KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire. tajnik družbe.
Izhaja ]. in 15. vsaki mesec. — TTdje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicami
Stev. (3.
V Ljubljani, !. septembra 1884.
Leto I.
Program
o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino, ki bode v Krškem 1. oktobra 1884.
Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Krškem za dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije.
Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je:
a)	Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo k napredku o živinoreji in o njem podučijo;
b)	da se razvidi vspeh , ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine;
c)	da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879. več goveje živine izredi in oživi kupčija z domačo živino ne le doma na Kranjskem, temuč tudi v vnanje dežele.
1.	Pravico do premij v Krškem imajo vsi živinorejci okraja kovčevskega, litijskega, novomeškega, krškega in črnomaljskega.
2.	Na razstavo pripeljana živina se postavi na določeni prostor pred meščansko šolo. 1. oktobra do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, posebej telice ni posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
3.	Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom-svojega županstva, vrh tega pa tudi imeti za vsako živinče potni list.
4.	Eazsojevalci se izbero po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali se bodo pri premiranji po propisih za to določenih.
5.	Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva.
6.	V razstavo se smejo privesti:
a) živina izvirnega Marijadvorskega, Muriškega, Belanskega in Pincgavskega plemena;
b) mešana živina imenovanih 4 plemen, ali pa tudi z drugimi žlahnimi plemeni in pa čisto domača živina, in sicer:
junci biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zoba,
tejice, ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zoba.
molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večem 5 telet. 7. Za izvirna plemena so odločene premije tako-le:
I. Premije		za bike:	ena	za	40 gld. .		40 gold.
II.	>7 11		ena	za	30	ji	30 „
III.		;; ii	dve	po	20	»	40 „
L	11	„ telice:	ena	za	25	1".	25 „
II.	11	H )J	ena	za	20		20 „
III.	11	» P	dve	po	15	1!	30 „
I.	11	,, krave:	ena	za	25	!!	35 „
II.	n.	V	ena	za	20	))	20 „
IIT.	11	n n	ena	za	15	»	15 „
. 11 premij	. . 245 gold.
Za lepo mešano živino in za	domačo živino so odločene premije tako-le:
I. Premije za bike: ena za 30	gld.
„ ena za 20	„
„ dve po 15	„
telice: ena za 25	„
„ ena za 20	„
dve po 15	„
krave; ena po 25	„
„ ena po 20	„
„ dve po 15	„
II. III. I. II. III. I. II. III.
30	gold.
20	„
30	„
25	„
20	„
30	„
25	„
20	„
30	„
Skupaj . 12 premij . . 230 gold.
8. Popoludne dne 1. oktobra se bodo premije slovesno delile; zato se ima vsako živinče, katero premijo dobi, na premijšče pripeljati.
Dodatek. Dopoludne 2. oktobra t. 1. bode tudi c. k. deželna komisija za konjerejo delila konjske premije za okraje Krško, Novomesto in Črnomelj.
Glavni odbor c. k r. družbe kmetijske v Ljubljani 22. avgusta 1884.
Karol baron Wurzbach-Tannenberg 1. r.,
predsednik.
Gustav Pire 1. r., tajnik.
G-odenje lanu v mrzli vodi.
Spisal E. Dolenc, vodja deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu
To godenje se v kemičnem obziru od rosnega le v tem razločuje, da pri prvem žlezeč, kateri likovna lakna med seboj in z lesom veže, bolj strohni, pri vodnem gojenji ne strohni, ampak popolnem segnjije. Vspehi se pa, kakor smo uže videli, bistveno razločujejo; v tem pa razun kemičnega procesa gre hvala tudi pravemu obravnavanju.
Pravo obravnavanje naj v sledečem priobčim:
Za vod o gojenje je, kakor uže ime kaže, pred vsem voda potrebna.
Voda je zelo vsaka dobra, samo da ni pretrda in ne premrzla. Po takem je dobra voda iz daleč izvira-jočih rek, potokov in studencev, voda iz jezer, ba-jarjev itd.
Kar se gorkote gojilne vode tiče, je ne sme manj biti kakor 10 stopinj R.; čem gorkejša, tem boljša. Ako je mrzlejša znabiti zavoljo bližnjega izvirka, potem jo je treba pred rabo v nalašč narejenih širokih in plitvih bajerjih solnčnim žarkom razpostaviti, da jo segrejejo.
Pretrda ali sploh trda voda, kakor so, na pr., voda iz vodnjakov (štiru), ni za rabb, naj bi tudi še tako gorka bila.
Na to, da je vodna presna, bistra in čista, ni celo nič gledati, kajti še celo želeti je, da ni presna in čista, ampak nekoliko stala in kalna. Naj tudi od pre-stalosti uže nekoliko smrdi, nič ne de, še boljša je, ker se lan v njej hitreje dogodi.
Če torej posestnik ima pripravno vodo, potem treba skrbeti za osnovo godil niče, katera je tam na mestu, kjer se voda lahko napelje in odpelje. Velikost godilnic in njih število odvisi od množine lanu, kateri se ima goditi.
Godilnice same so štirivoglate jame; dolgost in širokost se ravna po množini lanu, globočina pa mora vedno enaka biti, to je, 4 čevlje do 4"2. Poglavitni pogoj dobre godilnice je pa to, da drži vodo. Tudi lahko do čistoga se mora voda izpustiti dati, in ravno tako zopet naliti. Ako je svet, kjer se ima godilnica osnovati, tak, da ne spušča vode skozi, kakor je, na primer, ilovnati svet, potem je mogoče najboljši kup delo izpeljati. Pri takih okoliščinah, ako se na lepoto ne gleda, ni treba druzega kakor stene z vrbjem ali družim lesom zaplesti, da se zemlja ne more v vodo posipati in tako nesnago delati. Tako narejen koš pa mora biti trden, kar se posebno s tem doseže, da se debeli koli ali rebri zabijejo. Tla se morajo z deskami, najboljši kup so mužlerji, pokriti, sicer se po hoji blato dela. Vrh tega ue sme lan nikdar na prosto zemljo priti, sicer gujije.
Da se deske ne vzdignejo, kedar se voda napelje, treba je 3 do 4 palce v čvetirji debele tramiče podložiti, 2 do 3 čevlje saksebi na tramiče se potem deske pribijejo. Da se pa deske s tramiči vred ne vzdignejo, je treba, da vsak tramič na obeh konceh vsaj 5 palcev pod košem seže v steno.
To je najprostejša, torej tudi najcenejša godilnica.
Uže draža in lepša se naredi, ako se tudi stene, namesti s košem, z deskami obdajo, ali če se vsa obzida, to je gotovo še najboljše.
Tako je mogoče na svetu delati, kateri vodo drži, ako pa svet vodo spušča, treba je utrditi ga. To se najložje doseže s tem, da se vsa jama obzida, tla s kamnenim tlakom pomostijo, in vse skrbno s cementom omeče. Tlak pri taci h godilnicali še z deskami pokriti, je nepotrebno delo.
Ko je godilnica dovršena, potem nastane vprašanje. kako lan v njo zložiti?^ Da je lan zrel ali pa zelen, to nima na zlaganje celo nič vpliva, kajti zloži se, kar se stanja šopkov in njihove gostosti tiče, vse enako. Vendar nastane lahko v tem razloček ta, da se ne postavljajo, snopiči naravnost v jamo. ampak v neke štirivoglate. iz tramičev in remeljnov izbite in v jamo položene plave, ali pa v velike kadi, katere tudi druga stric druge v jami stoje. Pri dobro osno-vanih godilnicali, je pa uno kakor to nepotrebno.
Kaj dobro služijo plavi, ako bi kdo hotel lan v kakem jezeru, bajerji. ali pa še celo v kaki počasi tekoči reki goditi, kar se tudi sem ter tje najde. Kadi so kaj dobre v krajih, kjer zelo manjka vode. kajti z njih pomočjo se lahko zraven najmanjšega studenca še lahko godi, ako se na suho postavijo, z lanom nabašejo in potem počasi z vodo napolnijo. Da se plavi med gojenjem ne vzdignejo, jih je treba ali dobro obložiti, kar se zgodi, ako se na nabasan lan deske položijo. na te pa kamenje, ali pa se morajo na tla ali v stene zabite količe privezati.
Naj so proste godilnice ali pa s plavi in kadmi, vedno velja o skladanji lanu sledeče:
Ako se ima zelen lan goditi, vzamejo se šopki, kakoršni so se po riflanji naredili, ter se začno na eni strani ali pa na enem koncu jame s koreninami v zrak ali pa narobe, kar se da tesno eden do druzega postavljati. Razvezati se ne smejo.
Ravno tako se ravna s suhim lanom; tudi tukaj se snopiči, potem ko se je velik s slamo prevezani snop razvezal in slama proč vrgla, stoječ kar je le mogoče , tesno v jamo, plav ali kad stlačijo, dokler ni ves prostor poln. Ko je enkrat vse napolnjeno, potem se površje lanu s slamo pokrije, na katero se potem desak in kamenja naloži. Ako je lan kratek, se smete tudi dve legi druga vrh druge napraviti. Prva spodnja stoji na korenikah, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. Kadi se tudi tako polnijo, da se prostor ne zametuje, tedaj se vrh prve stoječe lege še druga in tretja ležeča napravi.
Podobica kaže kad z dodanimi merami, v kateri so vse tri lege naznanjene.
Da se kadi z vodo napolnijo, ima vsaka na dnu veliko luknjo. Desak in kamenja je treba naložiti tudi vrli slame, kakor pri plavili. Pri polnjenji godilnic je treba dobro paziti, da se v eno godilnico vedno enak lan deva; kajti kdor bi hotel v eni in isti, na primer zelen in suh lan ob enem goditi, bi bilo to jako napačno, zelen lan je dosti poprej zadosti godan kakor pa suh. — Ko se godan lan pobira, je treba vodo iz godilnice izpustiti; medtem časom pa, ko vode v jami ni, ostali lahko segnjije, kar je jako škodljivo. Ravno to velja tudi položenem lanu, kateri se, kakor smo uže slišali, veliko poprej dogodi, kakor pa drugi. Kedar je godilnica popolnem natlačena, potem se še le voda v njo spušča, tako dolgo, da kakih 6 palcev čez lan stoji. Ako voda upade, je je treba zopet toliko napeljati, da doseže poprejšnjo visokost. Da bi voda vedno dotekala, ni dobro, ker potem se voda le hladi.
Malo dni potem, ko se je godilnica z vodo napolnila, se prične voda rumeniti in peniti, to je najboljše znamenje, da se je kemična krojitev uže pričela. To znamenje se potem od dne do dne bolj razvija, v malo dneh se zasliši tudi neko barklanje, in voda prične neprijetno dišati.
Kedaj je lan zadosti godan, to je, v koliko dneh. to se ne more prav zanesljivo naprej povedati, kajti to je odvisno od vodne toplote. Oe je vreme toplo, toraj tudi voda, je mogoče, da je lan v 8 dneh, in lahko še poprej, popolnem godan. Ako je pa voda hladna, tudi 10 do 14 dni laliko preteče. Čeravno se ne more naravnost povedati, ta in ta dan bo gojenja zadosti, to nič ne de, saj poglavitna reč pri vodnem gojenji je le „poznati zadosti godan lan", naj si bode to, kakor hoče; od tega le je odvisna dobrota prihodnjega prediva. Se ve da je moral biti lan brez po-greška.
Prehitro iz godilnice pobrani lan se slabo tare, kar je vzrok, da odpade pri sledečem omahavanji z lesom tudi dosti lika, ker se ga še preveč drži. (Oma-havanje je delo, katerega večina naših kmetovalcev ne pozna, kaj več o tem sledi drugi pot.)
Prepozno iz godilnice pobrani lan pa uže gnjiloba prevzame, in to je krivo, da vso trdnost zgubi. Iz tega se razvidi, da je silo važno to, da se spozna ravno zadostno godan lan; zato bode gotovo prav, da natanko povemo, kako se ima o tem skušnja vršiti.
Ako je prav gorko vreme, je dobro, da se gre uže četrti ali peti dan k godilnici po skušnjo, to je, ena pest stebel se ven petegne in opazuje, kako so se stebla spremenila. Če se loči lik. kateri se ima od vrha proti koreniki izmed posameznega stebla potegniti, nerad, in ne ves naenkrat v podobi traka, ampak le v posameznih debelejših nitih; potem je gotovo, da lanu še dosti manjka. Taka skušnja se mora pa na več steblih ponoviti, na debelih kakor tudi na drobnih (debela so nekoliko pred godna). Čez dva ali tri dni je treba zopet poskušati. Ako se lik uže rajše in tudi bolj skupno trakasto loči, je to uže boljše znamenje, izdatno pa le še ni. Da se še bolje prepričamo, pri čem daje, treba poskušati slečeno steblo zlomiti. Če se ne da zlomiti, ampak le nagniti, sme se zopet reči: „lan nima še zadosti." Se le takrat, kedar se lik kaj rad in ves na enkrat v podobi traka od stebla loči, steblo ob skušnji prelomi in kaj rado in z glasnim pokom odpade tako, da se ga ne ena nitka ne drži, takrat še le se sme reči: „lan ima zadosti, ven ž njim". Ta zadnja skušnja pa se mora izvršiti na debelih in drobnih steblih enako. — Tudi ne zadostuje to, da se le ena pest stebel skušnji podvrže, ampak potegniti se morata cela dva šopka ven, to je eden iz srede in drugi od kraja. Ako so znamenja na obeli skozi in skozi enaka, potem je čas, vodo koj izpustiti, in lan daljnemu obdelovanju podvreči.
Za posebno dobro znamenje dognanega gojenja je, ako se na krivih steblih zapazi, da se je lik sam po sebi od krivega lesa ločil, tako steblo je loku na go-slih podobno.
Prvo delo po dovršenem gojenji je to, da se snopiči na lahko, tako, da se ne razvežejo, na breg spravijo , da se voda nekoliko odcedi. Uže čez kake tri ure ali pa še poprej, se smejo začeti majhne okrogle kapelice delati (vsak šopek da eno kapelico). V majhnih kapelicah se ima lan posušiti; da se pa to lahko zgodi, mora biti prostor, na katerem so kapelice postavljene, zračen in sence prost.
Iz mokrih, zelo polzlih stebel kapelice napravljati in postavljati, zdi se na prvi hip, da ni mogoče, a vendar gre. Vzame se namreč snopič in se nese na
ono mesto, kjer ima prihodnja kapelica stati. Tu se na tla poleže in vez skoro do vrha potegne. Ko je to storjeno , potem ni treba druzega, kakor vrh z levo roko nekoliko v znak vzdigniti in trdno držati, z desnico pa blizo polovico šopka, kar je mogoče, proti desni nogi po tleh razširiti.
Na to se prime vrh z desno roko, in z levo se druga polovica šopka, kar se da, proti levi nogi razširi. Ako se konečno vrh vzdigne, stoji uže dovršena kapelica.
V tako postavljenih kapelicah ostane lan varen, dež mu ne mure škoditi.
Kedar je vnanja stran suha, je tudi čas kapelice obrniti, tako, da pride notranja stran za vnanjo.
Kedar je lan dobro godan, se lahko koj, ko je suh, pod streho spravi; ako je še premalo suh, lahko se za nekoliko dni po trati razgrne, kjer se gotovo popravi. Belgijanci razgrnejo vsak lan, naj je še tako dobro goden, po trati, da se nekoliko obeli. To delo zovejo drugi „drugo beljavo", katero se pa pri vsacem lanu skoro ne da izvršiti, akoravno je res koristno.
Godni in dobro posušeni lan je po takem za daljno izdelovanje pripravljen.
Razstava kmetijskega orodja, kmetijskih strojev v Ljubljani.
Kamor koli se človek na deželo poda, povsod ima priliko slišati, kako kmetovalci tožijo, da ni mogoče delavcev dobiti, in da so tisti, kateri se -še udobe, strašansko dragi. To je pa še posebno v bližini mest in trgov, v katerih se je dosti obrtnikov naselilo, raznih tovarnic zgradilo, običajno. Kaka težava je bila letos na pr. v ljubljanski okolici za seno, posebno pa žito spraviti? — banjic ni bilo skoro za dobiti, plačevati se jim je moralo pa vrh hrane 80 kr. do 1 gold. na dan. To je pač nezaslišana dragina. Kmetovalce se je slišalo' sploh tarnati in reči: „vsega tega je tista p r o k 1 e t a cigarfabrika kriva". In prav so imeli, tovarna za smodke, pa tudi vse druge tovarne v Ljubljani in okolo nje potrebujejo dosti delavcev, kateri se iz dežele iz kmetiškega stanu rekru-tirajo.
Pa, kakor gre kmetovalcem v ljubljanski okolici trdo za delalce, tako gre tudi onim okolo Trsta, Gorice itd.
Obrtnija, velika stavbeniška podvzetja in pa vrh tega še vojaščina, vse to pobira kmetovalcem delavne sile. Ker se pa ne da misliti, da bi našteti vxroki velicega pomanjkanja kmetijskih delavcev danes ali jutri odpadli; ker je pač sigumejši, da se bodo še povišali — je gotovo u/.e čas, da premišljujemo, kako bi kmetovalcu drugače iz stiske, pomagali? Vse, kar naš kmetovalec danes okolo velicih mest, in skoro sploh vsled pomanjkanja delavcev, in dosledno temu vsled draginje delalnih sil čutiti mora,; morali so čutili tudi kmetovalci družili dežel, osobito Češke uže zdavno. Toda oni so si s tem pomagali, da so, kjer le mogoče, boljša orodja, posebno pa stroje na pomoč vzeli. In, kar so oni storili, storiti morajo tudi naši kmetovalci — ako hočejo s poljedelstvom še izhajati. Da pa zaino-rejo oni to storiti, da zamorejo po boljšem orodji, posebno pa po kmetiških strojih seči; je neobhodno potrebno , da se jim pod pazduho seže. Ni treba v ta namen denarne podpore deliti, zadostovalo bi uže, ako bi naša slavna c. k. kmetijska družba o pravem času — recimo ob košnji sena, žetvi žita — razstavo kmetijskega orodja iii kmetijskih strojev osnovala ter jo pa
tudi koj, kal' je glavna reč, s pra k tično po-s ku šli j o orodja in strojev spojila. T,tka razstava in poskušnja orodja in strojev ne stala bi skoraj nič, kajti dotični izdelovalci so pač jako hvaležni, ako se jim nakloni prilika, svoje izdelke javno pokazati. In na svoje stroške jih bodo pripeljali, skusiti dali, ter zopet odvedli. Pa naj ima tudi kmetijska družba magari 500 gold. stroškov, kaj pa je to, v primeri k velikanski koristi, katere bi razstava in skušnja za naše kmetijstvo bilo. Koliko kmetovalcev bi se prepričalo, kako veliko boljše in hitrejše delo, na pr. nov, po postavah mehanike sostavljeni železni plug memo starega lesenega, opravlja ? Koliko bi se snidelo pri razstavi in poskušnji posestnikov, kateri bi se prepričali , da je setev s pomočjo sejalnega stroja veliko boljša meino one s prosto roko? In omislili bi si ga nekateri sami, drugi v društvu.
Koliko gospodarjev bi po taki razstavi in poskušnji do prepričanja prišlo, da je pač vsaj desetkrat praktičnejše žito s koso kositi, kakor pa z srpom žeti; uže celo pa, da se pri velikem posestvu stroj za košnjo trave in žita jako izplača, ne manj pa tudi pri manjšem, ako se gospodarji glede kupa stroja združijo. Koliko gospodarjev se bode pri razstavi in poskušnji strojev prepričalo, da je veliko pametnejši žito z ročno mlatilnico, posebno pa z kolovratom (Giippel) goujeuo mlatiti, kakor pa s cepci itd.
Utegnilo bi se ugovarjati, da take razstave in poskušnje niti treba ni, ker je tako vse polno cenikov dotičnih fabrikantov po deželi, ker se uže taki stroji po knjigah in časnikih priporočajo. To je vse res, ali da vse to še ne izda, spričuje pa tudi cela dežela, kajti sicer bi ne bili kinetiški stroji pri nas še skoro tako redki kakor bele vrane. Kmetovalci so večinoma „Tomaži". Oni hočejo prej videti, kakošua je kaka reč, da, skusiti jo hočejo še le, prej kakor si jo omislijo. I11 prav imajo, da tako delajo, kajti najtežje zaslužen je pač kmetiški zaslužek. Veliko hvalo bodo vedeli gotovo kmetovalci Kranjske slavni c. kr. kmetijski družbi, ako ne bode s tem člankom edino le gosp. vredniku „Novic" vstreženo.	E. —c.
Razstava čebelarskega in sadjerejskega društva v Lescah.
V nedeljo 17. avgusta ob 10. uri dopoludne otvo-rilo je čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko svojo prvo razstavo sadja, čebel in pri umni čebeloreji potrebnih orodij, priprav in strojev.
Društveni predsednik gosp. Modic predstavi zbranemu občinstvu gosp. okrajnega glavarja Pralko. ter „ ga naprosi, da blagovoli otvoriti razstavo jospod okr. glavar pozdravi občinstvo kot zastopnik visoke c. ki', vlade, razloži pomen današnje razstave ter zakliče trikraten „živijo" Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju, kot prvemu pokrovitelju kmetijskega stanu. Potem govorita še g. dr. Vošnj ik v iuienu deželnega odbora kranjskega in g. tajnik Gustav Pire v imenu glavnega odbora c. k. kmetijske družbe.
Po otvorjenji razstave pričelo se je ogledovanje razstavljenih predmetov. Zanimiva razstava bode o'i-prta obiskovalcem do 23. avgusta. V nedeljo 24. avgusta dopoludne ob 10. uri bode pa izvršitev premi-ranja; potem izžrebanje v ta namen nakupljenih razstavnih stvari, ob 12. uri skupni obed, potem izlet v Breznico, kjer se bode vzidala plošča v rojstno hišo prvega kranjskega čebelarja Antona Janže.
Nadrobno poročilo o razstavljenih predmetih priobčiti hočemo prihodnjič enkrat, za danes hočemo le
nekaj splošnega omeniti. Razstava ima biti čebelarska 111 sadjarska, v resnici je pa le čebelarska, kajti sadja ni skoraj nič razstavljenega, vzrok temu je, da čas razstave ni ugoden za gorenjske sadjarske razmere. Jako dobro se pa reprezentuje čebelarska razstava, katera kaže, da Slovenci niso čebelorejci začetniki, ampak da je ta stroka kmetijstva uže ukore-ničena med našim narodom.
Mi zamoremo le častitati marljivemu odboru čebelarskega in sadjarskega društva k vspeliu, katerega ima z razstavo; vspeh imenovati se pa mora še toliko veči, ker je to prvi poskus imenovanega odbora, na ta način napredek v čebeloreji razširjevati. Nedostatki, ki obstoje, v tem . da je bila razstava na dan otvor-jenja preslabo obiskana, da ni bilo tudi primerno dosti sadja razstavljenega in da bi tudi čebelarska razstava v očigled na razmere slovenskega čebelarstva smela biti popolnejša, dajo se vprihodnje lahko 111 ceno odstraniti. Častiti odbor naj ne postopa preveč ponižno, kedar gre za korist društva, reklama v tacili zadevah dandanes mora biti iu ni se je izogniti.
Da ni bilo sadja dovolj razstavljenega, kriv je neugoden čas, čebelarska razstava pa spet pozneje ne more biti, zato bi skoraj svetovali, da bi odbor priredil eno leto sadjarsko, drugo leto pa čebelarsko razstavo. Sadjarska razstava da se primerilo lahko prirediti in je slednjič dovolj, ako za sedanje razmere na Gorenjskem traja le en dan, ob enem se združi s tako razstavo zborovanje društva, strokovna podučevauja, posebno spoznanje primernih sort, uma poraba sadja, navod, kako sadje dobro prodati itd.
Nekaj o pospeševanji rodovitnosti pri prešičih.
Spisal Jmv. Lj. (i avrilori <■, tajnik kr. srbske kmetijske dr tube v Beleujgr.idu.
Srbija je znana uže od nekdaj zaradi svoje kupčije in velike izvožnje prešičev. Tu je doma svetovno-znan šumadijauski prešič „mangulica" (večkrat napačno imenovan „knez Miloš" ali „mangalica-prešič".)
V	velicih hrastovih in bukovih pragozdih, ki so se poprej nahajali v Srbiji, bilo je mogoče prirediti jako mnogo prešičev, in sicer zelo ceno. Ko so se pa veliki gozdi po malem iztrebili, prišel je tudi Srbiji kmalu čas, ko ni bilo več mogoče rediti prešičev po gozdnih pašah v tako obilni meri s želodom in žirom.
Od tega časa tudi ni mogoče prirejati si prešičev na tako priprost način, goniti jih namreč kar v gozd na pašo.
V	Srbiji pa ni sedaj samo piča boljša, temveč tudi reja prešičev jako dobro napreduje.
Šumadijanski prešiči slove zaradi dobrega, sočna-tega, okusnega mesa in zaradi trpežnega ter cenjenega špeha (slanine), zaradi česar so posebno sposobni za napravo suhega (okajenega) mesa (Scliinkeii). — Ker pa primeroma pozno dorastejo in se jako počasi debele, se piča zadostno ne splača in ne splača tudi reja čistega plemena tako, kakor poprej. Opiraje se na poskušnje na Ogerskem, parijo se zaradi tega uže dvajset do trideset let sem domači prešiči s hitro doraslimi, cenjenimi angleškimi. Tako se priredi prešičev , ki se hitro debele, kakor tudi naglo dorastejo. Med tem, ko na Ogerskem mnogo takih prešičev pogine, se tega ne opazuje v Srbiji.
Ne bom pobijal laži, ki so raztrošene o srbskem prešiči. Omeniti hočem le, da nahajamo v Srbiji, v deželi, ki uže. od nekdaj slovi po svojih prešičih, go-
tovo veliko skušnjo o reji prešičev. Gotovo bo zanimalo vsacega. kaj natančnega poizvedeti o teh skušnjah. Tako imamo najpoprej priložnost odgovoriti na vprašanje: Kako naj pospeši svinjorejec na podlagi skušnje na umeten način rodovitost pri svojih prešičih.
V to svrho ravna se v Srbiji na nasleden, pri-prost in praktičen način. Po porodu sesajo praseta (pujski) dva meseca, potem se pa morajo odvaditi. Na to krmi se plemenska svinja s krepko, osoljeno in sploh dobro pičo. Kakor znano, bukajo se svinje uže dva do tri tedne po porodu. Po skušnji pa se ne sme svinja takoj spustiti k mrjasci. temveč pusti naj se dva ali tri dni bukajoča, skoraj do konca bukanja in še le potem se pusti svinja z mrjascem skupaj.
Ko je mrjasec enkrat k večem dvakrat skakal, se loči od svinje. Potem se loči plemensko svinjo, če je samo ta bila ubrejena (kar se navadno zgodi) od družili svinj. Posebno se jo pa mora ločiti od drugih mr-jascev, ker so ti jako kočljivi in pri plemenski, četudi uže ubrejeni svinji zopetuo bukanje pouzročijo. Ubre-jeui svinji se pa ne sme več soliti piča. Med tem, ko je svinja breja, gojiti se jo mora jako skrbno in vrgla bo potem gotovo več praset, kakor pri navadnih razmerah. Sicer nisem še imel priložnosti sam prepričati se o resničnosti teh „pravil", pa uporabljajo se v Srbiji splošno kot dober in najgotovejši način, popraviti slabo rejo. Mislim, da tudi teorija temu stavila jie bode ovire.
0 mlečnosti raznih plemen.
Spisal Fr. P o vse, vodja kmetijske šole v Gorici.
(Konec.)
Pa tudi mleko takih krav ni prav varno, posebno •surovo, nezavreto vživati, ker dokazani so slučaji, da so ljudje po mleku takih tuberkuloznih krav na pljučah zboleli: posebno otročičem, katerim je mleko glavni živež, je zelo nevarno tako mleko.
Tudi ni mleko takih krav tolsto in sladko, pač pa vodeno in polno apnenih šolnin. Iz takega mleka se malo smetane nabere in tudi iz take smetane se le revno maslo vmede.
Da bodo tedaj krave res dajale dovolj in dobrega mleka, moramo na vse našteto ozirati se in se ve da lie pozabiti na izrek, da krava pri gobcu molze. Zastonj boš, dragi prijatelj, sošteval vsakdanjo molžo ter pričakoval, da sošteješ koncem leta 2000 in več litrov mleka, če tudi si kupil kravo sicer dobrega mlečnega plemena. Postreči ji moraš z dobro krmo in sicer s tako, katera je dobro prebavljiva in sposobna za pospešitev mlečnosti. Kdor*se hoče natančno o tem prepričati , potrudi naj se le na našo šolsko kmetijo in pokazal mu bom zapisnike o molžah, v katerih bo razvidel, kako naglo so vse krave popustile dobro molzti, ko so dobivale manj dobrega sena.
Naj tu navajam prav kratko za krmenje molznih krav sposobne rastline in v njih posebnosti kaj pristavim.
Trigonela, tudi grško seno imenovana, pospešuje mlečnost in je tudi za molzne krave jako zdrava. Trigonela raste tudi v revnih zemljah ter tudi sušo dobro prenaša.
Esparseta, posebno pa lucerna je za molzne krave velike vrednosti.
Grahoršica je posebno zelena kot zgodnja krma vredna, da jo živinorejci sejejo. Prav tako zeleno po-ikošena rž, ki je gotovo prva zelena spomladanska piča.
Kumne, tudi kimelj imenovane, naj bi nikjer na
senožetih in pašnikih, po katerih se pase molzna živina, ne pomanjkovalo, ker jako pospešuje mlečnost ter tudi ima zdravilno moč, to je, kumna brani, da živine ne napenja, posebno kedar mnogo frišne detelje dobiva. Celo mleko dobi po njej prijeten okus.
Regrat je znan kot zdravilna piča, po kateri krave dobro molzejo. Nekateri hočejo trditi, da po nobeni krmi krave toliko ne molzejo kakor po regratu. Tudi je mleko polno tolšče ali smetane.
Tudi beli ženof zgodaj zelen pokošen vpliva na mlečnost Italijanska ljulika je jako dobra za molzne krave prav tako iz vrste trav:
Francoska pahovka, timotejka, lesičji rep, svinjski rep. Prav priporočati bi morali živinorejcem še setev sirka in koruze za zeleno krmo , ker nekmalo katera druga rastlina toliko piče donaša kakor sirk zelen pokošen. Posebno sirk (sorghum) je za to neprecenljive vrednosti posebno za molzne krave, katerim je poleti izvrstna piča in gotovo zdraviša, manj nevarna od detelje, posebno od lucerne.
Da moramo skrbeti za naše molzne krave še v tem, da jim dajemo zdrave vode v dovoljni meri, da žeje ne trpe, je razumljivo. Ne pozabimo tudi privošiti jim na dan saj par lotov soli, katera bo izdatno pospešila prebavljanje, od katerega je odvisna pa tudi mlečnost.
Skrbimo tudi za snažnost in čisti zrak v hlevu, kateri naj bo pozimi gorak, poleti pa ne prevroč, ter ohranjen nadležnih muh, sicer bodo krave ker nadle-govane in trpinčene manje molzle.
Hranjenje jabelk čez zimo.
Ni ga pod našim podnebjem boljega sadu od ja-belka. zato nam pa mora biti tudi na tem ležeče, ja-belka obdržati, kolikor le mogoče dolgo časa, tem bolj, ker cena jabelk gre toliko bolj kviško, kolikor bolj pozno je uže pozimi. Mislimo, da našim bralcem vstre-žemo, ako objavimo vse ono, kar je potrebno, da se ta sad dolgo obdrži.
Prvo, na kar je posebno gledati, je skrbno odbiranje. Jabelko, katero je bilo udarjeno ali stisneno, rado gnjije. Če je tako poškodovanje tudi navidezno le na koži, vendar je ranjenega tudi nekoliko mesa. Raujeno meso, to je, njegov sok, preide v kipenje, katero je začetek gnjilobe. Gnjilo jabelko prenese pa gnjilobo na jabelko, katerega se dotika. Gnjilo jabelko je podobno drožju v testu. Iz skušnje vemo, da je težko dobiti ljudi, kateri s potrebno pazljivostjo obirajo jabelka. Obiranje jabolk je trudapolno in dolgočasno delo, tako la dostikrat skušnjava, jablano otresti, premaga. Če jabelka tudi iz drevesa padajo, brez da bi se otolkle na vejah, vendar se na tleh manj ali več obtolčejo, kar se v začetku morebiti ne zapazi. Vsled tega nast^', rane na jabelku se včasih posuše, največkrat i>a jabelko vendar prične gnjiti. Eno gnjilo jabelko zamore veliko škodo narediti. Na vsak način je najbolje, vsako, kolikor si bode poškodovano jabelko odstraniti od zdravih. Poškodovana jabelka se takoj porabijo, posušijo ali pa pokrmijo. Kar je pa zdravih jabelk. naj se pa dobro obrišejo ter potem na suh kraj shranijo.
Zdrava jabelka, dragocenih sort, katera se hoče ohraniti dolgo časa, spravijo se v zaboje ali sode, med posamezna jabelka pa se gips (mavec) natrese. Gips potegne na-se vlažnost, zamaši pot zraku do jabelk, hrani duh in aromo jabelkom ter vzdržuje enakomerno toploto. Jabelka zamorejo pretrpeti velik mraz, to je, če pride polagoma in ne naenkrat. Vsaka hitra me-
njava toplote provzroči raztrganje jabolčnega mesa in vsled tega gnjilobo. Jabelka dobro hranjena v gipsu, drže se dve leti in še več , ne da bi svojo dobro vonjavo in okus zgubila. Za en sod jabelk ne potrebuje se veliko gipsa, posebno če so jabelka velika; gips je najbolje dejati še le potem na jabelka, ko je enkrat sod napolnjen. S primernim in pazljivim pregibom napolnjenega soda gre gips v vse prostore med jabelka. Na ta način gre več jabelk v zaboj ali sod, kakor pa če bi skladali gips in jabelka ob enem skupaj. Na dno in na vrh da se plast gipsa, potem pokrov pribije" in vse skupaj na hladen prostor spravi. Da se jabelka dolgo shranijo, treba je se ve da, da je zaboj ali sod dober, brez špranj.
Na mesto gipsa rabijo nekateri tudi pesek. Tudi pesek je dobro sredstvo, hraniti jabelka, čeravno ni tako neprediren za zrak kot gips. Ravno tako se da koristno porabiti rezanica in jegličovje. Papir vodi slabo toploto in je tudi za zrak precej neprodiren, zato se včasih izplača posebno fine sorte zaviti v papir. Za domačo rabo zadostuje se ve da star papir od časnikov itd., za kupčijo treba se je pa uže posluževati belega papirja. Naj bodejo jabelka, kakor si bodi dobro v zaboje shranjena, vedno je važno, da so na hladnem prostoru shranjena.
To je tudi vzrok, da je najboljši način , jabelka hraniti, da se zaboji napolnjeni z jabelki, v zemljo zakopljejo. Nekateri se v to svrho poslužujejo navadnih jam; vendar je dobro čez jamo narediti streho, katera jabelka varuje pred veliko mokroto. Slaba stran take shrambe je ta, da jabelka enkrat iz zemlje vzeta se le malo časa še drže.
Kmetijske novice in izkušnje.
*	Deželna komisija o zadevah trtne uši, koja se bode v Ljubljani sestavila, obstala bode iz 6 članov. Člani te komisije bodo gosp. deželni predsednik, kot predsednik komisije, tajnik kmetijske družbe, zastopnik deželnega odbora, stalni izvedenec o zadevah trtne uši in 2 zastopnika vinorejcev iz dežele.
*	Deželna govejska razstava, katero priredi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici bode dne 28 septembra 1.1. na živinskem trgu v Gorici.
*	V nedeljo 24. t. m. odkrila se bode na Breznici na Gorenjskem spominska plošča leta 1734. rojenemu Antonu Janži, c. k. učitelju čebelarstva na Dunaji.
*	Kmetijsko tombolo priredi 8. septembra podružnica kmetijske družbe v Vipavi.
*	V Pragi bode od 14. do 16. septembra mednarodna razstava semen, krmil, gnojil, žitočistilnih in sejalnih strojev.
*	Predsednik avstrijskega sadjarskega društva grof Attems priredi v teku letošnje jeseni 3 tečaje, v katerem se bode podučevalo o porabi sadja.
*	Peta razstava v pitane živine bode na Dunaji od 27. do 29. marca 1885.
*	Edina zavarovalnica za živino v Avstriji ,.Sv. Martin" v Marijanskih kopelih na Češkem je koncem julija 1.1. sledeči izkaz objavila: Polic je izdanih 8327, s kojimi je zavarovanih 15.872 konj in 13.454 goved. Vrednost zavarovane živine je 6,058.057 gold., za kar se plača družbi na leto 163,570 gold.
* Kakor je vsacemn znano, ki ima opraviti s trto ali hmeljem, prizadenejo koli velike stroške. Skušalo
se je na razne načine storiti kole bolj trpežne, to jef jih konservirati, pa stroški tega dela niso največkrat v nobeni meri z vspehom. Impregniranje, to je, namakanje lesa z eno ali drugo kovinsko soljo je preveč zamudno in drago ter le tam z vspehom rabiti, koder se impregniranje zamore izvesti v veliki meri.
Oni del kola, koji pride v zemljo, je prav dobro posmoditi in s katranom namazati, vspeh pa vendar ni zelo dolgotrajen. Kakor poroča „Centralblatt fur Holzindustrie", je sledeči pri prost način konserviranja lesa zelo vspešeu in zato tudi priporočljiv: Koli, katerim je odkrojena lubad in kateri so se posušili do dobrega na zraku, se zložijo v primerno veliko jamo. Tam zložene kole namoči s prav redkim apnom (kakor je za stene beliti) ter jih ležati pusti kakih 10—14 dni med tem, ko se vsaki dan nekoliko tacega apna prilije. Po imenovanem času se koli ven vzamejo, po-suše in oni del, kateri pride v zemljo, dobro namaže s katranom. Koli, ki so bili tako impregnirani, so še danes, to je, čez sedem let popolno dobri in bodo še vsaj toliko let za rabo.	„Weinbau-Zeitung".
Tržne cene.
V Kranji, 25. avgusta 1884. Na današnji trg je došlo 60 glav goveje živine in 32 prešičev.
	gl-	kr		si	kr.
Pšenica, hektol. . .	7	48	Ajda, hektol. . . .	5	52
Rež. „ . .	6	50	Slama, 100 kil . .	1	70
Oves „ . .	3	25	Seno, „ „ . .	2	30
Turšica „ . .	6	50	Speli, fr. kila . . i		62'
Ječmen „ . .	0	20	Živi prešiči, kila . .		--
Rmlolfovo, 25. avgusta 1884.					
	ifL	kr.		gl_	kr.
Pšenica, hektol. . .	7	90	Ajda, hektol. . . .		
Rež, ., . .		—	Slama, 100 kil . .	—	—•
Oves, „ . .	3	50	Seno, „ „	—	—•
Turšica, ,, . .	5	60	Speli. fr. kila . . .		—■
Ječmen, „ . .		—	Prešiči, kila . . .	_	—
V Ljubljani, 30. avgusta 1884.
Povprečna cen a
	Trg		Magaz.	--	Trg		Magaz.	
	gl.	kr.	tri, rta-.		sL	kr.	Ik	kr.
Pšenica, hektol.	6 50		8 13	Sur. maslo, kila		84	—	
Rež „	5	114	6 10	Jajca, jedno. .	—	2	—•	—■
Ječmen „	4	39	5 27	Mleko, liter . .	—	8	—	_
Oves „	2	93	3 05	Gov. meso, kila	-	64	—	—
Soršica „	—	—	6 50	Telečje meso, „	—	60	—	—'
Ajda „	5	40	572	Prešič. meso, „	—	66	—	—'
Proso „	5	20	5 53	Koštrun „	—	32	—	—1
Koruza ,.	5	40	5 52	Kuretina, jedna	—	35	—	--
Krompir, 100 kil	2	40	--	Golobje, jeden .	—	18	—	—'
Leča, hektoliter	8	—	--	Seno, 100 kil .	1	60	—	
Grah „	8	—		Slama, „ „ .	1	51	_	
Fižol „	S	50	—'—	Drva, trde, sež.	7	70	—	--
Gov. mast, kila		94	—1—	„ mehke, „	5	—		--
Svinska mast „	—	78	--	Vino, rud., 100 1.		—	24	--
Špeli, fr. „	—	66	— —	„ belo, „	—	—	20	—'
„ prek. „		74	1