter za predsednike mla- dinskih aktivov. Lanski program politične šo- le je obravnaval poleg splošnih tem predvsem splošno proble- matiko. Letošnja predavanja na politični šoli bodo bolj kon- kretna, saj bodo tvorili gospo- darski problemi iz kmetijstva, gradbeništva, industrije in družbenih služb jedro preda- vanj. , Osnovna tema, ki se vleče skozi program, je izvajanje go- spodarske reforme, ki je pri- nesla v naše gospodarstvo šte- vilne novosti in sprem.embe. Smotre gospodarske reforme je treba pravilno razumeti in jih tudi tolmačiti. To bodo sluša- teljem politične šole omogočila predavanja, ki so jih predava- telji že skrbno pripravili in jih bodo podali v preprosti in ra- zumljivi obliki. Predavanja bodo trajala 24 ur. Na seminarju za sekretarje OO ZK in aktivov ZK bodo obravnavane štiri pomembne politične teme: »Idejna in or- ganizacijska graditev ZK«, »Se- stanek kot sredstvo politične deja\mosti«, »Vodilna vloga in delo ZK v sistemu delavskega in družbenega samoupravljanja« in tema »ZK in delo družbeno političnih organizacij«. Štiri teme bodo obravnavane tudi na seminarju za predsed- nike krajevnih organizacij So- cialistične zveze delovnih ljudi in krajevnih skupnosti. V te sodi: »Vloga in naloga SZDL«, »Krajevna skupnost v sistemu družbenega samoupravljanja«, »Komunalni problemi« in tema »Družbena dejavnost«. D. R. PioriTska tribuna DRAGI PIONIRJI! Sredi decembra smo in vsi ste se že gotovo vživeli v delo v novem šolskem letu. Kako se tudi ne bi, saj so minili od za- četka šolskega leta že dobri trije meseci. Nič novega, boste rekli. Res je tako, toda nekaj drugega je, zaradi česar pišem te vrstice. Pionirska tribuna — vaš koti- ček v našem listu — je bil v času lanskega šolskega leta ve- dno polna vaših prispevkov, da vseh še objaviti ni bilo mogo- če. In letos? V treh mesecih, kar traja pouk, je prišlo le eno edi- no, samcato pismo za ta vaš ko- tiček. Kaj je s pionirji šol Ki- dričevo, Videm, Podlehnik, Rod- ni vrh, ptujskih in ostalih osem- letk, da nič več ne sodelujejo v svojem kotičku, v naši pio- nirski tribuni? Pionirji, pošiljajte nam zopet, kot ste nam lani, svoje lepe spise, dobre slovenske šolske in domače naloge in pisma o vsem, kar doživljate v šoli in doma, da jih bomo objavili v vaši pio- nirski tribuni! Naj zvedo pio- nirji sosednih šol, kaj je novega na vaši šoli, kako se učite in s čim se ukvarjate v prostem ča- su. Ne dovolite, da bi vaš ko- tiček v našem listu čisto zaspal, ker bi to bila velika škoda. Torej pionirji, odslej še bolj kot doslej pričakujemo vaših pisem! Urednik Sprejem cicibanov v pionirsko \ oroanizaciio Tudi letos so bili na vseh osnovnih šolah svečani sprejemi cicibanov v pionirsko organiza- cijo. Ponekod so združili spre- jem cicibanov s proslavo 29. no- vembra. Predstavniki JLA so letos prvič prisostvovali prosla- vam na šolah, čestitali novo sprejetim cicibanom, pionirskim odredom pa so v imenu garnizi- je Ptuj razdelili slike iz življe- nja v armadi. Pionirji so nav- dušeno sprejeli oficirje JLA ter tudi zaželeli še nadalje sodelo- vati z armado. KIDRIČEVO v Kidričevem so združili pro- slavo 29. novembra s sprejemom cicibanov v pionii'sko organiza- cijo. V dvorani tovarne »Boris Kidrič« so se zbrali pionirji. mladina, starši in ostali prebi- valci naselja, da bi prisostvova- li svečanemu trenutku ciciba- nov, ko bodo postali pionirji. Bogat kulturni program, ki so ga priredili učenci osnovne šo- le Kidričevo in člani mladinske orgamjzacije Kidričevo, je nav- dušil mlade in odrasle gledalce. Nastopili so tudi godbeniki, čla- ni telovadnega krožka, folklor- na in baletna skupina. Novo- sprejetim cicibanom so česfcitald vzgojitelji, predstavniki krajev- nih organizacij, občinske zveze DPM ter predstavnik JLA. Le tako pripravljen sprejem ciciba- nov je lahko veliko doživetje za najmlajše, prav tako pa tudi pri starših in odraslih vzbudi ob- čutek svečanega trenutka otrok. Številna udeležba je dokaz spo- štovanja do vzgojnega dela v šoli in v pionirski organizaciji. A. 2. SEJA ORMOŠKE - OBČINSKE SKUPŠČINE Prejšnjo sredo je bila seja ob- činske skupščine v Ormožu, na kateri sta oba zbora razprav- ljala o poročilih o industrijski in obrtni dejavnosti v občini in o poročilu o gibanju gospodar- stva v letošnjem devetmesečnem obdobju. Sprejeli so tudi odloke o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občin- skim organom med materialne stroške, o spremembi odloka o vodovodnem redu mesta Ormož in okolice in odlok o določitvi najnižjih zneskov nagrad vajen- cem v občinL PIONIRJI SO POSADIL! PRED GROBNICO TULIPANE IZ HOLANDSKE Konec novembra 1965 so po- sadili pionirji in pionirke iz os- novnih šol "Toneta Znidanča« in »Franca Osojnika« 15 čebulic tulipanov pred grobnico heroja Jožeta Lacka in drMgih borcev in talcev na ptujskem pok^pa- lišču, ki jih je sprejelo Zdru- ženje borcev NOV Ptuj od Zve- ze združenj borcev NOV Slove- nije. Te čebulice so prispele iz mesta Slenaken na Holandskem na naslov Partizanskega pev- skega zbora iz Ljubljane. Ob gostovanju tega zbora na Ho- landskem je prejel od organi- zatorjev turneje in predstavni- kov mest za grobove in grobnice borcev v Sloveniji 2.000 čebulic tulipanov, naknadno pošiljko l.OOO čebulic pa je prejel po vr- nitvi v Ljubljano. Predstavnica društva prijate- ljev mladine Ptuj Angela Ziber- na, ki jo prisostvovala skupno s predstavnikom mladine in ob- činske .skupščine Ptuj sajenju čebulic, je poudai-ila v nagovo- ru skupini pionirk in pionirjev iz navedenih ptujskih osnovnih šOiL, da veže globoka vez ljud- stvo iz Holandske in Jugoslavi- je v spomiinih na boje proti skupnemu okupatorju, proti nemškemu fašizmu in da so pre- jete čebulice za grobove padlih borcevT prepričljiv dokaz teh vezi in izraz spoštovanja ljudstva iz Holandije do žrtev našega boja za osvoboditev do- movine iz okupacije. To pozor- nost daljnih prijateljev zelo ce- nimo in naj jim velja tudi s te- ga mesta nas prisrčen tovariški pozdrav. Saditvi je prisostvoval tudi strokovnjak cvetličar iz Zavoda za komunalno dejav- nost Ptuj V imenu pionirk in pionirjev je imela krajši nago- vor tudi pionirka Lončaričeva, ki je tudi obljubila, da bosta poslali pionirski organizaciji iz obeh 'sol učencem iz osnovne so- le v mestu Sl.^naken zahvalno pismo in prisrčne čestitke za novo leto. Mala slovesnost na ptujskem pokopališču pri veliki partizan- ski grobnici je bila ob saditvi tulipanov toliko lepša, ker je si- jalo na grobnico in njeno oko- lico, pokrit s snegom, sonce s čistega neba. V. J. Skupina pionirjev je posadila čebulice tulipana iz Holandske Prihodnje leto zopet fluorografiranje Sporazumno z Institutom za tuberkulozo na Golniku bo v Ptuju prihodnje leto obvezno fluorografiranje občanov iz ob- čine Ptuj z namenom odkriva- nja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloznih obolenj. Fluoro- grafiranje bo brezplačno, ker bodo stroški plačani s sredstvi iz občinskega proračuna. Po fluorografiranju bo kon- trolni pregled vseh pri katerih so bili ob fluorografiranju ugotov- ljeni znaki, ki vzbujajo sum na tuberkulozno obolenje. Akcijo bo izvedel svet za zdravstvo pri občinski skupščini. Občinska skupščina je že sprejela tozadev- ni odlok na seji obeh zborov 2. decembra 1965. Ta obvezuje vse občane, ki bodo poklicani na fluorografiranje, da se ga mo- rajo udelesžiti, in tudi določa kazni za tiste, ki se ne bi odzvali vabilu na fluorografiranje, kon- trolni pregled ali poznejše zdrav- ljenje. Fluorografiranje je vsaka štiri leta v vseh občinah in sicer za osebe, stare nad 24 let. V ptuj- ski občini pride ta akcija na vrsto zopet prihodnje leto. Iz tisočletne zgodovine Ptuja 15 PTUJ V NEMIRNEM 17. STOLETJU Po spojitvi Ogrske z Avstri- jo pod vodstvom istega vladar- ja leta 1618 je izgubil Ptuj svoj pomen kot neposredni obrambni branik proti vpadom Turkov, ki v tem času usmer- jajo svoje napade vedno bolj proti vzhodni Štajerski in Du- naju. S padcem trdnjave Kaniža in Siget v tur.ške roke leta IC O je začel Ptuj hitro gospodarsko nazadovati in celo propadati. Nazorno sliko tedanjega polo- žaja mesta Ptuja razberemo iz ohranjene spomenice, ki so jo lota 16'^3 poslali obupani me- ščani Ptuja cesarju in nadvoj- vodi Ferdinanthi. Ta je bil dal sredi tridesetletne vojne (1618 —164S) razpisati nove vojne davke in druge izredne dajatve ter zagrozil z brezobzirnim iz- terjevanjem razpisanih dav- lm»nica mesta Ptuja iz leta 1635 >Milostljivi gospod in deželni knez! Vaše komorno mestece je. preden sta padli trdnjavi Kaniža in Si;?et v roke Turkom, dednim sovražnikom krščan- fkega imena, lepo uspevalo. Zlasti je bila močno razvita obrt ter trgovina proti Ogrski na eni strani in proti Ljublja- ni, Trstu ter Benetkam na dru- gi strani. Ni čuda, da so v ti- stih časih Ptuj imenovali male Benetke. Odkar pa je približno pred 50 leti padla Kaniža, so zaprte vse trgovske poti proti Ogrski; trgovina je zastala in ubogo meščanstvo iz leta v leto vedno bolj propada. Močno je prizadel mesto požar leta 1619, ki je uničil skoraj celo meste- ce; nato pa nas je skozi tri leta (1625—1625) obiskovala kuga. Trgovina je prenehala tudi za- radi vrste slabih letin. Mesto samo je utrpelo veliko škodo zaradi kovanja »dolgih« nov- cev (poslabšanje vrednosti de- naria). Meščanstvo jo zapadlo v revščino, mnogo hiš je praznih in nenaseljenih, sposobnost obram- be mesta je zmanjšana. Mestni dohodki so popolnoma usahnili, izdatki pa strašno narasli. »So- časno nam je mesto Maribor s svojimi novimi svoboščinami /aprlo cesto skozi ]\Taribor na Koroško, tako da ne moremo tja prodajati svojega vina. Mit- nino v mestu samem pobira srosposka na irradu. vse izdat- ke za popravilo cest in mostov pa moramo kriti sami. Mestno obzidje in hasiije propadajo. Most čez Dravo, prek katerega se vršijo vsi prevozi in preho- di čet v mejno Krajino in ki je 73 celo deželo štajersko po- sebne važnosti, zahteva letno do 1000 goldinarjev stroškov za nujna popravila, dohodkov od njega pa nimamo prek 200 gol- dinarjev. Reka Drava se je odmaknila od mesta in se še iz dneva v dan vedno bolj. Vsako leto od- trga nekaj nosilcev mostu ter povzroča vedno večje izdatke. Duhovska in svetna gosposka je oproščena mostnine, čeprav skoraj vsakodnevno s svojimi podložniki (z raznimi prevozi) uporablja most. Vse to smo do- slej prenašali in, čeprav z ve- liko težavo, v redu plačevali cesarski milosti letno 1700 gol- dinarjev urbarialnega davka. In vso ta leta nam ni nihče priskočil na pomoč, niti dežela niti ostala mesta, da bi si opo- mogli in se zopet dvignili. Kot deželno komorno mesto smo bili do sedaj izvzeti od dežel- nih dajatev, sedaj pa so nam deželni davčni zakupniki stalno na vratu. Novo razpisani dav- ki bodo ubogo komorno meste- ce popolnoma uničili. Ni čuda, da se večina obubožanih me- ščanov odloča za preselitev v Varaždin in v dru^a hrvatska mesta. Tako bodo ostale njiho- ve hiše puste in prazne, s či- mer bo oškodovano vaše veli- čanstvo, obenem pa no bo več mogoče vzdržev^iti mostu in iz- polnjevati druge dolžnosti. Vi jih ima mesto kot tako. Zato pričakiije uboirn komorno nm- stero očetovskega varstva in zaščite in vas pro-^i. da ga re- šite neznosnega bremena no- Tjli povoinili davkov in drujrih naklad, ki nam jih oprostite ali omilite in nam jih podelite kot pomoč ubogemu komorne- mu mestecu PtTijn za pozida- njp propadaTočih bastij. mest- nega ohzidia in za popravilo mostu na Dravi.« V Ptuiu raz<;ora kuga Prva obširnejša poročila o kugi imamo iz leta 1645, ko je. bilo meseca avgusta v mestu zaprtih že 17 hiš. Dnevno je umrlo osem do devet oseb. Po neprevidnosti meščanov se je razširila kuga tudi v okolico, zlasti v Haloze, kjer so imeli ptujski meščani že tedaj svoje vinograde. >Crna smrt< je ko- sila in kruto morila brez izje- me. V spomin na strašno mo- rilko je dal hajdinski župnik Janez Rajavec z milodari ptuj- skih meščanov in okoličanov zgraditi na gričku izven Ptuja cerkvico, posvečeno sv. Roku. Nagrobnik župnika Rajavca na južni ^ zunanji strani mestne župnijske cerkve nam še danes govori (v latinskem jeziku) o tej zaobljubi. Strašno in dolgotrajno je bilo divjanje kuge v Ptuju in njeni okolici v letih 1678—1682. Obla- sti so sicer strogo ukrepale in skušale onemogočiti gibanje prebivalstva in s tem širjenje bolezni, vendar se meščani in zlasti zemljiške gosposke niso držale strogih predpisov. Do konca leta 1680 je v Ptu- ju zbolelo že 455 ljudi, to je skoraj polovica prebivalstva. Od teh je umrlo 274. Meščani so se morali odločiti, da osta- nejo v mestu v svojih hišah ali pa da odidejo k svoiim vi- nogradom v Haloze ali Sloven- ske gorice. Okužene hiše je mestna ohla«t zaprla in zazna- movala z velikimi belimi križi. Okužene hiše in koče izven mesta so navadno kar za/gali. Prepovedano je bilo vsako zbi- ranje liudi na irgili. v proce- '^ijah ali cerkvah. Mesto samo je bilo popolnoma ločeno od okolice: vsak promet i^ bil nrepovedan. meie proti Hrva- ški zastražene in zaprte. Kužni, komisar kot nadzorna oblast je dal v Ptuju podreti del mostu čez Dravo. Zaradi teh ukrepov je seveda v mestu nastopilo pomanjka- nje živeža, na drugi strani pa so meščani na razne načine kr- šili odredbe oblasti za zatira- nje kuge. Strašna bolezen je v zimskih mesecih navadno ponehala in zopet nenadoma izbruhnila po- leti. Zdravniki in ljudje so bili proti kugi brez moči, zato ni čudno, da se je bil ljudi po- lastil že pravi obup. Zgodovi- nar Slekovec poroča v tej zve- zi naslednje: >Meseca junija (1681) je pobirala kuga svoje žrtve že po Mestnem vrhu, a kljub temu so po mestu v ne- katerih gostilnicah pijanci tako razsajali, kakor da bi bili zno- reli. Hoteč utopiti obup v vi- nu in žganju, so se zbirali v slaboglasnih krčmah; če so pozno ponoči prišli mestni stražniki, da bi odpravili pi- jance, so se jim malopridneži navadno v bran postavili, ne- katerekrati je vinjena drhal s silo odpodila celo vojake.« Za kugo je bil zbolel tudi mestni župan Mihael Math. Za- to je tudi popolnoma odpove- dala mestna oblast. Bolniki sb ležali po hišah brez postrežbe, prepuščeni sami sebi; umrle so pustili tudi po več dni nepo- kopane. Ob koncu oktobra 1682 je kuga popolnoma prenehala. Meščani, ki so bili ostali v Ptu- ju, so smeli zopet oditi k svo- jim vinogradom v trgatev, oni, ki so bili tja pobegnili, so se lahko zopet vrnili v mesto. Nazorno sliko obupnih raz- mer iz teh let nam je podal pi- satelj Ksaver Meško v svoji povesti Grna smrt Iz lastnega doživetja pa je opisal strašno divjanje kuge hajdinski žup- nik in zgodovinar Jurij Haupt- m-anič v klasični latinski pes- nitvi, ki nam je še danes ohra- njena. Sledi nekaj odlomkov te pesmi v prevodu profesorja So- vreta, nekdanjega profesorja ptujske srimnaziie. >ram. kjer o širokem se toku prelioa velika Drava tik mimo Ptuja zidoo in polja namaka sosedna, Drava, prelepi ponos domače nam štajerske zemlje, kužni je demon zoiliral in smrt o tisočeri podobi. Naj si peres bi sto, naj sto bi premafial jezikov, še ne bili bi dovolj, da narisal le senco bi zlega. Vsi so dohodi zaprti, zaprti mostovi, ceste so. v mestu promet je zavrt, ustavljeno delo je v hiši. Trdi stražarji povsod, ki z mrkim pogledom in kopjem branijo vanjim dostob: nihče ne sme bliže du meje, kdor ne pokaže prehodnega lista s podpisom gosposke. Shaja se vse in pije, vse pase ob polnih se mizah, vživa usodne dobrote in kliče si — smrt na gostijo, prav kot se muhe love, če nastaviš sladko jim vabo. Mnoge je sredi gosti, preneke skozarcem ob ustih črna zadavila kuga: ene so prisadni tvori, druge odprta uljesa iztrgala hrupni zabavi. Zložil tako ta oris in zapisal Jurij je Hauptman.t AK —Zgodovinski arhiv (Nadaljevanje prihodnjič) Sfrnn S »TEDNIK« — petek, 10. decembra 1965 Stran * Kako se bodo imenovale nove ptujske ulice v Ptuju še nima imena 81 noviti in nastajajočih ulic. Kakšna imena jim bomo dali? Ob živahni gradnji stanovan skih hiš v Ptujitv zadnjih letih so nastale in nastajajo nove uli- ce in ceste. Mesto se širi v Bu- d i ni, kjer raste naselje NOVA BUDINA, proti Brstju, okoli ce ste Jožeta Potrča, proti Rabelč ji vasi, na Zg. Bregu, na mejah Hajdine, na Vičavi in okoli Or moške ceste. Izven mestnih meja raste naselje NOVA HAJ- DINA. V nastajajočih ulicah prebivalci nimajo naslova. Ka ko jih najti? Skrajnji čas je, da nastajajoče ulice imenujemo in nove hiše oštevilčimo. Občinska skupščina Ptuj je imenovala pred kratkim komi- sijo, ki je pripravila predloge za imenovanja novih ulic in za preimenovanje nekaterih starih ulic. Danes objavljamo predlo- ge komisije z željo, da jili ptuj- ski občani pregledajo in sporo- čijo uredništvu našega lista do 18. t.m., če imajo kakšne pomi- sleke ob predlogih komisije. Komisija bo predložila nato svoje predloge in predloge, sprejete po objavi v našem li- stu, skupščini občine Ptuj v zadnjo razpravo in odločitev. Kakšni motivi so vodili komisijo ob Imenovanju ptujskih ulic? Ker je Ptuj s svojim starim delom zgodovinsko mesto, naj bi na željo spomeniškega var- stva to izpričevala tudi imena ulic. Ker pa bi bil prevelik po- seg v preimenovanje ulic drag zaradi nabave novih hišnih tab- lic, komisija ni mogla osvojiti predloga, da bi zaživela prasta- ra ptujska imena ulic, ohranje- na v arhivskih virih. Take uUce bi bile »senarska« (trg pred ki- nom), kjer so nekoč prodajali seno, »drvarska« (trg pred glas- beno šolo), kjer so prodajali drva, židovska (za minoritskim samostanom) in še mnoge dru- ge. V starem delu mesta bi po predlogih komisije ulicam zamenjali imena po pomenu mož in dogodkov, po katerih so ulice imenovane, kar bi pri- neslo predvsem zamenjavo tab- lic. Le nekaj ulic bi dobilo no- va imena. Predlogi za spremembo uličnih imen v starem delu mesta Najstarejši del mesta je del, ki ga je nekoč oklepalo obzidje, ki je teklo pribhžno po črti: severno grajsko obzidje — go- stilna »Pri Roziki« — pošta (kjer so bila mestna vrata, imenovana »madžarska vrata«) — minoritski samostan — okrogli stolp ob Dravi — ob Dravi — dominikanski samo- stan — grajsko obzidje. Ta srednjeveški del mesta je dobil v poznejših stoletjih tu pa tam drugačno obličje z novi- mi stavbami in spremenjenimi fasadami starih hiš. V starem Ptuju predlaga ko- misija tele spremembe v nazi- vih: Slovenski trg bi se imeno- val Stari trg zaradi svojega nekdanjega pomena. Hrvaški trg bi se imenoval Ferkov trg po zaslužnem Francu Ferku, profesorju, zbiralcu starin, ki je z darili muzeju že v letih pred prvo svetovno vojno polo- žil temelje kompleksnemu mu- zeju v Ptuju. Jadranska ulica bi prevzela ime po piscu naše zgodovine v 19. stol. Kremplu, sedanja Krempljeva pa po naj- večjem slovenskem poetu Zu- pančiču. Po Simonu Povodnu bi imenovali Murščevo ulico, v kateri je Povoden stanoval, Murščevo ulico pa bi imenova- li sedanjo ulico od muzeja na grad. Povoden je bil duhovnik v Ptuju, ki je okoli leta 1830 vzidal rimske spomenike v mest- ni stolp, objavljal v takratnih zgodovinskih časopisih napise na teh spomenikih in s svojim delom vzbudil v svetu zanima- nje za bogato zgodovino našega mesta v antiki. Dr. .Tosip Mur- šec je bil rodoljub in buditelj slovenstva ob marčni revoluci- ji leta 1848 in po njej. I Bezjakovo ulico, imenovano ! po Mirku Bezjaku, padlem par- \ tizanu, bi prenesli izven meja starega Ptuja. To ulico bi ime- novali Cankarjevo ulico po naj- večjem slovenskem pisatelju. Po maršalu Titu bi imenovali sedanji trg mladinskih delovnih brigad, Miklošičevo ulico bi za- ključili pri posojilnični hiši, kjer bi se začel Trg revolucije (z banko, stavbo kmetijske za- druge in stavbo, ki je v načrtu, da se bo zgradila še ob tem tr- gu). Po urbanističnem načrtu bo živilski trg premeščen za stavbo lekarne. Sedanjo Cankarjevo ulico bi imenovadi Remčevo ulico po slovenskem pisatelju Alojzu Remcu, ki je velik del svojega življenja prebil v našem mestu in je v svojih delih, povesti Opustošena brajda in drami Volkodlaki, prikazal življenje naših ljudi med okupacijo. Nova Imena in izpreme- njena imena izven sta- rega Ptuja Trg okoli gostilne »Beli križ« bi imenovali Slovenjegoriški trg. SEVERNO GRAJSKO VZNOŽJE IN NJEGOVO OKOLJE Ob severnem grajskem vznož- ju bi bile nove ulice: Jenkova (ob sedanjih občinskih garažah z vilami) — po pesniku Simonu Jenku, Vilhelmova (ob starem otroškem vrtcu) — po Albertu Vilhelmu, odličnem igralcu v predvojnem ptujskem gledali- šču, borcu za socializem že v stari Jugoslaviji, ki je padel v izgnanstvu v Srbiji, Partizanska ulica bi se imenoval podaljšek Rajčeve ulice proti naselju bra- tov Rešev, Stritarjeva — po, pesniku in pisatelju Josipu Stri- tarju bi bila ulica proti Rabelč- ji-vasi (Peršonova). NOVE ULICE V NASELJU BRATOV REŠEV V naselju bratov Rešev in njegovem okolju bi bile ulice z imeni: po bratih Reših, juna-j ških borcih Lacko\Te čete, po] Alojzu Gajzerju, domačinu, ko-! mandirju Belokranjske čete, ki je junaško padel na Dolenjskem j novembra 1941 in po proletar- skem pesniku Tonetu Cufarju. NA VICAVI bi bile poleg ceste Olge Megli- čeve in Vičavske poti nove uli- ce: Mumova — po pesniku Aleksandru Murnu; Kosovelo- lova — po pesniku Srečku Ko- sovelu; Skrabarjeva — po ptuj- skem arheologu in zaslužnem muzealcu Viktorju Skrabarju iz Ptuja, umrlem leta 1938, ki je odkril med drugim staroslo- vansko nekropolo na ptujskem gradu; Kersnikova — po pisa- telju Janku Kersniku; Dolenče- va in Lazar jeva — dve ulici z imeni španskih borcev, ki sta odšla iz Ptuja v pomoč španske- mu ljudstvu v boju proti fašiz- mu in tam padla leta 1937. OKOLJE CESTE JOŽETA POTRČA Nova in spremenjena imena' v okolju ceste Jožeta Potrča do i železniške postaje bi bila: Ljutomerska cesta — bi se imenovala sedanja Osojnikova cesta, ki bo v bližnji bodočno- sti magistrala proti Ljutomeru; Osojnikova cesta bi bila cesta proti Ljudskemu vrtu ob Osojni- kovi šoli; Ljudski vrt bi imeno- vali hiše ob Ljudskem vrtu; Me- škova ulica — po pisatelju K. Mešku, doma v Slovenskih go- ricah, ki je svoj roman Črna smrt posvetil ptujski zgodovini; Kaučevičeva — po mladinki Anici Kaučevičevi, pogumni so- delavki Lackove čete, ki jo je okupator zelo mučil in poslal v taborišče, kjer je umrla; Bezla- kova — po partizanu Mirku Bezjaku, krojaškem pomočni- ku v Ptuju, ki je padel na Do- lenjskem leta 1943 (sedaj Pa- nonska ulica); Natašina pot — ob železnici, po padli organiza- torki upora proti okupatorju iz Stojnc Mariji Legvart; Spind- lerjeva — po dr. špindlerju, organizatorju OF v Juršincih le- ta 1941, ustreljenem oktobra 1941. TRUBARJEVO NASELJE IN OKOLJE KRAMBERGERJEVE POTI bi imelo tele nove ulice: žgečeva — po pedagogu in revolucionarju dr. Fr. Zgeču iz Dornave; Kajuhova — po par- tizanskem pesniku Karlu De- stovniku Kajuhu; Osterčeva — po komponistu Slavku Ostercu (pri atrijskih hišah); švajger- jeva — po učitelju Viktorju švajgerju, ki je padel kot poli- tični delavec OF na Dolenjskem 1. 1942; Karla Amuša —- po ju- naškem partizanu pohorske čete (septembra 1941), ki ga je oku- pator oktobra 1941 prijel in ustrelil; Kariževa — po Hilariju Karižu, magistratnem uradniku v Ptuju, med vojno organizator- ju upora proti okupatorju na Primorskem, ki ga je okupator mučil in obesil v Trstu; Vodo- va — po sekretarju komimistič- ne celice v železniških delavni- cah v Ptuju od leta 1928 dalje, ki je pridobil za stvar proletar- ske revolucije heroja Lacka, umrl je po vrnitvi iz taborišča leta 1945; Flegaričeva ulica — po ljudskem pesniku Slovenskih goric; Kureževa — po Petru Ku- režu iz Moškajnc, organizator- ju upora proti okupatorju leta 1941, ki ga je okupator že leta 1941 poslal v taborišče, kjer je umrl. NA BREGU bi bile nove ulice: 1. med Dravo in Studenčnico: Trg Karla Marxa (sedaj Za- družni trg); Erjavčeva — po pisatelju Franu Erjavcu; Mest- ni log — po starem krajevnem imenu; Ribiška ulica — po ri- bičih. 2. na arheološkem terenu: K mitreju — pot k templju boga Mitre; Abramičeva — po dr. M. Abramiču. arheologu, akademiku iz Splita, ki je raz- iskoval rimski Poetovio in napi- sal o tem knjigo Vespazianova — po rimskem cesarju Vespa- zianu, ki so ga rimske legije v Poetovm oklicale leta 69. po n.št. za cesarja, o čemer piše rimski pisec Taci t v svoji zgo- lovini. Omenjeni datum je Ptuj :zbral za svojo letnico rojstva, ser je Ptuj tedaj v zgodovin- skih virih prvič omenjen; Rim- ska cesta — (ob Studenčnici). ^jer je tekla nekdaj rimska ce- sta. "3. druge ulice na Bregu: Maksa Jeza — študenta s lajdine, hrabrega borca za ;vobodo; Gromova — po Mar- inu Strelcu-Gromu, ekonomu ; Koroščevem mlinu na Bregu. )rganizatorju upora proti oku- latorju na Bregu, ki ga je oku- lator prijel leta 1944 in poslal r taborišče, kjer je umrl; Ulica_ 14. divizije — po diviziji, ki je" mela velik pomen za razmah )svobodilnega gibanja na Šta- erskem leta 1944; Kidričeva —■ JO velikem slovenskem revolu- :ionarju B. Kidriču; Kozjanske- ga odreda — v katerega so od- lajali ptujski borci; Lackovega! idreda — ki je bil vojaško po- vezan z našim okolišem; Zagor-I ;ke brigade — ker so v to eno-1 o odhajali ptujski borci; Po-' lorskega bataljona — po !e- sendarnem bataljonu, v kate- em je bil tudi ptujski borec )sojnik. / DELU HAJDINE, KI SPADA POD PTUJ >i bile novo imenovane ulice: a) Ob postaji: Antona žunkoviča — po pad- em junaku Haloškega voda, do- na iz Zupečje vasi; Anice Cer- lejeve — po mladinski pesnici mici Cernejevi iz Makol; Pre- ihova — po pisatelju Prežiho- em Vorancu (Lovru Kuharju); .jubiničina pot — po hrabri' artizanki Ivanki Hojnik-Lju- binici s Hajdine; Rokova cesta — proti Rokovi cerk\ici. b) Severno od hajdinske po staje bi bile ulice: Prvega maja — v čast delav skemu prazniku; Linhartova — po dramatiku Linhartu; Zetal skega Jožeta — po halošken partizanskem junaku, padlen marca 1945; Golarjeva — pc pesniku Cvetku Golarj«; Deme kovičeva — po zavednem slo venskem kmetu z Vareje, ki gc je okupator strahotno mučil dc smrti; šercerjcve brigade — pc brigadi, ki je mobilizirala > NOV v Halozah leta 1944; Sat lerjeva — po Vladu Satlerju borcu za svobodo leta 1941, k: ga je okupator prijel v Halo zali zaradi podle izdaje in ge ustrelil v jeseni leta 1941; Ber cetova — po Mileni in Poldu Bercetu iz Središča, organiza torjema upora proti okupator ju leta 1941, ki ju je okupator ustrelil 1. 1942; Ulica 8. TVP - po 8. terenski vojaški postaji, ustanovljeni na Hajdini leta 1944, ki je junaško napadala nemške postojanke; Ulica tal cev — v spomin vsem talcem, padlim za svobodo; Maistrova ulica — po generalu Majstru, osvoboditelju severnih sloven- skih krajev po prvi svetovni vojni; UUca tehnike Lacko ~ po partizanski tiskarni, ki je delovala v Halozah od jeseni 1944 do osvoboditve. V OKOLIŠU TURNIŠCA Pri suhi veji — po udomače- nem imenu; Sodnice — po sta- rem krajevnem imenu; Turni« ška pot — po gradu Tumišču; Toplakova ulica — južno od hajdinske postaje), po Francu Toplaku, študentu z Most j a, or- ganizatorju OF, ranjenem avgu- sta 1941 na Hajdini, ustrelje- nem 30. X. 1941 v Mariboru; Mejna ulica — ker meji na na- selje izven Ptuja. NOVA HAJDINA V naselju Nova Hajdina, ki je izven mestnega območja bi ulice imenovali: Hauptmanlčeva ulica — po hajdinskem kronistu iz 17. sto- letja; Tratnikova — po sloven- skem slikarju socialnih moti- vov; Haloškega voda ~ po ju- naški partizanski skupini, ki je delovala v Halozah od spomla- di 1944 dalje; Mladinska pot — v čast napredni jugoslovanski mladini; Hajdinska cesta — ob meji starega hajdinskega nase- lja. Tri ulice po prvih hajdinskih talcih: Grabarjeva, Ošlovnikova in Zajškova, ustreljenih 30. oktor bra 1941; Rogaška cesta — (ime neizpremenjeno); Svitka Gaj-, zerja — po dijaku s Hajdine^ vzornemu borcu za svobodo od; leta 1941, ki je padel na Hrva-j škem. i OB ORMOŠKI CESTI bi se ulice imenovale: Heroja Megla — sedaj Nova' cesta; Varaždinska cesta — mi^J mo skladišča Petrola; Ulica slo-^ venske brigade — sedaj še sa-i mo z Valentinovo hišo; Cvet-j lična ulica — sedaj »Na tratah«. Druge ulice ohranijo stara ime-; na. i NOVA BUDINA bi imela ulice z imeni: Cakovska cesta — po prija-i teljskem hrvaškem mestu;] Gubčeva — po vodji kmečkih uporov v 14. stol.; Heroja Ke-' renčiča — po voditelju OF vi središkem okolišu; Pionirska —; po pionirjih, ki so se med voj-j no izkazali v boju za svobodo^ in predstavljajo danes bodoč- nost jugoslovanskih narodov; 1 Resljeva — po fiziku, izumite-j fju ladijskega vijaka; Jurčičeva; — po pisatelju Josipu Jurčiču; Finžgarjeva — po pisatelju F. S. Finžgarju; Vrazova — po pesniku Stanku Vrazu; Ipavče- — po slovenskem komponi- stu Benjaminu Ipavcu; Rudijaj žnidariča — po partizanu Po-1 horske čete leta 1941, ki je pa-l M pozimi 1941; 14. TVP ~ 10 terenski vpjaški postaji na Ptujskem polju, ki se je leta 1944 in 1945 odlikovala po ju- laštvu; Rudija Sevra — no >artizanu, komandirju 14. TVP. ioma iz Moškajnc. ki je padel t. 11. 1945 v Gorišnici. Ko je ZB NOV predložila ko- nisiji imenovanje ulic po do- rodkih, enotah in zaslužnih j 5orcih NOB, je pripomnila, da 11 ulic imenovala na novo po )orcJh. ki že imajo posvetitve la šolah in drugod. Pričakujemo, da bodo ptuj- ki občani z zanimanjem spre-1 eli sodelovanje pri imenov?»niu| laših ulici R. I Turistični karusel Vedno novo-staro se nam vrti pred očmi... Tudi na anketnih polah, ki jih od časa do časa raz- dele med turiste pristojne turi- stične zveze, čitamo stalno iste pripombe. (Ekonomska politika, Beograd, št. 702 z dne 11. 9. 19G5). To, kar navaja navedeni list, ne velja sicer za vse kraje, vedno in povsod, toda za večino naših letoviščarskih krajev menda le velja. Pritožbe in pripombe leto- viščarjev se ponavljajo in se na- našajo v glavnem na pet napak v našem turizmu: 1. slaba in neokusno pripravlje- na hrana; 2. neprijazni obrazi in odgovori našega gostinskega osebja; 3. razne pomanjkljivosti pri sprejemanju in nameščanju go- stov: 4. neurejene plaže in pomanj- kljiva čistoča; 5. neorganiziran in desorganizi- ran sprejem in postopek z gosti. Tuji gosti sprašujejo, kako je mogoče vse. to v Jugoslaviji, v de- želi, znani po svoji gostoljubnosti, po svoji izvrstrn kuhinji, po spe- cinhtetah in »gurmanlukih«, v de- želi sonca in vinogradov, v deželi izrednega poleta v gradnji sodob- nih hotelov, v deželi z najlepšo prirodo, romantičnimi lepotami in krasotami obale in šumečega morja sinje barve ... V nečem je osnovna napaka. Iniciativa in stalna akcija za na- prrdek turizma nista vedno v ro- kah strokov, prekaljenih in ideali- stično požrtvovalnih ljudi. Dva jahata enega konja. Nervoza pri- dobitnosti v turizmu na lahek na- čin in solidnost dela ter prizade- vanje za stalni razvoj turizma, kot nove panoge našega gospodarstva. Shakespeare je napisal: če jaha- ta dva enega konja, je eden ve- dno drugi oziroma zadnji. Dajmo našemu turizmu iskrega konjiča! Franjo Novak j Pod.etje „P»eskap" ugodno ocenjuje svoje deio Ptujsko slikarsko, pleskarsko iaantikorozijsko podjetje >Ple- skar« Ptuj, ki je opravljalo razna pogodbeno jprevzeta dela I na raznih delovišcih v Jugosla- 1 viji s svojimi 230—300 stalni- mi in sezonskimi delavci, je že novembra 1965 izpolnilo letoš- nji plan in ga je celo preseglo za okrog 15 milijonov dinarjev. Nova gospodarska reforma zahteva tudi od tega podjetja vse napore za izpolnitev pogodb ne glede na razne težave z materialom, s pomanjkanjem obratnih sredstev, z izterjavo dolžnikov in s plačilom obvez- nosti do upnikov ter s skrbjo za zaposlene po prenehanju z delom na investicijskih vzdr- ževanjih, da bi si jih ohranili za začetek del v naslednji spo- mladi. Konec novembra 196? je zasedal delavski svet podjetja in je preučil poročilo o letoš- njem finančnem poslovanja in o akontaciji za zaposlene na uspehe leto&njega dela pa tudi problem uvedbe i2-urnega ted- na glede na odgovore na an- ketne liste, ki so jih izpolnili vsi člani kolektiva. Dragocene poslovne izkušnje iz prejšnjih let so ohranile le- tos podjetje pred raznimi pre- senečenji, zlasti po veljavi no- re gospodarske reforme. Skrb- no gospodarjenje je zahtevalo že prej vso skrb organov upravljanja v smeri povečanja produktivnosti in postavljanja strokovno ustreznih kadrov na primerna mesta, da so bile stranke z delom podjetja zado- , voljne. ' Podjetje se že sedaj z vso ! resnostjo pripravlja na pogod- Ibeno izvršitev prevzetih del ob I novih pogojih, ker želi, da bi bile z njenim delom stranke zadovoljne in da bi ostal ko- lektiv navezan na svoje pod- jetje. V. J. Prevžitek in prevžitkarji Ce brskamo po zaprašenih starih spisih naših podeželskih sodišč, nam padejo v oči zla- sti tako imenovane prevžitkar- ske pravde. To so pravde, ki se mnogokrat hudo dolgo vlečejo med starimi kmeti, ki so pose- stva izročili otrokom, in temi, predmet pa so dajatve, ki si jih je prevžitkar izgovoril za svoje preživljanje. Stari zahte- vajo in mladi le neradi dajejo. Izgovorov je vedno mnogo: sta- ri so sitni, posamezne dajatve odklanjajo, potem pa zanje to- žijo, mnogokrat se jim odpove- do, potem pa gredo na sodišče in sprožijo pravdo, ki se včasih vleče kot jara kača in ki raz- kriva mnogo kmečkih tragedij. Institucija prevžitka je zlasti doma na Štajerskem, kjer so jo pravzaprav uvedli notarji, ki so kmetom sestavljali izročil- ne pogodbe. Sam po sebi je prevžitek nekaka pokojnina ostarelega kmeta, za mlade je pogodba na srečo, ker ne ve, kako dolgo bo treba prevžitek dajati. Ce prevžitkar kmalu za- pusti svet, sta mlada prevzem^^ nika, povečini sin in snaha ali hči in zet, hitro rešena bremei na. Ce pa je življenje starin dolgo, je breme trajno in mnoi gokrat tudi težko, ker moral mladi gospodar izpolnjevati vrj sto obveznosti, predvsem dcij države. Naš novi zakon o dedovanju je uvedel pojem pogodb za dw _i smrtno preživljanje, ni pa vse- bine teh pogodb označil natanč- neje. Bistvo prevžitne pogodbe je v tem, da si kmetovalec, ki iz- roča posestvo sinu ali hčerki pa tudi tujim osebam, izgovori do smrti stanovanje in polno oskrbo: hrano ob skupni mizi, potrebno obleko, perilo in obu- tev, zdravniško oskrbo in zdra- vila, bolniško nego in po smrti krajevno običajen pogreb. To je preskrba na splošno označe- na. Laliko pa si prevžitkar, ki ima še ženo, kuha tudi sam in ima v takem primeru namesto hrane dobiti živeža, kolikor ga rabi za svoje preživljanje. Tu- kaj se po navadi začno težave: stari hočejo več, kot bi mladi radi dali. Zato se v prevžitkar- skih pravdah mnogo mudijo sodniki in stranke okoli prera- čunavanja, koliko gre prevžit- karju zrnja, koliko krompirja, sladkorja in soli, koliko pšena, ajdovega in prosenega, koliko mora tehtati svinja, ki jo ima dobiti za oskrbo z maščobo. Te- ga in drugega je v prevžitnih pogodbah, zlasti starejših, mno- go in mora biti sodnik mnogo- krat dober psiholog in svetova- lec, da sporni stranki končno pripravi do razumnega spora- zuma, ki zadovoljuje obe plati. C E NE TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVALNICI POVRTNINE (Pri Magdi) Ohrovt kg 130, peteršUj 220, solata (endivija) 220, solata (kri- stalka) 300, špinača 300, zelje (sveže) 88, zelje (rdeče) 130, ze- lena 120, redkev (črna) 100, sar- ma 130, česen 350, čebula Ila 120, krompir 90, korenček 120, pesa (rdeča) 130, paprika (vlože- na) 334, kumare (vložene) 430, koruza 110, pšenica 120, proso 170, fižol (tetovec) 230, fižol (pre- peličar) 390, repa (kisla) 130, ra- denska 1 1 90, slatina Donat 90, grozdje kg 330, hruške 350, ja- bolka la 320, jabolka Ila 300, ja- bolka Illa 220, orehi (jedrca) 2600, slive (suhe) 650, ajdova kaša 440, prosena kaša 380, ječ- mena kaša 180, banane 490, li- mone 390, mandarine 430. poma- ranče 430, rozine 750, smokve odp. 760, smokve (celofan) 750, smokve (venci) 860, grapefruit 420, radgonski biser 1 1 830, ka- peljslci biser 586, vino (rdeče) 520, vino (belo) 428. vino (rdeče) 2 1 840, viiio (belo) 2 1 1200, jajca 54, med (koz.) 260, vrečke (pa- pir) 330. Drobne zanimivosti Angleški in kanadski živino- rejci so prišli do spoznanja, da je zelo koristno zdraviti ovcam zo- be. Pri živalih se pojavi dober apetit, znatno se poveča plod- nost, ovce dajo več volne. Zdravljenje zob podaljša živ- ljenje živali za 2 — 3 leta. Tudi jagnje staršev z zdravimi zobmi pride na svet večje in hitreje raste. Uprava ene največjih kino dvoran na svetu »Radio city mu- sic hali« v New Yorku je spo- ročila, da pospravijo ob koncu delovnega dneva iz dvorane ca, 10 kg žvečilnega gumija in okrog 200 različnih predmetov — od žepnih robcev in svetilk do otroških vozičkov. »Ravenalu« — rastlino iz dru- žine banan imenujejo »drevo potnikov«. Žejnemu potniku zadostuje, če napravi v skorji drevesa z ostrim predmetom ma- lo luknjico in že se bo pocedilo skozi njo pol litra sveže vode. Rana tako hitro zaraste, da lah- ko napravimo prihodnji dan no- vo luknjico in zopet bo pritekla sveža voda. Neki vzhodni vladar je v raz- govoru vprašal angleškega zdravnika, kako v Evropi plaču- jejo zdravnike. Ko mu je ta od- govoril, se je vladar zasmejal in rekel: 3>Ni čudno, da je v Evropi toliko bolnikov. Jaz ravnam s svojimi ;^dravniki drugače. Vsi imajo redno plačo, dokler sem zdrav. Ce zbolim, zdravniki ne dobijo tako dolgo plače, dokler me ne ozdravijo.« Pri lovcu Janku blizu Djev- djelije živita pes in mačka v naj- večjem prijateljstvu. Celo koope- rirata. Ce gre gospodar s psom na lov, ju spremlja mačka ter pomaga loviti zajce. Zato pa po- maga pes mački loviti podgane. Latinščina je, kakor je znano, mrtev jezik, ker ga ne govori noben narod. Takšnih mrtvih jezikov je več. Jezik je povezan z narodom, ki ga je ustvaril. Ce naroda ni več, izgine tudi jezik, ki ga je govoril dotični narod. Z latinskim jezikom je druga- če. Rimski imperij je trajal do 476 leta, ko je bil strmoglavljen zadnji imperator. To je bil ko- nec vlade Rima, ne pa tudi la- tinskega jezika. Latinščina je ostala literarni in znanstveni jezik in v latinščini so brali If.k- cije na univerzah. Prvo lekcijo v nemškem jeziku so prebrali šele leta 1688 na univerzi v Hal- le. Zdf-avniki in farmacevti vse- ga sveta uporabljajo še danes latinščino in ne kažejo namere, da bi jo spremenili. Razen tega je znano, da se v našem času znanosti in tr-h- nike vsak dan pojavljajo t ovi pojmi. Samo slovar kemije v.se- buje sedaj okrog 2 milijona ter- minov, poleg tega pa se še iz- popolnjuje. Odkod nove besede za oznako novih pojmov"* Pra- viloma i? latinskega in st^iro- grškega jezika. P. Stran ( »TEDNIK« — petek, 10. decembra 1965 Stran 6 S P O RT # S P O R T Rokomet ZIMSKA ROKOMETNA LIGA LJubljana, 5. decembra. — RokometaSi Ormoža kljub mrtvi sezoni po končanem