lijXZ3J-\k\ d.o.o. akumulatorskih baterij MEŽICA PROIZVAJAMO W VAM NUDIMO: ^akumulatorje TOPLAza zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo, ^akumulatorje MEŽICAza pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. nninižJE možne cene OBinzmieneGn pohištva m ugod ■L Al KREDIim PRODAIAI POGOJI O 40% popu/l ob gotovinskem pločil» O trime/ečno obročno odplačilo brez popu/la O petme/ečno obročno odplačilo z 12% fik/no obre/tno mero , lil - ‘ii; U i':: ; SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 : novn opRcmn - iiovem oradcc Karikirano Ndl LESTVICE Jesen je primerna za izdelavo lestvic najboljših. Nekateri sestavljajo lestvice športnikov, drugi kulturnikov, tretji politikov. Vse proslave pa so povezane z današnjim svetnikom Martinom, ki spremeni mošt v vino. Škoda, da uspehe proslavljajo le z vinom. Goske nikljer ne pokažejo, čeprav bi spadala zraven. Posebno na modnih revijah, kjer izbirajo naj obleke in so na manekenkah takooo lepe, na povprečnih "goskah" pa le drage. Moški ob šankih glasujejo za naj natakarice in naj politike. Na političnem barometru za november spet prevladujejo moški, žensk je le za vzorec in še te so na dnu lestvice. Morda so tako pohlevne, da jih ni vredno preklinjati. Kajti na lestvico pridejo le taki. Dokaz za to je vzpon Peterleta, saj se je od oktobra do novembra povzpel na lestvici priljubljenosti za tri kline navzgor. Vika Potočnikova že dolgo ni koga vznemirila, je ne preklinjajo več in je zdrknila kar za pet mest. Še naš občan Herman je po odstopu manj preklet in manj priljubljen. Preklinjanje in priljubljenost sta z vinom tako tesno povezana, da se bojim za vrle Korošce, ker Martinovanje tu ni izvirna navada. Ko bomo pripravljali lestvico priljubljenih politikov na Koroškem, naj kdo poskrbi za mlado vino, sicer ne bomo vedeli, koga izvoliti. -© TIK • Politika najlažje povoziš na stranskem tiru. • V politiki je nekaj pridnih, še več pa malopridnih. • Rdeči, črni, beli, zeleni - brez modrih se nam črno piše. • Za lokalne karieriste je tudi pručka - stolček. • Borba za občine je končana - borba za občinske stolčke se začenja. NIKO VSEBINA ♦ SLAČIPUNCE (ZA VOLITVE) 4 ♦ GARAŽE KOT PRIMER CINIZMA 6 ♦ INTERVJU: DANILO GOSTENČNIK - LOBIRANJE PODJETNIKOV 8 ♦ ŠENTJANŽ NE BO IMEL OBČINE 10 ♦ STAROSTA RADIOAMATERJEV 13 ♦ V HUDI LUKNJI ŠE STRAŠI 19 ♦ FRANJO MALGAJ - 100 LETNICA ROJSTVA 22 ♦ VEROUK V ŠOLE? 33 Na naslovnici: Se bodo tudi politiki razgalili ? Foto: arhiv Prepiha PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju SLAČIPUNCE Luči se prižigajo, oder je sicer še v poltemi, punce prihajajo. Naličene čez mero, v večernih toaletah. Perpetuum mobile večnega nastopanja se začenja. Publika odprtih ust čaka predstavo. Nekateri so zanjo že plačali, drugi še bodo. Volilna kampanja se začenja... 0 politiki imajo mnogi pametni ljudje slabo mnenje, toda res je tudi, da se z njo peča zagotovo tudi nekaj pametnih. Umetnost, ki mora na volitvah dati načrtovano število glasov, pač ni tako obrobna, da bi jo prepuščali komurkoli. In zgodovinska izkušnja, ki je na oder namesto ene pripeljala celo vrsto osvajalk glasov iz publike, je vso stvar zapeljala v umetniške vode - ličenja, kulis, spotikanja na odru, pljuvanja za odrom, in kar je najlepše, punce na odru so na koncu vedno slečene. In ko to so, je tistemu, ki je svoj glas oddal eni od muc v vreči, šele jasno, ali ima kaj okusa ali pa mu je srce nasedlo šminki, pudru, maski. bitki za glasove odenejo v drugo modno barvo. Oblačila so najpomembnejša tudi zato, da prekrijejo, kar morajo prekriti, za hazarderje, ki so jim dajali glasove, pa zato, ker jim na koncu vseeno razkrijejo, ali so stavili prav ali ne. na telescih dovolj maske, da jih vidijo gole samo tiste nasprotnice, ki so jim trgale cunje z bedres, tretje govorijo o četrtih "glej jo, truplo". V areni z odrom vsakdo navija za svojo, dvaindvajset je takih, ki si ob vsem, kar se dogaja na odru, dvakrat premislijo, Seveda je opravičljivo vsakršno pehanje za glasovi. Od tega je odvisna marsikatera eksistenca, tudi takšne, ki so pred predstavo resno preigravale vaškega kemija ali takšne, ki so brez vsakega truda v predstavi, ki ji rečemo smrtniško življenje, igrale čisto navaden obešalnik za obleke. Prav te so na odru še kako pomembne. Mnogi igrajo na struno nenehnega preoblačenja in se ob vsaki Punce, ki prihajajo na oder, imajo še eno posrečeno navado. Že ob snubljenju publike z vso ihto trgajo cunje s svojih tekmic. Mnoge ta dejanja razgaljanja žalostijo, mnogi se podajo kar na oder v bran svoje izbranke, ciniki se hahljajo v brade, večina se odkrito krohota poniglavosti na odru. Punce se seveda delajo, da "jaz pa že ne nastopam gola", druge menijo, da jim je ostalo kateri bodo dali svoj glas, šestintrideset jih proglasi predstavo za larifari in odide, nekateri spremljajo dogajanje molče in začudeno "pa saj ni res". Seveda, res je, in še kako. Nekatere dame, ki deske bolje obvladajo, prihranijo razočaranje "svojim" za takrat, ko je predstave za nabiranje glasov že davno konec. Slečeje so ob kakšni drugi priložnosti, ko jih to ne stane več vrstnega reda izbrank, ali pa tako, da "svoji" ne vedo niti tega, da so se res, zdaj pa prav zares, slekle. Te dame so svoje oboževalce tudi drugače opremile s plašnicami, ki jim ne dovoljujejo poskakovanja čez plot, ali pa očali, ki jim vsako tekmico obarvajo v poljubni barvi. Najbolj znani sta Stendhalovi rdeča in črna. Ubogi Stendhal. Ko bi vedel... Vsa sreča, da je epizoda, v časnikarskem jeziku imenovana predvolilni čas, zgolj epizoda. Slačipunce so dosti bolj zanimive v živo in življenje nam daje priložnost, da sodelujemo tudi v tistih igrah, kjer lahko verjamemo igralcem na besedo, da zase izberemo tisti oder, kjer je manj opolzkosti, daje nam priložnost biti glavni igralec svoje predstave. V njej si lahko slečeni pred ogledalom rečemo, da smo, kar hočemo biti, in da nismo v prvi vrsti homo politicus, v kar nas še posebej v aktualni epizodi prepričujejo slačipunce. Brrrrrrrrrrrrrr. -© Edi Prošt Komentar OTm?«Ss)[i Oli (DlPSliJOSiIlO Piše: Blaž Prapotnik Poanta v naslovu je povzeta po songu “Lepi in prazni” z udarnega albuma “Dolgcajt”, ki ga je, v času, ko je bil punk pri nas bolj moda kot iz social-no-družbene klime izhajajoča nujnost svobodno izražene kritike, na svetlo postavil legendami punk band - Pankrti. Danes pa, ko nič ni, kot je bilo (obljubljeno!), se spet pojavlja vprašanje tako ali drugače artikulirane družbene kritike, od filozofov, sociologov, preko raziskovalnega novinarstva do angažirane rockovske glasbe. Naša država je še negotov začetnik v odgovarjanju na vprašanja, ki zadevajo večstrankarsko demokracijo, pravno državo, civilno dražbo in s tem povezano politično kulturo. Bodimo prizanesljivi -napake in kiksi so logični; svinjarij pa ni mogoče tolerirati. Zaskrbljujoče je dejstvo, da na vse te anomalije ni primernega odziva. V največji meri vlada do vseh nepravilnosti in krivic pretežna apatija ali pa zgolj gostilniško kritizerstvo. Siti smo že brezplodnega politiziranja in opletanja s socialnim realizmom, ki bi moral biti preteklost pa žal ni (več). Spet nam pred oči in vest vstane podoba hlapca Jerneja. Protestirajo in upirajo se delavci, ki so na robu preživetja; žrtve (različno obarvanih) nesposobnih ali pa pokvarjenih direktorjev in/ali neugodnih razmer (objektivnih okoliščin). “Minister Gregor pa nič." Celo med redkimi marginale!, kamor naj bi spadali rokerji, ni zaznati kakšnega posebnega vznemirjenja ob stiku s stvarnostjo - od obrobnih pa do tragičnih vprašanj: položaj kulture, stanje gospodarstva, brezposelnost, stanovanjski problemi, socialne stiske, samomori ... Največja beda pa je spoznanje, da se mladi zbirajo v večje skupine le zato, da bi na pol bebavo prepevali na karaoke. Koga briga resničnost?! Obstaja nevarnost, da bomo razočarani nad prejšnjimi volitvami, kandidati, poslanci in politiko dvignili roke in se, gluhi za ves pompozni politični marketing, bližnjih volitev niti udeležili ne bomo. Nekateri bodo raje ves čas očarani strmeli v lažni blišč televizijskih nadaljevank, se basali z nikotinom, kofeinom, adrenalinom in dragimi (bolj ali manj) škodljivimi kemikalijami ter apatično čakali na lepše čase, na volitvah pa bodo izbirali kar tja v en dan. Nekoga bo morda prepričal pridigar, ki ga bo namenoma zaneslo čez meje njegove poklicanosti in pristojnosti. Eni bodo izbirali z razumom, dragi s srcem. Nekoga bodo prepričali argumenti, dragega obljube, tretjega nasmeh. Možnosti je veliko; svoboda demokracije (žal) dovoljuje tudi najbolj neumne odločitve. Še vedno pa veijamem, da se bo na tej ali oni listi ali pa kot neodvisen kandidat, pojavil sposoben in zaupanja vreden človek, ki je (kljub težavni gospodarski situaciji) že dokazal svoje kvalitete z delom in angažiranostjo v splošno dobro. “Za narodov blagor, “ kot bi rekel Ivan Cankar (ki je leta 1907 kandidiral \na listi Socialnodemokratske stranke). Kdor si vendarle zastavi retorično vprašanje: Kam pioverne?, ne more biti zadovoljen s tem, da je simpatičen in apatičen. Za premik z mrtve točke je potrebna akcija; in človek, da jo izvede. Za spremembo pokažimo malo dobre volje, odrečimo se ozkosti, fanatični pripadnosti ali opredeljenosti in bodimo strpni, pripravljeni na konstruktiven dialog ali kompromis, liberalni, pametni in - predvsem - svobodno misleči. Sebi in dragim v korist izberimo najboljšega -ne kandidata z vajo in zlato iglo - temveč človeka .-©_ v -/ KANDIDATI IN PROTIKANDIDATI Piše: Niko R. Kolar Zašli smo v čudovito in zaresno obdobje kandidiranja ljudi za župane občin in za člane občinskih svetov. Vse skupaj vsklajeno z zakonodajo, ki jo izjemno precizno določuje država, še zlasti sedaj, ko je le-ta določila novo število občin, bistveno večje od prejšnjega in povrh dodala še enajsterico mestnih občin v republiki Sloveniji. In ne samo to, taista država je postavila tudi nenavadno kratek rok za izvedbo volitev, tako da bi lahko bilo vse skupaj opravljeno do konca leta 1994. Pa smo v igri. Vladajoče stranke, opozicijske in druge stranke so v zadnjih štirinajstih dneh bile izjemno aktivne v pridobivanju novih članov, v evidentiranju kandidatov za bodoče župane in člane občinskih svetov in v selekcioniranju svojih članov za dokončen izbor kandidatov, ki bodo na volilnih listah. Pri svojem skrivnostnem in nehvaležnem opravilu so se vrstile krasne zgodbe o ljudeh, ki imajo poklice zdravnikov, inženirjev, ekonomistov, kmetov in nenazadnje delavcev. Tehtanje o osebnostih, o osebnih značajih, o sposobnostih, o popularnosti, o preteklih aktivnostih, o uspehih in neuspehih posameznikov na funkcijah preteklega mandatnega obdobja v družbenem in političnem življenju, o sposobnostih izvrševanja bodočih nalog ter dolžnosti v spremenjeni vlogi županov in občinskih svetnikov itd. Bil je čas, ko so se porajale najrazličnejše kandidature in protikandidature ljudi, ki pa so figurirale v strankarskih kombinacijah le nekaj dni, dokler se ni izkazalo, da smo ljudje povsem iz drugega testa, kot bi si človek mislil. Večina protikandidatov se je umikala z zavestjo, da so nekateri ljudje sposobnejši, politično ali neodvisno močnejši, kot je sprva bilo videti. No, pa to še ne bi bilo tako hudo, če se volilni boj ne bi pri nas začel prvič, brez poprejšnjih izkušenj in drugih tradicij ter karakteristik, ki so na Zahodu že poznana in upoštevana. Kaj hočem povedati? Da mi je nerazumljivo, kako se lahko protikandidati tako hitro umikajo brez boja, brez konfrontacije, brez prepričevanja volilcev o vsebinah občinskih razvojnih programov, brez spotikanj in izražanj svojih pogledov do bistvenih vprašanj v svoji komuni, brez pripravljenosti na poti in romanja do svojih volilcev, pa naj to pripelje do zmage ali pa tudi do poraza. Vedeti namreč moramo, da niso samo zmagovalci heroji, saj so lahko tudi poraženci spoštovane osebe, ki bodo še kako prav prišle v opozicijski sferi bodočega občinskega "parlamentarizma". Ker je čas kandidacijskih postopkov za nami, naj predhodno zapisano kar velja, ko pa se bo predvolilni boj zaključil, pa bom zapisal še določen rezime k temu današnjemu razmišljanju. Takrat bom pripravljen tudi korigirati svoja zapažanja, če bo to potrebno; ampak šele, ko bodo bodoči župani in bodoči svetniki bistveno več prispevali k svoji in strankarski promociji, kot si predstavljajo. Ta subjektivni vložek bo moral biti tudi finančno podkrepljen, tako ali drugače, da bodo kandidature ali protikandidature vzdržale približno tako, kot si volilci želijo. -© Aktualno GflRUŽE KOT PRIMER CINIZMR, MAŠČEVANJA, NEVOŠČLJIVOSTI Zfl ŠIVILJSKI KOMBINAT OBČINSKO NAGRADO ZA BISTRO ODLOČNI NE Sodeč po tem, koliko energije, časa in živcev se da zapraviti za vprašanje spremembe namembnosti nekih garaž, so garaže pomembna reč. Mnogo bolj pomembne, kot se zdi na prvi pogled. Navsezadnje redko pride na eno osebo toliko stanovanjske površine kot je namenjen avtomobilu v garaži. Tudi družinske grobnice Korošcev niso tako velike kot te sodobne shrambe plehnatih, za marsikoga statusnih simbolov. Celo mrtvim nihče več ne postavi kakšne lične kapelice; zakaj vendar, to je pač demodirano, sodilo je v nek drug čas, ko bogatini niso imeli kam s premoženjem in slabo vestjo, avtomobilov pa tudi ne. Kapelo naj ima avto, da bo lahko lastnik mirno zaspal, ko ga bo zvečer spravil vanjo. Tako se mu ponoči ne sanja, da mu je drago igračo ponoči kdo nesramno zgrafital, ga ne skrbi, če je v zraku preveč vlage, kaj šele, če dežuje itn. Ta svetišča tudi bog ne daj, da bi bila spravljena kam pod zemljo. Zakaj neki, ko je vendar dovolj prostora za vsakim vogalom, povsod, kjer ne raste solata, oprostite, tudi solata, paradižniki in petržiljček se mora umakniti, če tako nanese. Prostor, ki ga imamo tako v izobilju, je že bolje zasvinjati z garažami kot s paradajzom (primer garaž pri OŠ Prežihovega Voranca). In zato je bogokletno, če se kdo spomni, da v garažo ne bi postavil "plehka," pač pa kar šank. Nasprotovali mu bodo na vse kriplje, zamenjali službo Petru Črtomirju Gorjancu in zahtevali nemogoče. Kaj zato, če je montažna uta pri tenis igriščih bila postavljena na črno, saj so se papirji kasneje uredili in kaj zato, če ta uta še danes stoji na toplovodu in plinovodu. Jo bodo pač kdaj premaknili, če bo treba. Zdaj je nastopila pravna država in konec. To pomeni, da je garaža garaža, razen če... Bife, restavracija, bistro, bar, klub devic, jok brate, kjer bo dovoljeno, ja, v garažah na Javorniku NE. Pletiljstvo, šiviljstvo, kurja farma, bralni krožek, da ali ne? Dobi tudi ob tem kdo kurjo polt? Kaj bo dobil pa Ernest Arih, ko ga po tridesetih letih dela v železarni niso več potrebovali in ima zdaj na črno odprt Panorama bar? Čir, arest? In dokaz o funkcioniranju pravne države? Dajte no, saj Gonje še niso pozabljene. V resnici pač nikogar ne zanima, kako si bo neki Arih služil kruh, kaj ga veseli in kaj zna delat. Kaj je sploh važno, če je interesentov za odkup garaž zmanjkalo že davno in je Arih v tem videl svojo možnost preživetja. Iz trte so zviti ugovori, da bo zaradi garaž na Javorniku manj avtomobilov, kdor ne verjame, naj si dejstvo ogleda na licu mesta. Cinizem pa je, če na občini trdijo, da bi lahko ljudje za take namene, kot ga udejanja Arih, kupovali poslovne prostore v načrtovanem poslovnem centru Vrata Javornika. Prosim lepo, kdo od teh, ki so v železarni izgubili službo ali kjerkoli že, ima toliko denarja, da bi lahko za kvadratni meter takega poslovnega prostora odštel po 1400 mark? Koliko je na Ravnah sploh takih? Koliko zainteresiranih je bilo za odkup poslovnih prostorov v družbenem domu na Prevaljah? Koliko od tega je prodano? Pa ni malo takih, ki imajo sicer znanje, voljo, načrte, a žal ne denarja za odkup poslovnih prostorov, niti za srednje visoke najemnine ne. Kdo je konec koncev obljubljal ob zadnjih volitvah nove zaposlitve in pomoč brezposelnim? ZflDNJfl GARAŽA PRODANA LETOS SEPTEMBRA Leta 1990 so bila pridobljena vsa dovoljenja za gradnjo garaž na Javorniku, naslednje leto petčlanski gradbeni odbor Krajevne skupnosti Javornik zažene naložbo. V prvi fazi ostane neprodana tretjina garaž. Leta 1993 je bilo neprodanih še 28 garaž. O tem, kako jih spraviti v promet, nastane več idej. Ena od teh je, da bi v zadnjem nizu lahko nastale različne delavnice. Vaba je bila dobra, saj je obstajala možnost za ustrezno infrastrukturno ureditev in zadostitev drugih pogojev, ki so v take namene zahtevani. Zadnja garaža je bila prodana letos septembra. SPRENEVEDANJE NA OBČINI Leta 1992 se Marjan Rane odloči za odkup parcel za garaže v zadnjem nizu na Javorniku, ker interesentov ni bilo in ker je bila dana možnost, da lahko z lastnim delom ob ustreznem Na vrtu Panorama bara Aktualno nadzoru realizira svoje objekte, kot pač že prej tudi drugi. Rane seveda nima devetih avtomobilov, da bi jih vanje postavil, (ima staro, zarjavelo viso) in namen iz teh prostorov narediti bistro. Po navodilih občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora sproži postopek za spremembo namembnosti in aktiviranje lokacije v poslovne namene. Opravljen je bil lokacijski ogled in ustna obravnava predmetne lokacije. Rezultat ogleda in ustne obravnave pa, da je lokacija možna pod pogoji pridobitve soglasij in mnenj ustreznih organov, organizacij, sosedov etc. Rane pridobi vsa pozitivna soglasja, vendar, da bi mu izdali lokacijsko dovoljenje, se mora izkazati še kot lastnik parcel 51/5 in 74/1, ki so last občine. Gre za strmo skalo, povsem neuporabno za obdelavo in občinski planski akti na tem delu zemljišča ne predvidevajo nič zanimivega. V razgovoru predstavniki sklada stavbnih zemljišč pokažejo interes, da Ranču prodajo to zemljišče. Ta junija letos vloži vlogo za odkup. Šele septembra mu pisno odgovorijo, da vloge za odkup zemljišč na Javorniku mirujejo, dokler sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora ne izdela strokovnega mnenja glede spremembe namembnosti garaž. Zakaj je bil odgovor sklada stavbnih zemljišč tak, če pa je sekretariat za varstvo okolja že imel strokovno mnenje in je že izdelal ter potrdil spremembo namembnosti in je Rane oddal popolno vlogo za odkup zemljišča? Koga so se ustrašili v skladu stavbnih zemljišč, kjer so za svoje delo odgovorni skupščini? Očitno sekretariata za varstvo okolja in izvršnega sveta, kajti Ranču je bilo rečeno, da bo lahko zemljišče odkupil, če bo taka tudi volja sekretariata za varstvo okolja in izvršenega sveta. Ta volja pa se izkazuje tako: Nino Godec kakšna dva meseca po tem, - ko je bil pod njegovim vodstvom (če, razumemo tako, da Godec vodi sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora) opravljen lokacijski ogled, ustna obravnava in na podlagi tega izdelana lokacijska dokumentacija kot strokovna podlaga in so bila izdana vsa soglasja in mnenja k tej lokaciji - ugotovi, ’da je bilo delo izvedeno v nasprotju z reševanjem problema.’ Potemtakem Godec pač ne ve, kaj delajo podrejeni, izvršni svet pa ne, kdo mora v takem primeru odstopiti, zato so zamenjali višjega upravnega delavca Petra Črtomirja Gorjanca. CINIZEM? Dokazov črno na belem, zakaj se je zgodil ta obrat, kje so pomanjkljivosti in napake, ni v nobenem zapisniku IS. Je le vztrajanje, da se opravi "celovita prevera." Ranču po vsem tem omogočijo, da na eni od sej IS razloži svoje videnje zapleta. Ranču uspe zastaviti tudi dve vprašanji. Ninu Godcu zastavi tole: "Vi trdite, da je za morebitno izdajo lokacijske odločbe potrebna ponovna, celovita prevera lokacije. Vprašujem vsaj za eno konkretno postavko, ki še ni obdelana ali je napačna in jo je potrebno kot novo ali ponovno definirati?" Odgovora ni dobil, dasiravno je vprašanje večkrat ponovil. Dr. Tasiča pa je Rane vprašal: "Ali bi mi izdali lokacijsko dovoljenje, če se izkažem kot lastnik dodatnega zemljišča?" Tasič odvrne: “Ne, potrebno je izdelati celovito prevero." Ranču torej ne bi izdali lokacijskega dovoljenja, tudi potem ne, ko bi izpolnil zadnji zahtevani pogoj po zapisniku o lokacijskem dovoljenju in ustni obravnavi. In vendar je Nino Godec Ranca uradno pozval, naj vlogo dopolni z dokazom o razpolaganju z zemljiščem. Kaj je to -cinizem, slaba šala, ali politična igra na hrbtu navadnega občana?, ki stane nekaj živcev in tudi denarja na obeh straneh. Kaj bo pokazala "celovita pre-vera", koliko bo stala in kdaj bo opravljena, je vprašanje časa in morda prva domača naloga za novo oblast. So hoteli to? Ali pa bi si Rane moral namesto bistroja umisliti šiviljski kombinat in bi bila stvar rešena. Še več, tako bi lahko postal kandidat za občinsko nagrado v prihodnjem letu. Ni vprašanje, ali je komu nesimpatično popiti pivo v "za to ustrezno opremljenih prostorih", kot je v primeru Arihovega Panorma bara, pač pa odnos občinske oblasti do usode nekega posameznika, ki mora preživeti. Nedvomno bi se marsikateri brezposelni samozaposlil, če bi mu šli na roko. Konec koncev tudi ne verjamem, da so v Mežiški dolini vsi zasebniki in obrtniki sebični in butasti, kot pravijo nekateri, zato v tem ne more biti razlog, da v tej dolini ni niti enega obrtnika, ki bi imel sto ali dvesto zaposlenih. A to, zakaj se nihče ne more razviti do te stopnje, je druga zgodba, vendar z zelo podobnim začetkom kot ga ima ta.-© Zlatka Strgar PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, Fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602784-079 o UGODNO ŽIVUENSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA NOVO: □ KMEČKO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Notranjost Panorama bara Intervju IHTERlflfl: PIIHILO flOSTEHČHIK. PBEPSEPHIK ZPRflŽEHJII POPIETHIKOV Iti KOROŽKO ttEOI|Q PODJETNIKI TUDI Z LOBIRANJEM DO ZAČRTANEGA CILJA Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji že skoraj 33 tisoč zasebnih podjetij, ki so zaposlovala več kot 45 tisoč ljudi, ustvarila pa so 18,3 odstotka celotnega slovenskega prihodka, imela 8,7 odstotkov celotnega premoženja in ustvarila več kot 38,3 odstotke celotne akumulacije slovenskega gospodarstva. In zasebni podjetniki, ki tudi po teh zgovornih podatkih postajajo vse pomembnejši del slovenskega gospodarstva, so se pred dnevi zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so ustanovili Združenje podjetnikov Slovenije. V to državno združenje so se povezala vsa regijska združenja, ki so pred tem nastajala po državi, med prvimi pa so ga ustanovili tudi koroški podjetniki. Predsednik Združenja podjetnikov Slovenije je postal Franc Zavodnik, podjetnik iz Novega mesta, ki je tudi državni svetnik, v pogovoru za Prepih pa je o namenih združevanja podjetnikov na državni kakor tudi regionalni ravni spregovoril Danilo Gostenčnik, predsednik regijskega združenja podjetnikov za Koroško in član upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije. Povedano povsem na kratko: cilji združenja podjetnikov Slovenije so zagotoviti vpliv podjetnikov na oblikovanje pogojev gospodarjenja, od davčne politike, obresti do trga delovne sile in drugo, kar na drugi strani pomeni zagotoviti boljše pogoje za delovanje malega gospodarsva na domačih in tujih trgih. Morebiti se sliši kot fraza, vendar je stara resnica: gospodarstvo je tisto, ki bi moralo imeti vpliv na politiko in ne obratno. Ustanovitev združenja je gotovo zelo pomembno, posebej v tem času, ko bo parlament sprejemal carinsko zakonodajo, pri kateri podjetniki moramo povedati svoje, kmalu pa bo v obravnavi tudi državni proračun za prihodnje leto. • Združenje je nastalo v okviru oziroma ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije. Ali namerava združenje po ustanovitvi ubrati svojo pot ali pa še naprej delovati kot del zbornice? 0 tem so se mnenja nekoliko kresala in po vsej verjetnosti bo združenje delovalo kot avtonomni del zbornice, člani pa bodo zastopani tudi v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije. Zato smo se tudi odločili za začasni poslovnik, da se ne bi izgubljali v podrobnostih in bomo vso energijo usmerili v temeljne probleme podjetništva, ki so tokrat najbolj aktualni in sem jih že omenil. Če bi se namreč izgubljali v poslovniku in zamudili razpravo o proračunu, potem bi lahko izgubili še eno leto. Na drugi strani pa se pripravlja tudi preurejanje zborničnega sistema in podjetniki zagovarjamo enotni zbornični sistem. • • V Sloveniji sedaj deluje trinajst regioiv alnih zdraženj podjetnikov. Ali ne obstaja Danilo Gostenčnik, predsednik regijskega združenja podjetnikov in član upravnega odbora Združenja podjetnkov Slovenije: "Želimo lobirati in to povemo tudi na glas." bojazen, da bi ta združenja utonila v vseslovenskem združenju. Mislim pač na to, da se glas manjšega regionalnega združenja, kot je tudi koroško, ne bi dovolj slišal? Mislim, da te bojazni ni, kajti oba kandidata za predsednika sta zagovarjala regionalizem, pa tudi izvoljeni predsednik Franc Zavodnik ni iz Ljubljane, ampak iz ene od slovenskih regij. Seveda so nekateri v regionalizmu videli tudi drobitev in to primerjali z lokalno samoupravo. Vendar bo regionalizem gotovo prisoten, predsednik pa bo v regionalnih združenjih iskal svojo bazo. • Če se vrneva h koroškemu združenju podjetnikov, ki ste ga ustanovili med prvimi v Sloveniji: do konca leta sta sicer slaba dva meseca, pa vendarle - kaj bo vaše združenje delalo v preostanku letošnjega leta? Združenje podjetnikov za koroško regijo bo tako znotraj slovenskega združenja kakor tudi v regiji sami iskalo svojo identiteto in svoj prostor. Skušali bomo vplivati na regijske ustanove, gotovo pa bomo dajali sugestije in skušali imeti vpliv v novih občinskih svetih. Znotraj Koroške bomo uveljavljali svoj vpliv v bankah glede finaciranja raznih projektov, seveda z ustrezno obrestno mero. Naslednji korak, ki ga bodo do konca leta naredili, pa je povezovanje z obrtniki in njihovimi občinskimi združenji. Prepričan sem, da imamo obrtniki in podjetniki vsaj 70 odstotkov skupnih ciljev in pogledov. Na občnih zborih obrtnih zbornic bomo skušali obrtnikom predstaviti našo dejavnost in naše cilje. Tu ne gre za konkurenčnost, gre za dopolnjevanje, poleg tega pa so obrtniki organizirani na občinski ravni, podjetniki na regionalni, s skupnim nastopom pa smo lahko močnejši. Pa še to: konec tega leta bo združenje za vse člane organiziralo informativni dan. • Predvidevamo, da se bo združenje tako na državni kakor tudi regionalni ravni posluževalo metod lobiranja. Res je. Želimo lobirati in to povemo tudi na glas. Naše ideje namreč morejo dobiti svoj prostor tam, Iger se oblikuje gospodarska politika. • Na področju podjetništva niste novinec. Pred petimi leti ste začeli s takrat nenavadno obrtjo, vodenjem poslovnih knjig in svetovanjem, torej nekakšnim poslovnim servisom. Iz obrti je zraslo družinsko pojetje Gins, ki ima v Slovenj Gradcu in Dravogradu osem zaposlenih. Kakšno je vaše mnenje o koroškem podjetništvu? Ali se vam ne zdi, da se Korošci lotevamo podjetništva še preveč sramežljivo, neinventivno, boječe? Menim, da imamo koroški podjetniki, ki smo na eni strani odmaknjeni od centra, na Intervju drugi strani pa obremenjeni z vsakodnevno borbo za dohodkom, vse premalo pomembnih informacij. Ko smo ustanavljali združenje, so podjetniki tudi izpolnjevali anketo in na prvo mesto postavili problem financiranja in kreditov, temu pa že sledi pomanjkanje informacij, izobraževanja in svetovanja. Na Koroško prihajajo ideje, informacije in nasploh podjetniški duh s korakom zaostanka v primerjavi s centri. Na drugi strani je tudi narava Korošcev takšna, da težko sprejmejo kakšno večje tveganje, ki je sicer del vsakega podjetništva. Tu je še vprašanje samoiniciativnosti, ki ga na našem koncu tudi manjka. In nenazadnje, premalo izkoriščamo prednosti, ki nam jih nudi lega, to je obmejno področje. Združenje naj bi vso problematiko podjetništva evidentiralo, o njej bi se pogovorili, na drugi strani pa bi svoje zahteve posredovali do organov oblasti oziroma zakonodajnih organov. Prav posebna zahteva novo ustanovljenega združenja koroških pojdetnikov pa je ureditev prometne infrastrukture na Koroškem, skupaj s Hudo luknjo, saj odrezanost regije od centrov države duši podjetništvo.-© Miro Petek TlO TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otiški vrh Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu je za vas pripravila pestro izbiro: - mehkih pletenin znanih slovenskih proizvajalcev: Almira, Ros, Pentlja... - otroških trenirk, hlač, puloverjev in bund - kopalnih plaščev in jutranjih halj ter brisač za vso družino NOVO V TARI s - odslej tudi moško spodnje perilo VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETEI PA«*.. PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 Vabljeni na dneve madžarske kuhinje in glasbe od 23.11.94 do 27.11.94 z vsemi posebnostmi in nacionalnimi jedmi ene najbolj priznanih in preizkušenih evropskih kuhinj. Za pristno razpoloženje ob svečah in kotličkih bo vse večere skrbel madžarski kvartet LIPfl. JOŽE-SILVA KREUH tteVAjS BREG 13-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 /T\ [HjHONDJV Hvunnni SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTO KLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - mODAJA VOZIL m KEZ. LILLAJV 62000 MARIBOR. Cesta XIV. divizije 86 Tel.: (062) 510-625 Šentjanž pri Dravogradu: REFERENDUM USPEL: OBČINE NE BO! Krajani Šentjanža in Otiškega vrha so se na zborih krajanov odločili, da so za referendumsko območje sedanje krajevne skupnosti Šentjanž - nove občine Šentjanž pri Dravogradu. Na državni zbor je bil posredovan ugovor, ki pa ni bil upoštevan. Tudi pisnega odgovora še niso dobili. Ustavni spor so sprožili, ker so bile po njihovem kršene pravice državljanov o svobodni odločitvi za željeno referendumsko območje.__________________________________ Tako so krajani, ki živijo v krajevni skupnosti Šentjanž pri Dravogradu, kjer združujejo svoje interese na področju šolstva, vrtca, infrastrukture, skupne pošte z menjalnico, gasilskim domom, kulturnim domom, skupnih kulturnih prireditev, ugotovili, da so administrativno in brez argumentov razbiti v dva dela. Zato so zahtevali, da se krajanom krajevne skupnosti Šentjanž z 2033 prebivalci v sedanjih mejah s kraji Otiški Vrh, Šentjanž, Selovec in Bukovska vas omogoči, da se organizirajo v novi občini Šentjanž pri Dravogradu. "Ko smo krajani odšli na referendum in glasovali za novo lokalno samoupravo, smo ugotovili, da je referendum uspel v poprečju 60% v omejenih zaselkih brez Otiškega vrha, ki šteje okoli 800 krajanov in bi tako v novi občini imeli 1200 ljudi, brez industrijske cone na Otiškem Vrhu," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti ing. Vlado Hmfič, potem pa nadaljuje. "Tu pa moram povedati, da smo na zborih krajanov potrdili, da gremo ustanovitev nove občine skupaj z Otiškim Vrhom, saj so se za tako odločitev odločili tako krajani Otiškega Vrha kot Šentjanža. Po uspelem referendumu smo potem čakali na izid Uradnega lista, v katerem naj bi ugotovili, ali smo občina ali ne, čeprav je referendum pokazal, da smo občina. Novi pogoji zakonodaje • J pa so narekovali, da mora občina imeti 5000 ljudi, zdravstveni dom... Tega mi nismo imeli. In tu je še veliko drugih zadev, ki nam onemogočajo ustanovitev lastne občine. Zdaj nam drugega ne preostane kot da počakamo na volitve. Mislim, da bo vlada večstrankarska, da bo konsenz, da bodo v vladi pametni ljudje iz vseh strank in bodo zastavili pameten program, ki naj bi v skupni občini Dravograd rodil sadove. Mislim tudi, da bomo le s skupnimi interesi vsi imeli več. Seveda pričakujemo od novega parlamenta in od ljudi, ki jih bomo izvolili, da bodo zastopali interese nas vseh, naših krajev in zaselkov," pravi ing. Vlado Hrnčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž pri Dravogradu. Tudi krajani Šentjanža pri Dravogradu se s tem, da je uspel referendum, občine pa ne bo, čutijo zapostavljeni in opeharjeni. Tako pravi tudi Tafana Javornik, pomočnica ravnatelja na Osnovni šoli v Šentjanžu pri Dravogradu: "Moje mnenje je, da bi se morale upoštevati želje krajanov za samostojno občino v Šentjanžu pri Dravogradu. S strani občine Dravograd se naši krajani že nekaj let čutijo zapostavljene, za kar je tudi dokaz naša šola. Poglejte, šola je popolna osemletna in je menda edina šola daleč okoli, ki nima telovadnice. To je mačehovski odnos do šole s strani dravograjske občine. Če bo ostala enovita občina, si prav gotovo želim in upam, da bi se odnos Občinarjev do naše šole in do naše telovadnice nekoliko spremenil. Doslej je vse ostalo le pri obljubah. Teh obljub smo siti in jih bomo morali nujno rešiti v novi občini.” Ivan Merc, invalidski upokojenec, se jezi nad tem, da Šentjanž pri Dravogradu ne bo imel svoje občine, čeprav bi skupaj z industrijsko cono na Otiškem Vrhu zagotavljal vse pogoje zanjo. "Mislim, da je škoda in zapravljanje dragocenega časa, ko smo šli na referendum in tam glasovali za novo občino. Referendum je uspel, občine pa ne bo. Vidi se, da je samovoljo delal Državni zbor, ki ni upošteval želje voiil-cev. Ljudje zato izgubijo zaupanje, ker mislijo, da so opeharjeni. Jaz si pač želim, da z novo občino naš kraj, ki smo ga z lastnimi sredstvi posodabljali, pa tudi naši zaselki, ne bi zaostajali z razvojem tudi v bodoče." Franc Srebotnik, zasebni avtome-haničan “Res je, da se s takim obnašanjem državnega zbora do volilcev ustvarja nezadovoljstvo in nezaupanje. Ko bodo volitve, bomo oddali svoj glas za ustanovitev skupne občine v Dravogradu. Drugega nam ne preostane, naša dolžnost pa je, da bomo v svet občine predlagali sposobne svetnike, ki bodo zagovarjali naše želje in hotenja. Takih ljudi pa imamo veliko.” -© Tekst in foto: F.JURAČ Ing. Vlado Hrnčič Ivan Merc Bo kdo podprl mlado plesalca? NI malo Korošcev, ki gredo no službeno pot v London, malo pa je takih, ki gredo tja na kakšno mednarodno tekmovanje. Lena In Matic Pavlinič iz Kotelj sta bila med slednjimi. Razlog več za pričujoč zapis. Nič prevzetnosti ni v tej skoraj belolasi deklici, ki se je sredi oktobra skupaj s svojim bratom Maticem in očetom Lukom vrnila iz Londona. S smejočimi očmi je nato z otroško prešernostjo prisedla k mizi in bila brž pripravljena pripovedovati o tem, da je videla Temzo, si ogledovala kraljevo palačo in druge londonske posebnosti. Devetletna Lena in in desetletni Matic Pavlinič iz Kotelj sta šla V London kot prvi koroški plesni par, ki se je pomeril v mednarodni konkurenci. Svoje plesno znanje, ki sta ga dobila v dravograjski plesni šoli Karmen, sta pokazala na evropskem mednarodnem prvenstvu v londonskem Brentwood International Hall. Najprej sta 8. oktobra na odprtem mednarodnem prvenstvu med sedmimi finalisti dosegla peto mesto v standardnih in latinsko ameriških plesih. "In morala se je dvignila," pravi oče Luka Pavlinič, ”saj tega sploh nismo pričakovali, ker je bila konkurenca iz številnih evropskih držav močna." Nato sta se 11. oktobra Lena in Matic na evropskem mednarodnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih prebila v finale in se uvrstila na peto mesto, naslednji dan pa v standardnih plesih dosegla uvrstitev med prvih dvanajst. V kategoriji pionirjev se torej uvrščata med najboljše evropske plesalce zlasti v latinskoameriških plesih, v Sloveniji pa na tekmovanjih večinoma pred njima ostaja le še en par, kar je nedvomno priznanje tudi plesni šoli Karmen iz Dravograda. Pavliničevih leta 1992, ko sta Matic in Lena začela obiskovati tečaj dravograjske plesne šole Karmen. Nihče si ni mislil, da bi iz tega nastalo kaj več, nato pa je Karmen Intihar, njuna zdajšnja plesna učiteljica, pred- Lena in Matic Pavlinič lagala Irmi Krebs Pavlinič, da naj Lena in Matic resneje nadaljujeta s plesom. Treba se je bilo odločiti med smučanjem in plesom. Matic se je navduševal za ples. Najbrž je imel prav, kajti ta simpatični desetletnik se že zdaj z velikim občutkom in eleganco giblje po parketu s svojo sestrico Leno. Začel se je trening. Vožnje v Dravograd štirikrat tedensko, nato preverjanje znaja na plesnih turnirjih. Irma Pavlinič Krebs pravi, da otroka nista obremenjena z rezultati, in da tudi v družini o tem ne razpravljajo. Preprosto rada tekmujeta in po turnirjih nikoli ne očitata napak drug drugemu. "Pravzaprav imamo veliko srečo, da je tak par v družini1', je dejal Luka Pavlinič. Ob vrnitvi prisrčen sprejem na šoli v Kotljah Ko sta se Lena in Matic vrnila iz Londona, so jima v Osnovni šoli v Kotlajah pripravili prisrčen sprejem. Pravi praznik so jima pripravili sošolci. Lena in Matic pa se ga bosta spominjala tudi zato, ker so ju obdarili z lepima srebrnima verižicama. Tudi starša ne skrivata veselja, vendar pravita, da si ne delata utvar in sta pripravljena na to, da se njuna otroka lepega dne odločita, da ne bosta več plesala. Dokler pa bosta to hotela, sta zanju pripravljena veliko storiti, kar med drugim pomeni tudi 'Tehtati" denar, saj plesa nihče uradno ne podpira. Luka Pavlinič je že marsikoga nagovoril, da je prispeval denar za plesno šolo Karmen. Tudi letalske karte za potovanje v London so kupili v železarski družbi Stroji za vse štiri potnike, torej tudi za učiteljico Karmen Intihar. Lena in Matic pa sta s svojimi uvrstitvami v Londonu dokazala, da sta vredna dobrega sponzorja. Se bo med Korošci, ki so zadnje čase pripravljeni vlagati milijone tolaijev v nogomet, našel kdo, ki bo pripravljen podpreti tudi ta mladi plesni par? ■© Z.S. Ples je prišel družino OPRAVIČI LO Kar nekaj naših bralcev nas je poklicalo v zvezi z napačno informacijo na 3. strani prejšnje številke Prepiha, da je na naslovnici objavljena fotografija libeliške kostnice. Gre seveda za znano cerkev Sv. Janeza Krstnika na Spodnji Muti - ROTUNDO. Za neljubo napako se predvsem bralcem z Mute in Libelič opravičujemo. Tiskarski škrat jo je zagodel tudi krajanom Ribnice na Pohoiju. Pri računalniškem prelomu časopisa je prišlo do zamenjave podnapisov k fotografijam sogovornikov o zahtevi Ribničanov po lastni občini. Tudi njim gre naše iskreno opravičilo. UREDNIŠTVO RENAULT AVTO Fekonja RADLJE OB DRAVI Tel ./fax: (0602) 73-015 SO SKUSNJAVS.KI SÉ JIM ČLOVEK PREPROSTO ME MORE UPRETI AVTO FEKONJA RADLJE vam nudi pri nakupu RENAULT 5 FIVE in RENAULT CUO 5% POPUST. Izkorišite ugodno priložnost! Obiščite nas v prodajnem salonu RENAULT v Radljah ob Dravi ali nas pokličite po telefonu: 0602-73-015. AVTO FEKONJA RADLJE 03 DRAVI Delovni čas: od 7. do 16. sobota: 8. -12- ure RENAULT priporoma elf RENAULT ŽIVLJENJA SPAR ® SUPERDISKONT-PLIBERK ffl.lPH.flJ.lJIg TRGOVINE KUŠEJ PLIBERK - ŠMIHEL MANDARINE MILKA ČOKOLADA , i, 9.90 100g 6*> SPAR LEŠNIKI 1/2 l AKUSTIČNE APARATE »BELO TEHNIKO »POHIŠTVO IN SVETILA »ŽIVILA, DELIKATESE »ČISTILA, POSODO »GOSPODINJSKE POTREBŠČINE »METRAŽNO IN »DEKORATIVNO BLAGO »POZAMENTERIJO IN BIŽUTERIJO »ZLATO, KOZMETIKO »KRISTAL, PORCELAN »INŠTALATERSKI MATERIAL »OBUTEV, USNJENO GALANTERIJO »KONFEKOJO, PERILO »IGRAČE IN »OTROŠKE POTREBŠČINE Našim kupcem je na voljo tudi velik paridmi prostor in menjalnica TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMU !N PREDMETI SPLOŠNE RABE |P tč fr I stal Q/zbtzgaerina rr, N». I Tutt za^UMNreiAa »«TC^fiaaiaCKO. /.8 «HiÉfÉlÉiÉSte bfagn/ včrtRj*’»# m; pušk« g«von: .Va govori. Na* Vna**^ avstroogrske vojske, ki je na prošnjo domoljubnih Korošcev v tednih brezpravja po I. sv. vojni vzpostavil red v Mežiški dolini. S svojimi 55 prostovoljci, večinoma / tj. 11.199* a f W. 11 1994 . Franjo Malgaj borec za severno mejo * , f Mfejurii 10. JI.18V4 B tCuIunj 6. S.1919 Šentjurčani, je zasedel dravograjski kolodvor in na Prevaljah ustanovil naglo sodišče. Z zasego vojaških transportov, namenjenih v Avstrijo, je priskrbel hrano za vso dolino. Takoj po vzpostavitvi reda je Franjo Malgaj začel utrjevati slovensko oblast v Mežiški dolini in se pripravljal na osvoboditev slovenske Koroške. Malgajeva dejavnost za osvobod- mostišče in čaka okrepitev, da bi zasedli Celovec. Te pa je slovenska vlada poslala šele v drugi polovici decembra 1918, vendar zaradi političnih razlogov vkorakanja v Celovec ni bilo. Maistru in Malgaju je bila odvzeta vojaška moč vse do maja 1919. Malgaj je tako moral po ukazu Narodne vlade Velikovec zapustiti in se nastaniti v Guštanju z nalogo, da osnuje vojaško okrožje. Ker mu je bila odvzeta vojaška moč , se je vse do aprila 1919 posvetil političnemu delu in imel PŽ in Priložnostni ovitek KFD25/1994. Osnutek: Jože Keber in Janko Štamfl v teh povojnih dneh najmarkant-nejša osebnost in lik junaka, ki mu je bilo dano, da popelje koroške Slovence v skupno državo z ostalimi Slovenci. PŽ in Priložnostni ovitek FZS 90 / KFD 24 / 1994. Osnutek: Jože Keber In Janko Štamfl Koroško filatelistično društvo iz Raven je skupaj s Filatelistično zvezo Slovenije poskrbelo za izdelavo in prijavo dveh priložnostnih poštnih žigov v spomin na 100. obletnico Malgajevega rojstva. Eden je bil v uporabi na pošti 63230 ŠENTJUR, drugi pa na pošti 62390 RAVNE NA KOROŠKEM. Prav tako je KFD RAVNE založilo priložnostne ovitke, ki si jih skupaj z odtisnjenimi žigi v spomin na Franja Malgaja lahko ogledate na slikah. Tako si je bilo možno na ta dan spet izdelali spominsko filatelistično celoto in ujeti trenutek časa v naši pestri zgodovini. Nadporočnik Franjo Malgaj je na Tolstem vrhu pri Guštanju prišlo do velikega spopada, v katerem je tragično preminil prav Franjo Malgaj. Da bi bolje ocenil vojaški položaj naših enot, je splezal na drevo, aktivirala se mu je ročna bomba in ga tako hudo ranila, da je preminil prej, preden so sploh lahko prišli do njega. Vojaški položaj je bil tako dramatičen, da Malgajevega trupla soborci sploh niso mogli pokopati in zajeli so ga Nemškutarji, ki so hoteli celo njegovo truplo zaradi njegovih narodnoprebudniških idej vreči v Mežo. Prevladal je razum in slednjič so ga le pokopali na ravenskem pokopališču, Korošice pa so kljub prepovedi grob okrasile z rožami in venci. 23. oktobra so ga njegovi soborci izkopali in prepeljali v rodni Šentjur, kjer je bil pokopan ob množični udeležbi ljudstva. V premislek nam vsem, kako Navdan z narodno mislijo in izrazitim talentom vojaškega in političnega voditelja je na Koroškem našel veliko somišljenikov in prostovoljcev za svojo četo. Do 23. novembra 1918 se je četa povečala na 170 mož, zato je z 80 možmi zasedel Pliberk. 30. novembra prekorači Dravo in vkoraka v Velikovec. Tu razširi Malgajeva četa tako priložnost , da dodobra spozna koroški živelj. Konec aprila pa so slovenske čete po ukazu slovenske vlade napadle nemške čete. Te so bile bolje opremljene in močnejše. Prešle so v protinapad in 6. maja aktualne so še danes njegove ideje, še utrinek iz napisa na njegovem spomeniku na Dobrijah: O, jaz ne spim, le čakam čas in čakam vas, da gremo skupaj čez Šentvid. Jože Keber VEČ ECEESEE Miran Kos se je rodil 27.4.1964 v Črni na Koroškem. Otroštvo in zgodnjo mladost je preživel na Ravnah na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Ves čas je bil odličen učenec in dijak. Na Pravni fakulteti je diplomiral leta 1988. V svoji generaciji je bil med petimi najboljšimi študenti. Leta 1973 se je pričel aktivno ukvarjati s plavanjem in pri tem vztrajal vse do leta 1986. V času svoje športne kariere je bil eden najboljših jugoslovanskih plavalcev, državni rekorder in prvak v vseh kategorijah, najboljši plavalec hrbtnega sloga na Balkanu in leta 1978 drugi najboljši plavalec istega sloga med vrstniki v Evropi. Med leti 1978 in 1982 je bil večkrat proglašen za najboljšega športnika občine Ravne. Oktobra 1988 leta se je zaposlil v takratni Železarni Ravne kot strokovni sodelavec v pravni službi. Leta 1992 je postal vo^ja pravne službe na Slovenskih železarnah, leta 1993 je opravil pravosodni izpit, leta 1994 pa je bil vpisan v imenik odvetniških kandidatov RS. V času svoje službe je bil prisoten v pravniških krogih z objavo nekaterih člankov strokovnih časopisov, predaval pa je tudi slovenskim ekonomistom na njihovih dnevih leta 1992 v Portorožu in pravnikom na njihovem srečanju v Portorožu leta 1993. Od leta 1989 je sodeloval pri delu Odbora za pravna vprašanja pri GZS in od leta 1991 deluje kot sodnik Častnega sodišča. V politiko je "zašel" še kot mladinec v nekdanji ZSMS, nikoli ni bil član ZKJ. Leta 1990 je kandidiral za poslanca v takratni še republiški skupščini za zbor združenega dela in za malenkost ni bil izvoljen (drugi na listi). Istega leta je bil kot predstavnik ZSMS izvoljen v občinsko skupščino v družbenopolitični zbor. V letih 1990 do 1994 je bil podpredsednik 00 zdajšnje stranke LDS, na začetku leta 1994 je postal njen predsednik. Marjan LAČEN, kandidat LDS za župana v novi občini Črna na Koroškem Alojzij - Marjan ŠEGEL, kandidat LDS za župana v novi občini Mežica Pravimo, da morajo razprave o javnih zadevah temeljiti predvsem na dejstvih. Pri tem predpostavljamo, da bo zaradi tega razprava objektivnejša. Šele v razpravi z različnimi pogledi soočena dejstva lahko pomenijo - ob veliki meri sreče - za obe strani sprejemljivo sliko stvari in s tem začetek pravega pogovora. Slika pa je pri tem lahko še daleč od objektivnega; ko ni mogoče drugače poenotiti stališč, je možen le bolj ali manj uspešen kompromis. Da se Slovenci znamo prepirati med seboj, dokazujeta zgodovina in sedanjost. Seveda gledamo na svet okoli sebe skozi svoja očala, kar pomeni, da je naše videnje odvisno ob iskušenj, vzgoje, znanja. Naenkrat ugotovimo (ali pa to mnogo pred nami ugotovijo drugi), da gledamo na svet s polno glavo različnih predsodkov; v ugodnem okolju in v primernem času lahko taki predsodki sprožijo pogubne medsebojne nestrpnosti. Večina nesporazumov se dogaja zaradi manipulacij z dejstvi. Slovenščina ima za opis take dejavnosti vrsto primernih izrazov. Tistemu, ki dejstva ponareja, pravimo, da laže; tistemu, ki jih noče razumeti, pravimo , da se spreneveda; tistemu, ki jih zamolči, rečemo, da je lisjak; onemu, ki jih zna v pravem trenutku prinesti na svetlo, pa običajno rečemo, da je dober politik. Danes že lahko rečemo, da smo Slovenci pri vstopu v mladeniška leta demokracije; pričenjamo se zavedati pomena pravil igre v demokraciji, ki naj bi preprečevale, da bi posamezniki s svojim prikazom stvari in s prepričanostjo v lastno nezmotìjivost izsiljevali privilegije zase, zavajali ljudi ali jih namenoma med seboj sprli. Dostojna eksistenca posameznika in vedno višja kvaliteta bivanja pomenita tudi za somišljenike Liberalne demokracije Slovenije s Koroške eno osnovnih smeri delovanja. Vsi tisti, ki smo se s svojim hotenjem in z močjo svojih izkušenj in sposobnosti vnaprej zavezali delovati za take cilje, si bomo prizadevali našo dejavnost usmerjati predvsem v tako povezovanje sokrajanov. Prepričani smo, da bomo lahko z našim strpnim, liberalnim, sredinsko uravnanim pogledom uspešno pripomogli k reševanju velikih problemov, pred katere nas je tudi tu na Koroškem postavil sedanji trenutek. Dr. Janez Batina, nosilec liste LDS za občino Ravne - Prevalje Miran KOS, kandidat LDS za župana v novi občini Ravne - Prevalje Naročnik: OO LDS Ravne na Koroškem Razgledi STISKE LICIPI w McaoSasa sgra 302 m sami Kadar je ne vidim, mi v dnevu nekaj manjka. Tako sem jo že vzela za svojo, da mi celo moja otroka rečeta: "Mama, glej tvoja ljubezen gre!" Majhna je, kot da bi ne imela niti pet let. Vsak dan jo videvam z njeno rdečo berglo in vedno znova mi v njeni čudni govorici govori o bolečinah v nogah, o mrazu, ki prihaja in o maši, ki jo večer za večerom obiskuje. Leta nazaj ji je bilo morda celo lepo, ker je imela sestro. Druga za drugo sta skrbeli, se tako ali drugače pogovarjali v meni nerazumljivi govorici. A danes je Johana sama. Gluha in nema med množico, ki hiti mimo nje. Z nekaj križi, ki so ji legli na pleča in z rožicami, za katere z ljubeznijo skrbi. Pravijo, da je nema in da se težko sporazumeva z okolico. Morda ji tudi zato nagajajo otroci, ker se ne more razjeziti nad njimi. Majhne bolečine ji razjedajo dan... V Vuzenici so pred nedavnim štrajkale mame in očetje. Štrajk so izbrali kot zadnjo možnost, ker več ne vedo, kako živeti danes, kaj šele jutri. Že včeraj jim je nekdo na Muti, Radljah ali v Ljubljani vzel pravico do dostojnega življenja. Naj mi bo oproščena užaljenost nad PREPIHOM, ki je zapisal tudi ta stavek: "Kolikokrat se razpišemo in skoraj razjočemo nad pomanjkanjem pri posamezniku, stiske množic pa ne razumemo ali nočemo razumeti. "Užaljenost zato, ker zatrdno in dobro vem, da stiska množic ni kolektivna stiska (čase socializma, kolektivnih krivd in kolektivnih zavarovanj, kjer je bil posameznik VEDNO prezrt smo - upam - pustili za sabo) marveč BOLEČINA IN OBUP Marjanov, Jožetov, Anic in Marij... ki imajo doma še koga z imenom in priimkom, ki danes in še dolgo ne bo videl NE JUTRI IN NE SONCA! Imela aern prijatelja. Polnega mladostnega hrepenenja, polne- ga energije, ki jo je izžareval kot odličnjak v šoli in kot dober športnik. Kolikokrat sva se pogovarjala o rečeh, ki jih pozna tudi današnja mladina. O disku. O pijači. O mamilih. Imela sem občutek, da je daleč stran in da je našel sebe. Čeprav je bil brez mame in čeprav oče o njegovi nežni duši ni vedel bogve koliko. Kadarkoli sva se srečala, sva govorila o vsemogočem, pa me danes toliko let po tem peklensko peče vest: Čemu se nikoli nisva lotila srši?! Zakaj sem dovolila, da ga je pokopal čas?.. Nekaj let po tistem, kar sva odšla vsak na svoj konec, da si poiščeva svoj poklic in uresničiva sen, sem zvedela, da ga je življenje povozilo. Mamila so ga pokopala in zdaj v spominu polagam belo vrtnico na njegov grob (pa niti ne vem, kje ta je). Sem bila prijatelj? In nikar ne pozabimo: so ljudje, (mnogi danes udobno sedijo kje na dobrem položaju, ali pa so šli v takšen ali drugačen pen-zjon), ki so nam vsem krojili obleko, ki je ni moč obleči... Vsi ti posamezniki nosijo imenal Le odgovornost so po - stariso-cialistični navadi - pustili nekje v ozadju, da se zapraši, segnije, pozabi.... Pri tridesetih je razvalina, fant, ki ne ve, kaj narediti s sabo in s svojo izgubljeno potjo. Pa vem, da jo je nekoč imel. Bil je vrag, ki je prežal nanj za vsakim vogalom, da ga je popeljal v gostilne, ga priklenil na edino žensko, prijatelja, znanca, mamo in očeta. Veličastno je njegovo ime: gospod ALKOHOL. Sama vem, da je bil pred desetletjem in več prikupen Brane, celo odličnjak v šoli. Znal je prisluhniti ljudem in znal je biti dober. A glej, glej ga zlomka: brezimna množica, ki ji tako radi in pogosto pripisujemo krivdo, sestavljena iz Tonetov, Jocov, Jak, ga je speljala, zapeljala, da postaja tudi sam del nje. Vse bolj brez volje in vse bolj njen hlapec. Dober dan, gospa pijača! Morda bi celo šlo, če bi ne prišel PRELOM, v katerem ob vse hujših težavah - hvala bogu! - vidimo tudi ČLOVEKA. In smo spet pri štrajku, pri Anicah, Jožetih, ki na Muti, v Vuzenici, v Radljah... ne vidijo svojega DANES, še manj JUTRI. In tu je spet nekdo (z imenom in priimkom), ki bolj ali manj ignorira vsako v nebo vpijočo bolečino (in stisko) in kratkoročno obljublja MIZERNE plače, na drugi strani pa zamaši vsako razpoko, skozi katero bi lahko posijalo sonce. Upognjen je in zgaran. Fabrika, ki ji je dal vse svoje življenje, mu je UKRADLA ves lesk iz oči in vso veselost. Kadarkoli ga vidim, videvam njegove gube, segam v njegove raskave roke in nič ne vprašujem. Ker vem! Vem, da ima doma petero otrok, ki jih s težavo preživlja. Vem, da je najstarejši v šoli in da je v teh dneh prejel svojo prvo štipendijo. Vem, da ima ženo, ki se nekje daleč v hribih upognjena sklanja nad zaplatami zemlje, da lahko da kaj v lonec.. Poznam otroke, ki uro in več pešačijo v šolo in v svet..., da se kasneje spet vračajo. Še dolgo, dolgo nihče ne bo odgovoren za nastalo situacijo, kajti neresnost in nedelavnost se - kot smola na les - lepi na najbolj odgovorne ljudi. Na tiste, ki odločajo, ki kujejo zakone, politiko, ki kujejo dneve Anicam in Marijam, Janezom ter Jernejem, ki tokrat štrajkajo v Vuzenici. Ali na Muti. Ali na Ravnah. V Mariboru. Ti kovači pa -ustoličeni na svojih prestolih-globoko pod vrednostjo razprodajajo žulje generacij... Množica smo. Množica brezimnih, ki hodi v dan. Marije smo, Anice, Jerneji. Ti in jaz smo. Upamo in čakamo in kot hlapci Jerneji iščemo svojo pravico. Ne jočemo nad usodo, ker usode ni. Je le čas, v katerem smo tepeni. Čas, za katerega bi bilo prav, da si ga vzamemo zase. Ali za svoje otroke. Ime imajo... -© T.Repnik- Vrhnjak NftRAW m SWEHO etoior,*™' kn-ci *. /vi/ ÒL ' m3 ( X" UK ** BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. _ 62380 Slovenj Gradec Stori trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fox: 0602 43 795 Telex: 33 450 kosi (§) d. o. o. Razgledi Pižerprof. Andrej Makuc OKUPflCIJfl V ENI IZD(i]l Povzetek dogajanja ob 120 - letnici Meškovega rojstva, pravzaprav ob odkritju spomenika imenovanemu zagledancu v slovensko besedo - Francu Ksaverju M. Gotovo bi bilo mogoče (tu) spodaj zapisano nasloviti tudi Tovšak vis-a-vis Meško ali pa Mestece med gorami v tovšaškem naročju, toda ponujene zastranitve bi še bolj zasivile že tako pregosto ovijajočo meglo mesta, ki je še včeraj zmoglo komunikacijo s svetom. Le najhrabrejši si namreč v dandanašnjem upajo odpovedati še do včeraj veljavnem atributu sintagme -komunikacija s svetom. Je pa povsem res, da so se na sobotno jutro, 29.10. letošnjega leta, vlačile goste megle in drobno je menada zapršelo tu in tam kar iz njih. Baje so po Koroškem radiu diskretno obveščali Mislinjskodolinčane in ostale 97,2 UK valovom dosegljive trpine, naj ne rinejo v mokroto ob napovedanem času, zakaj veliki dogodek bo storjen šele ob pol enajstih in ne, kot je bilo objavljeno že lep čas (beri - vsaj teden dni) - že ob desetih. Pripravljalo se je namreč odkritje že "odkritega" Meškovega spomenika izpod prstov pokojnega slovenjgraškega kiparja Radeta Nikoliča, sicer doslej v Mestni knjižnici odloženega in na svoj čas čakajočega (dvajset let) osamelca. O umetniški vrednosti pa seveda nič. Nekateri so sicer nekaj videli, toda die Benachricht-igung nismo mogli slišati, ker smo bili na Trgu svobode (pravzaprav pod Šragarjeve Cvete hiše napuščem, kjer je vsaj zadnji dve leti edino pre-davtomobilsko varno zatočišče v novem obelizabetinskem prometnem režimu). V še miru in tišini smo se prišli kake pol ure pred razglasom poklonit spominu monsignora Meška. Že davno nekoč smo se odpovedali transparentnostim prihajanja malo čez napovedano uro, ko te lahko zagotovo vsi vidijo med prodiranjem v prve vrste. Nekaj po pol enajsti se je Meško SHOW začel. Pravzaprav je bil zvezda v poldne zorelega dneva - mislinjski Tovšak. Moram reči, da gospoda še nikoli nisem imel priložnosti ne videti ne slišati na njegovega rojstnega kraja nadmorski višini, toda v mestu Glasnik miru je naredil pravi zasebni revolucijon. Mož je pravi polilist (gr.polys - mnogo) -neologizem bi torej bil mno-govec. UVODNIČAR. TOVŠAKOV PETER. "Delavec sem, veliki moj gospod, ki je delal ves dan in ni mrmral in je upiral oko vdano in zaupno večeru nasproti." KONFERASJE. PETER. TOVŠAK. "Najel si me, in kaj je moja naloga, če ne delo od jutra do večera?" KAPELNIK (Babnikove godbe iz Šentilja). TOVŠAK PETER. "Delo je bil dan mojega življenja, delo od mladosti do tega trenutka. Zdaj se je približal večer - in tvoj hlapec, veliki moj gospod, je utrujen." RECITATOR. PETROV TOVŠAK. "Na delo si me poklical, veliki moj gospod. Vem, nepopolno je in pomanjkljivo: slaboten človek sem. Zato ga blagoslovi ti, veliki, mogočni moj Gospod." Tako je delal tisto turobno dopoldne, da med njegovim ognjevitim čitanjem nismo vedeli, ali so besede izpod Meškovega peresa ali pa delavec Petruh bere iz svojega zasebnega delavskega dosjeja (menda ja ne na slovesnosti prisotnemu predsedniku SKD.) Tovšakovemu vorkerju bi pravzaprav moralo biti ime Jože (Josip, Jožek, Joe, Joža...) prvomajski, tako je garal in gore premikal. Ker si je tudi Bog sedmi dan oddahnil, je tudi mislinjski Mito Trefalt za kakšen trenutek odložil delo. Zaslužil si je predah. Utrujeno poslušalstvo pa tudi. Da se ni čisto do konca zlajhal, je dal do besed (mikrofona) priti tudi Tonetu Turičniku, prof., na Slovenskem najbrže najboljšemu poznavalcu življenja in dela Franca Ksaverja Meška. In začuda - v tovšaški milosti je Meškovo nadinpod-prsje lahko blagoslovil mariborski pomožni škof Jože Smej sam. Predolgo se je gospod prestopicavajoč ogreval za to dejanje in želel si je najbrže upravičiti svojega imena uročenstvo - zavetnik delavcev. Pa gospod zunanji Peterle v odstopu? Minister Lojze pa nič (prosto po Levstiku). Na koncu, pa prav nazadnje, mimo Tovšakovega protokola, zagotovo pa v imenu umetnosti, ki je nadkrajevna in nadčasovna (čeprav je tudi njej zavdala sivina predpoldneva), je slovenska gledališka igralka Jerca Mrzel zdeklamirala Ervina Fritza pesem za nesrečene in maloštevilne Slovence. Termin deklamirati ne prihaja od besedne podstave dekla, pač pa od lat. declamatio iz declamare - pomenja namreč umetniško podajanje na pamet. P.s. Prav tega dne od 15.00 (popoldne) je bil Pero (pa ne Lovšin) - torej Peter Tovšak že režiser, scenograf, izbiralec glasbe in odgovoren za stike z javnostjo v Mislinji na projektu Pri Hrastovih. Naj mi bo dovoljeno pristaviti, da je avtor besedila F.K.M. in ne Tovšakov Petrček. Vsaj to v tem izgubljenem tovšaškem dnevu.-© iiwtefe lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Opfeljfflinisi tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 VAL RADIA RADLJE S PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OSEB, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA- MED MINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE IN ZZZS JE BILA SKLENJENA SKUPINSKA POLICA ZA OSEBE, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. ZA TO OBDOBJE BODO TE OSEBE IN NJIHOVI DRUŽINSKI Č1ANI, KI SO PO NJIH PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANI, PREJELI NOVE IZKAZNICE. PODJETJA IN USTANOVE ZAKLJUČIJO IZKAZNICE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z ZADNJIM DNEM MESECA, ZA KATEREGA JE PLAČANA PREMIJA IN POŠLJEJO ANEKS Z ODJAVAMI NA IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE, S KATERO IMAJO SKLENJENO SKUPINSKO POLICO. PODATKE O OSEBAH, KI BODO SPREJEMALE DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA, POŠLJEJO NA PRISTOJNE CENTRE ZA SOCIALNO DELO. CENTRI ZA SOCIALNO DELO BODO NATO POSLALI PODATKE O PRIJAVI TEH OSEB NA USTREZNO IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE. Informacije na izpostavah ZZZS, OE Ravne. ODDELEK ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBMOČNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Kontaktne osebe: OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVN1K, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VODIAK, tel.: 063 831 840 DELOVNA MESTA ZA NASE LJUDI JOŽE GRAH. KANDIDAT LDS ZA ŽUPANA OBČINE SLOVENJ GRADEC Gospod Grah, v javnosti ste poznani predvsem kot odličen gospodarstvenik. Zato najprej vprašanje: Kako ste gradili N TU in zakaj ste podjetje zapustili? Leta 1972 je moje podjetje podpisalo dolgoročno pogodbo o skupnem vlaganju s firmo NAUE iz Espelkampa v Zvezni republiki Nemčiji, na podlagi katere se je Tovarna usnja organizirala v dve temeljni organizaciji. Ena od teh je bila NTU-Tovarna gumirane žime in penastih mas, katere direktor sem postal leta 1973. Tudi po izločitvi TOZD NTU iz Tovarne usnja (NTU p.o. Tovarna gumirane žime in penastih mas) sem ostal na čelu tega podjetja. Navkljub velikim uspehom in kvalitetnim premikom v podjetju sem se odločil letos zapustiti poslovni sistem JOHNSON CONTROLS - NTU z naslednjo argumentacijo: - nisem se strinjal s predlagano poslovno politiko in razvojno strategijo, ki so jo predlagali novi družbeniki - nisem se strinjal s predlagano investicijsko politiko, ki bi pomenila razvojno nazadovanje - nisem se strinjal s kadrovskimi rešitvami, ki so predvidevale restrikcije teh resursov Nepričakovan odstop in predhodni dosledno izpostaljeni protiargumenti so povzročili spremembe poslovnih usmeritev predvsem 'na kadrovskem področju in razvojni strategiji. Kako ste vi reagirali na ta dejstva? Organizacijske izkušnje, poslovne povezave tako doma kot v tujini, so mi omogočile, da v Slovenj Gradcu organiziram lastno podjetje, v katerem bo po poslovnem načrtu v naslednjih mesecih dobilo zaposlitev 80, nato pa 150 delavcev. Gre za proizvodnjo, ekološko neoporečno podjetje, z asorti-manom za zahod-nonemško avtomobilsko industrijo, torej kompletno usmerjeno na konvertibilni trg. Podjetje zagotavlja občini nova delovana mesta in razrešuje kritična kadrovska (odpusti) in finančna vprašanja tukajšnje gradbene dejavnosti, saj so proizvodni prostori odkupljeni oz. najeti od tukajšnjega podjetja. Poleg podjetništva je vaša dejavnost še zelo široka naštejete nekaj teh aktivnosti? Uspešna rast podjetja, ki sem ga vodil, je rezultirala dodatne obveznosti in vključitev v - Izvršni svet Občine slovenj Gradec, 1* K ^ # V - Ljubljansko banko - Temeljno koroško banko, kjer sem član izvršnega odbora in - območno GZS za Koroško v Dravogradu, ki ji predsedujem Vedno sem našel čas za podporo kulturnim, športnim in interesnim združenjem (med drugim sem častni član društva upokojencev in invalidov.) Za svoje delo ste prejeli številna priznanja. Katera so najpomembnejša? - Če naštejem le formalna priznanja: - priznanje s srebrnim vencem (1972) - priznanje z zlatim vencem (1986) - plaketo (1980) ter nagrado (1986) občine Slovenj Gradec za gospodarske dosežke - nagrado Gospodarske zbornice Slovenije (1993) za izjemne rezultate na področju razvoja podjetja, prizadevanjih za razvojno politiko ekološko prijaznih proizvodnih programov ter uspešnega managementa v mednarodni delitvi dela. In zdaj še vprašanje: Kaj je Vaše vodilo ob Jože Grah Kandidaturi za župana nove občine Slovenj Gradec? Smatram, da dolgoletne izkušnje in poslovne povezave lahko koristijo tudi kraju in ljudem pri nadaljevanju doseženih rezultatov, ki niso zanemarljivi. Tudi življensko načelo, da le delo predstavlja temeljni pogoj za vsestransko kvaliteto življenja, in navezanost na domači kraj, mi je narekovalo lokacijo mojega podjetja. Ta kvaliteta bi se z novimi delovnimi mesti morala izražati v dodatnih naporih za odpravljanje težav na področju komunalne infrastrukture, spremembi odnosa republike do cestnih povezav s Koroško in zamejstvom, nadal-njem razvoju šolstva in zdravstva in socialne skrbi potrebnim ter seveda kulturnem in umetniškem pečatu mesta, ki ni majhen. Menim tudi, da lahko še vnaprej prispevam h gospodarsko bogati in ekološko čisti občini ter vplivam na spreminjanje odnosa do gospodarskih tokov tako v občini Lahko kot republiki. To je seveda le grob oris razmišljanj ob mesta Slovenj Gradec. kandidaturi za župana Naročnik: 00 LDS Slovenj gradeč (šport KLIC PO ŽELEZNI ROKI Sicer verjamemo, da so rokometaši slovenjgraškega Preventa v sredo v svoji dvorani v povratni tekmi osmine finala pokalnega tekmovanja opravili z moštvom Inženiring Sarbeka, toda v vrsticah se bomo posvetili katastrofalnima predstavama "ježkov” v 6. in 7. krogu državnega državnega prvenstva. V 6. krogu so varovanci treneija Tomaža Kleča igrali v Litiji z Inženiring Šarbekom. Po zmagi nad istim moštvom v pokalnem tekmovanju je bilo pričakovati, da bodo tudi v dvoboju za točke Matovič in ostali boljši od skromnih Litijanov. Toda ne. Bili smo priča zmedeni in bledi igri Preventa, ki se v 60 minutah ni in ni našla. Zaznati ni bilo nobene srčnosti, ki bi prekinila “rokometno mučenje", na daigi strani pa je praktično vse uspevalo vrataiju Doblekarju in "motorju" litijskega moštva Špendetu. Poraz s petimi goli razlike (16:21) je bil tako samoumeven, po tekmi pa sta se trener Kleč in njegov pomočnik Avgust Potušek spraševala, kaj še storiti z ekipo, čigar kakovost ni sporna, zato pa je sporen pristop k igri. Že v naslednjem, 7. krogu, čez štiri dni je Prevent igral doma z drugouvrščenim Kodeljevim. Občinstvo je verjelo v znano nepismeno pravilo, da 'ježki" igrajo najbolje ravno proti dobrim ekipam. Tako je tudi kazalo do 57. minute, ko so Slovenjgradčani še zadnjič vodili s tremi goli prednosti (25:22) proti borbeni, disciplinirani in zmage željni ekipi iz Ljubljane, kjer so igralci v povprečju stari le 21 let. Ampak ravno ti mladi fantje so v finišu tekme pokazali "zvezdam" Preventa, kako se do zadnje minute tekme igra za barve svojega kluba. Brez milosti so mladi in neizkušeni fjubljančani dali v treh minutah lekcijo, ki si jo bodo Doberšek, Soršak, Sokolovič, Matic, Štrigl in drugi bržkone zapomnili. Da bi si jo vsaj! Končni rezultat je bil 26:27, ta poraz pa je pri Orlih in drugih privržencih Preventa povzročil več kot samo trenutno negodovanje. Vtis je za spoznanje popravil neodločen rezultat Preventa na Ptuju. Toda bera šestih točk po sedmih odigranih tekmah (Slovenjgradčane čaka še zaostala tekma z Gorenjem v Velenju) je za moštvo iz Mislinjske doline več kot skromna. Sam po sebi se ponuja ukrep v obliki "šok terapije". Ena izmed rešitev je imenovanje novega treneija. Pri tem se pod vprašaj nikakor ne postavlja strokovnost Kleča, temveč njegov odnos z igralci. Očitno je, da ima sedanji trener preveč pokroviteljski, prijateljski odnos z igralci. Vrhunski šport tega ne trpi, slovenjgraški "razvajenci" pa bi znali popraviti pristop k igri in učinkovitost s treneijem "železne roke". V tem članku si za kandidata za p trenersko mesto dovolim imeno |l vati Bojana Levstika, priznanje 1 trenerja brez obveznosti, ki je || nazadnje delal v Trbovljah, pred B tem pa je vodil tudi italijansko i reprezentanco. Levstik si je p ogledal tekmo Preventa s j Kodeljevim in ima bržkone precej j| jasno sliko o slovenjgraškem || moštvu. Kleč je naravnost idealna j oseba za njegovega pomočnika, S vsekakor pa bi lahko vsaj še v B tej sezoni dal svoj delež na H igrišču, kjer je še vedno | reprezentant z neprecenljivimi || izkušnjami in ugledom. Morda predlagana sprememba v S Preventu ne bo opravljena. To se || lahko zgodi, če bi ježki v 9. 1 krogu doma premagali Pivovarno j ’ Laško ali iztržili vsaj točko proti prvakom. Za tem jih čaka težko fj gostovanje v Hrpeljah pri m Primorskih Novicah Jadranu, kjer |j lahko Prevent računa z uspehom , le v primem, da povsem prebro- | di krizo. Eno je povsem jasno. V primem neuspehov so potrebne spremembe. V primeru Preventa lahko stvari postavijo na svoje *| mesto igralci sami, v nasprotnem || primem pa bo na potezi uprava j| s konkretnimi ukrepi.-© ROK TAMŠE I H 8 —■ tim m. iii g» «j SEISMO iiliii Piše: Ivo Mlakar STEKLE PRIPRAVE ZA PLAVALNI MITING RAVNE 95 Pri Plavalnem klubu Fužinar se že zavzeto pripravljajo za tradicionalni zimski mednarodni miting Ravne '95, ki bo januarja prihodnje leto v pokritem bazenu na Ravnah. Te dni so že razposlali vabila številnim klubom doma in v tujini, tako da pričakujejo okoli 200 plavalcev in plavalk. Tekmovanje bo potekalo v petih starostnih kategorijah, tako pri fantih, letniki 1978 in mlajši ter pri deklicah letnice 1979 in mlajše. Kot pretekla leta bo na mitingu seveda nastopilo največ plavalcev in plavalk iz slovenskih klubov, na Ravne pa bodo zagotovo prišli še plavalci iz številnih tujih klubov, s katerimi Fužinar že vsa leta tesno sodeluje, tako iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije in morda še od kod. PENEČ IN REITER NA EP Tekmovalci Tradicionalnega karate kluba Ravne se vse bolj uveljavljajo v slovenskem prostoru. Potem, ko sta na letošnjem svetovnem prvenstvu v Trevisu v Italiji v slovenski članski izbrani vrsti nastopila Ravenčana Roman Breznik in Ivan Mravljak, stopajo po njunih stopinbjah tudi mlajši karateisti edinega koroškega kluba. Jure Peneč in Florjan Reiter sta namreč uvrščena v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki bo konec tedna nastopila na evropskemprvenstvu v tradicionalnem karateju v Zakopanih na Poljskem. DOLICANKE ČETRTE Končan je jesenski del prvenstva v enotni slovenski ligi za nogometašice, v kateri letošnjo sezono nastopa le 6 ekip, potem ko so se tekmovanju odpovedali ekipi iz Ižakovcev in Skal pri Velenju. Nogometašice Doliča, ki jih trenira Jože Vogler, so prvenstvo sklenile na 4. mestu s štirimi točkami. Edino zmago so si igralke Doliča priigrale doma v tekmi z Vrhničanka-mi, neodločena izida pa so dosegle proti nogometašicam Jarš in Istrabenza Koper. Po jesenskem delu so v vodstvu nogometašice Krima iz Ljubljane. ODBOJKARJI DOBA NIZAJO ZMAGE Po dveh uvodnih porazih v prvenstvu prve avstrijske lige proti Union Ennsu in Radiu Dunaj so odbojkarji Doba iz male vasice pri Pliberku na avstrijskem Koroškem, v preostalih šestih tekmah, dosegli same zmage. Najbolj odmevna sta uspeha ekipe trenerja Branka Goloba v zadnjem tednu. Najprej do Dobljani v svoji dvorani v St.Paulu v koroškem derbiju odpravili Hypo Celovec s 3:2, nato pa v 8. kolu z istim rezultatom zmagali z doslej še neporaženimi odbojkarji Uniona Ennsa. Odbojkarji Doba, za katere igrata tudi igralca iz Slovenije, Ravenčan Bojan Mlakar in BlejČan Aleš Jerala, so trenutno skupaj z ekipo iz Ennsa na 1. mestu najkakovostnejše avstrijske lige. -© (šport IZTOK VERDINEK V treh koroških klubih, pri Fužinarju na Ravnah, v Mislinji in v Vuzenici, trenira kar nekaj pogumnih fantov, ki se hrabro spuščajo po zaletiščih smučarskih skakalnic. Mednje zagotovo sodi petnajstletni smučar skakalec Fužinarja Iztok Verdinek, ki je posebno v zadnji sezoni opozoril nase z odličnimi rezultati v kategoriji kadetov, kar ga je pripeljalo tudi v reprezentanco Slovenije. Med svoje največje uspehe šteje osvojitev naslova državnega prva leta 1990 v konkurenci dečkov do 10 let. To je bil eden prvih nje- POTii'iMUIlJjllM govih velikih uspehov, ki bo za vedno ostal v spominu, toda danes se dobre uvrstitve na tekmovanjih po Sloveniji kar vrstijo. Tudi v tujini se je že preizkusil in eden zadnjih njegovih uspešnih nastopov je 2. mesto med dečki do 15 let, na tekmovanju Alpe - Jadran v Eisenerzu v Avstriji. Sicer pa, osebni rekord Iztoka Verdineka je 94 metrov, dosegel pa ga je na tekmovanju v Frenštatu na Češkem. Za smučarske skoke je Iztoka pravzaprav navdušil njegov oče, ki je že vrsto let izjemno delaven pri SSK Fužinar, njegov sedanji trener pa je Bojan Krivograd. V otroški sobi pri Verdinekovih je seveda veliko pokalov in medalj, ki si jih je v teh letih "prislužil" Iztok, toda, kot kaže, jih bo v prihodnje še več, saj po Iztokovi poti stopa tudi njegov mlajši brat, dvanajstletni David. Iztok Verdinek je bil rojen 25.1.1980, je učenec OŠ Koroških jeklarjev, stanuje pa na Ravnah, Javornik 52. I.M. CA) N KO, CERAR. GABER V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu je še vedno na ogled razstava Življenje, posvečeno športu, ki prikazuje športne aktivnosti in zbirko Vinka Cajnka. O starosti slovenjgraškega, koroškega in slovenskega športa smo podrobneje že pisali. O pomembnosti njegovega delovanja pa priča tudi obisk Mira Cerarja, legende našega športa in podpredsednika ZBIRKA, KI JE NAVDUŠILA TUDI MINISTRA - Vinko Cajnko, LEGENDA Z LEGENDO - Vinko Cajnko in Miro Cerar sta si imela dr. Slavko Gaber, Janez Komljanec in Marijan Linasi. kai povedati. Olimpijskega komiteja Slovenije, in dr. Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport, ki sta si v času mednarodnih športnih iger za učence v Slovenj Gradcu tudi ogledala razstavo. R.T. Vaš Prepih m SSf QMT Hotuljski tabor I. 43 je pripovedka, ki se bere po petdesetih letih kakor za koga. Zapisanega je ostalo marsikaj, še največ v zbornikih ob 35 in 40-letnid. Za mladino je to branje zanimivo, včasih kar sridjivo, saj skriva elemente kriminalke, za malo starejše bralce, ki so poleg prebranega slišali še pripoved redkih še živečh prič, ni več samo pripovedka, je že pričevanje z vsemi dodatki pripovedniške in poetične svobode, ki vnaša v bralčevo psiho nemir, razmislek in tudi spoštovanje. Za tiste pa, ki so hotuljski tabor posredno ali neposredno doživljali, je ta pripovedka silna in neizprosna resničnost nekega časa, ki se je zgodil in ki se naj ne bi nikoli več povrnil, saj v njej nastopa 27 umorjenih sovaščanov v povprečni starosti 20 let in 24, ki so bili pobiti v nacističnih taboriščih in ječah. Če so ti podatki, ki so na voljo, sploh popolni. Skoraj pol stotine nedolžnih žrtev v zaselku, Id takrat ni premogel 500 ljudi. To ni pripovedka, to je obtožnica, naslovljena na čoveštvo. In česa so bili vsi ti obtoženi? Ničesar drugega kot tega, da so bili Slovenci, da so ljubili svojo domovino, da so govorili svoj jezik in peli svojo pesem, ki jo jih je nauàla mati. Hotuljci so temu času in ljudem postavili spomenik in ta dan imenovali praznik kraja ter ta spomin spoštljivo negovali vseh petdeset let, saj to ni praznik borcev, to je praznik vseh krajanov. Ko prebiram zapiske tistih časov, Id so jih napisali neuki ljudje, žive priče, enostavno, brez olepševanja, s preprostimi besedami, resnične, kot so se zgodili, me spreletava groza ob spoznanju, da je vse to gorje lahko povzroči čovek in me prevzame silen ponos ob dejstvu, da so se nasilju znali upreti preprosti ljudje, da jih je v ta junaštva vodila ena sama misel -biti svoboden, biti Slovenec, biti čovek, imena vreden. Tu ni bilo vmes dobičkarstva, ne oblast in ne denar, le ena sama svetla zvezda vodnica - svoboda. Življenje nima cene, ki bi jo lahko plačali. Vsako življenje je enkratno in je last enega samega, zato o njem ne more odločati nihče. Umor je umor, pa naj se je zgodil kdajkoli, Igerkoli in ne glede na vzrok zanj in je zločn. Med poslednjimi slavnostnimi govorniki na tem prazniku je bil dr. Skobir I. 88. Na drobno je analiziral sklepe 17. seje ZK/. To je bilo v času, ko je inflacija dosegla rekorno višino, nekaj sto odstotkov, ko so se na cesti pričeli zbirat nezaposleni, ko so se stavke že vrstile in ko je bilo jasno, da je zlate dobe neskončnih pravic in nikakršnih odgovornosti konec. Med drugimi sklepi so bile tudi zahteve po varstvu pravic nezaposlenih, zahteve po sestopu partije z oblasti, po smotrnih naložbah in proti razmetavnju denarja na vseh ravneh in proti centralizadji oblasti v Beogradu itd. Sedaj je od tega minilo 6 let. Takrat se nam še sanjalo ni, da bomo čez 3 leta samostojna država Slovenija. Vse se je spremenilo, toda kako. Partija je sestopila z oblasti, inflacija je minimalna, razmetavanja družbenega denarja ni več, število brezposelnih se je strahotno povečalo, sodalna zaščita je na trhlih nogah, centralizem v Beogradu je preteklost, zato pa se je preselil v ljubljano. Nekoč je bilo stavkati prepovedano, danes je dovoljeno, če si kdo upa. Nekoč so bili delavci preveč zaščiteni, danes so nezaščteni. Nekoč nas je ogrožal sodalizem, pa smo kljub temu vsi dobro živeli, danes nas osrečuje kapitalizem, toda le nekatere, drugi so na cesti. Nekoč so kradli maloštevilni izvoljena partije, danes kradejo mnogoštevilni pod zaščto zakona. Nekoč so nam bili pomniki zgodovine, posebno iz časov NOB, svetinja, danes ne spoštujemo ničesar - ne spomenikov, ne ljudi, ne oblasti, niti sami sebe ne. Potem ni čudno, da se razrašča kriminal celo med otroki. Kulturno življenje, ki je bilo nekoč v dolini zelo živahno, seveda podprto s strani družbe, je danes prepuščeno redkim zagnanim posameznikom, zato pa tudi siromašno, nima nikakršnih perspektiv in tudi v tem pojavu tičjo korenine prestopništva. Z eno besedo -postali smo svobodni roboti modernega načna življenja in istočasno popolni sužnji v dirki za denaijem in oblastjo. Ali je sploh kak izhod iz te krize? Prav gotovo je! Samo miljon nas je, je zapisal pred petdesetimi leti Kajuh, milijon trpečh, po svobodi hrepenečh. Sedaj nas je dva milijona svobodnih, toliko kot šteje predmestje malo veqega velemesta. In prav zato rabimo pametne in predvsem poštene voditelje, da bi se v tej svobodi obdržali. Boj za oblast med vsemi potrebnimi in nepotrebnimi strankami je postala glavna skrb naših politikov. Namesto, da bi se po pameti dogovorili, kako voditi politiko, da bi bilo za vse Slovence v prid, si mečejo polena pod noge, izmišljajo si vedno nove afere in ustanavljajo nove komisije, pa do danes še nobena ni do konca razrešila niti ene afere. Milijarde mark so bile ukradene in pretihotapljene v tujino, pa do danes nihče ni bil za to obsojen in ne kaznovan, še manj pa se je denar, ki je last delavcev, vrnil nazaj. Podjetja gredo v stečaj in se prodajajo za drobiž, potem pa ista podjetja nenadoma pod drugim imenom poslujejo z dobičkom, največkrat kar pod vodstvom istih ljudi, ki so jih spravili na boben. Kje je tu logika? Ali smo Slovenci res tako butasti, da ne bi sprevideli, da je vmes goljufija? Kar pa je najbolj podlo - stranke izrabljajo verska in vsa mogoča čustva in prepričanja za hujskanje ljudi, ki še nikoli v zgodovini niso Bili tako skregani med seboj, pa veana niti ne ve, zakaj. Smo za to, da se zgodovina razišče in se pokaže krivce, to naj počnejo strokovnjaki, ki so neopredeljeni in zgodovinsko neobremenjeni in ne samozvani politiki, polni mržnje, ki bi najraje v žlid vode utopili vse, kar ni po njihovi meri in ki mislijo, da se je zgodovina Slovencev začela tisti dan, ko so se sami vrinili v politiko, čeprav jih nihče ni klical in so Slovencem naredili več škode kot koristi. Vsa ta kolobodja, ki jo imenujejo politika, meče slabo luč na mlado državo, Evropa vse to opazuje in ocenjuje našo moč, potem pa se ni čuditi, da se obnašajo nasproti nam oholo. Tako meje s Hrvaško, kot zahteve nekaterih reakcionarnih krogov v Italiji po reviziji meja in imetja so plod takega početja in vsa klečeplazna politika naših zastopnikov ne bo potešila njihovih apetitov, vse dokler bodo videli v nas skregane amaterje, ki se niso sposobni niti med seboj dogovoriti, kaj še z drugimi izven naših meja. Bora, odpisana generadja, kar je življensko normalno, pa ne mislimo biti odpisana zgodovina. Nimamo svojega zastopnika v vladi, pa vendar smo vesf naroda. Ne terjamo nikakršnih pravic in predpravic zase, terjamo pa pravice ljudem, da lahko delajo, da lahko s svojim delom dostojno živijo, ker te možnosti so. Nikoli se ne bomo sprijaznili s tem, da naj pešdca bogatih živi na račun večine revnih, zoper tako suženjsko ideologijo se je slovenski narod uprl istočasno kot proti okupatorju in ne misli nikoli več igrati vloge dihurjev in pankrtov ter klečeplaziti pre oblastniki posvetne ali katerekoli druge vrste gospode. Naš narod je dovolj pameten, ima dovolj izobraženih ljudi in tudi dovolj naravnih bogastev, da lahko normalno in dostojno živi tudi v družbi in enakopravno z Evropo. Smo za sodelovanje z Evropo, pozdravljamo njihovo udeležbo v našem gospodarstvu, ne pristajamo pa na to, da bi večna naših podjetij prešla v tuje roke. Slovenija je bila, je in mora ostati slovenska. Če drugi znajo gospodariti z našim naravnim bogastvom, čemu ne bi znali mi Slovena sami. Slovenija bo postala prava država le, če bomo skupaj držali. V dmžini, kjer se med seboj prepirajo, ni mogoče živeti, kaj šele dobro gospodariti. Slovenci smo skupaj držali v času druge svetovne vojne - razen peščce odpadnikov, ki so se prodali okupatorju, toda le v malem delu slovenske zemlje, pa še ti se ne bi, če ne bi bili nahujskani. Skupaj smo držali tudi v času desetdnevnega osamosvajanja. Takoj po tem pa smo se skregali, pa se nebi, če ne bi bili nahujskani od strankarskih voditeljev vseh barv. In kdo ima dobiček od tega? Nekaj ..politikov in mešetarjev, ki so si zgradili standard in plačali 70% vrednosti ali si ustanovili tako imenovana Bypass podjetja doma in v tujini, tako imenovano delovno ljudstvo pa je ostalo z dolgim nosom tam, Iger je bilo. Ali smo Slovenci res rojeni za hlapce in znamo biti prijatelji samo takrat, ko nekdo vihti bič nad nami in smo v nesreč. V štiridesetih povojnih letih smo ogromno zgradili in se z nikomer nismo kregali. Res, da je bilo marsikaj zgrajenega nenačrtno in danes ravno tisti, ki so prišli do standarda na račrn družbe z nepqvratnimi in nerevaloriziranimi krediti, vpijejo, kako so bili zatirani, vsi drugi, ki so jih kreditirali, pa molčjo. Slovenija potrebuje modre in poštene voditelje, kateri stranki pripadajo, ni prav nič pomembno. Na prihodnjih volitvah bo treba dobro premisliti, kdo je zaupanja vreden. •© Kotlje, 30.10.1994 Mitja Šipek CENTER TRfl-BERK - KLJUB KRŠENJU ZAKONOV IN PREDPISOV? Ker so se v javnosti in tisku (Večer, 20.10.94) ponovno pojavile govorice, da je z načrtovano gradnjo dravograjskega Centra Traberk "zdaj vse v redu1', se mi zdi dravograjsko, pa tudi širšo javnost potrebno seznaniti z dopisom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, ki je bilo 1. 4. 94 poslanu oddelku za gospodarstvo Občine Dravograd. V njem namreč piše (citiram v celoti): "S predloženo lokacijsko dokumentacijo načrtovanega poslovnega objekta in bencinske črpalke na prostoru med cerkvijo in historičnim mestnim jedrom ne moremo soglašati. Neposredno okolje cerkve v naših strokovnih ocenah ščitimo kot območje kulturnega spomenika, zato je kakršnakoli gradnja nedopustna (zaščitene parcelne številke so označene na karti k.o. Dravograd - 6). Objekt bencinske črpalke ne sodi v to historično območje med cerkvijo in starim mestnim jedrom. Eventuelna druga gradnja pa mora upoštevati v urbanizmu in oblikovanju ter v tlorisnih in višinskih gabaritih zakonitosti tipično trške oz. območne arhitekture in urbanizma. Pri projektu mora ostati čitljiv rob historičnega mestnega jedra oziroma mestna glazija. Načrtovalci projektne dokumentacije naj se predhodno posvetujejo s strokovnimi delavci našega zavoda, da bomo pravočasno izdelali ustrezne spomeniškovarstvene smernice." Dopis je podpisal ravnatelj Janez Mikuž. Dravograjski oddelek za gospodarstvo pa je gradbeno dovoljenje investitorju GTP Košenjak izdal kljub izrecnemu nasprotovanju omenjenega Zavoda in ne da bi bile za načrtovano graduo izdelane kakršnekoli posebne strokovne podlage. Glede na to, da za omenjeno Pisma, zemljišče ni sprejetega zazidalnega načrta ter da je zlasti gradnji bencinske črpalke na omenjenem mestu nasprotovala celo občinska skupščina in je protest kasneje podpisalo kar 283 ljudi, medtem ko so odgovorni na občini kršili še celo množico drugih veljavnih predpisov in zakonov (ki jih tokrat ne bom naštevala, lahko pa jih ob drugi priložnosti), izraža ravnanje občinskih oblasti očitno zgolj privatni(ški) interes, ne pa interesa Dravograda. Obenem pa pomeni arogantno norčevanje tako iz občanov kot iz pravne države. Za Dravograd naj bi v prihodnje skrbeli ustrezno izobraženi ljudje ne le z razvito pridobit-niško, temveč tudi kulturno vestjo! mag. Silvija Borovnik Dravograd GRENKI SPOMINI Članek v Prepihu Travniki so že zeleni je dvignil kar precej prahu pri prizadetih. Zato se oglašam še jaz kot tedanji lastnik kmetije, 200 metrov nižje ležečih poslopij od hudournika, ki mi je leta in leta bil strah in trepet ob deževju. V ta potok so se zbrale vse vode iz hribov južnega Pohorja in se valile proti moji hiši, v hleve in kleti. Veliko sem vložil dela, z lopato in kopal in poglabljal ta potok, pa se zaradi drevja ob potoku ni dalo z rokami nič storiti. Zato sem se razveselil strojev, ki so prihajali v naš konec v pomoč, a žal zastonj. Stroj se je napotil v Vovkarje in kopal več dni, dolg in globok jarek za mali studenček od hriba Lečevca do obcestnega jarka. Za takšen studenček bi zadostovala brazda z plugom. Le malo je verjetno, da bi zato lastnik to kopanje plačal sam. Tudi na Turjakovci je imel stroj veliko dela na prelepi zamočvirjeni planoti, ki bi lahko postal lep travnik. Izpeljali so vodo po ceveh v reko Mislinjo, potem pa pustili zarasti z grmovjem. Največ koristi so imeli od tega res lastniki travnikov na Delah, kjer so počivali stroji tudi po več dni. Zato sem prosil ing. odmevi Soviča, ki je vodil ta dela, da bi mi skopali stroji ta jarek, če ne drugače, pa vsaj za plačilo. Ker pa je dejal, da zaradi drevja tega ne more, sem dobil dovoljenje tudi od lastnika tega drevja. To bi bili tudi storili. Ko sem šel ing. Soviču na pomoč pri gradnji hiše, kot vsakemu, ki me je prosil, je dejal na mojo prošnjo, naj jo vložim pismeno na zemljiško skupnost. Bil sem navajen, da sem na vsako prošnjo vedno dobil odgovor, a na ta odgovor sem zastonj čakal. In tako so prišle tiste novembrske poplave. Valile so se vode do moje hiše in v kleti in hleve. Vsi premočeni smo kopali jarke okoli voglov, reševali v kleteh pridelke, hladilne skrinje in stroje in črpali vodo iz njih. Nikoli se nismo tako namučili kot na ta praznih Vseh svetnikov. Bil sem tako besen, da sem sklenil to nekoč zapisati v kakšnem glasilu. Na to pa me je spomnil članek Jožefa Pačnika, mojega soseda sotrpina. Z njim smo skopali jarek na svoje stroške, ki niso bili majhni. Veliko nam je bil v pomoč tudi sosed Anton Gobec, in se mu ob tej priložnosti lepo zahvalim. Ali ne bi bilo lepo, da bi nas interesente prej poklicali in bi se pomenili in bi razdelili sredstva, ki so bila na razpolago, lepo pošteno, kot smo bili v tem kraju od nekdaj navajeni. Tako pa se je lahko tako dogajalo, ker v naši ljubi Mislinjski dolini do sedaj ni bilo enega poštenega, nepodkupljivega inšpektorja. Ta bi moral te šefe kontrolirati, kako so uporabljali sredstva in veliko jeze in trplenja, ki danes dviga prah, bi si prihranili. Pa tudi mnogokaj drugega bi odkril, kar se je takrat šušljalo med ljudmi, pa ni bilo inšpektorjev, da bi to šušlanje razčistili. Vrana vrani ne izkljuje oči. Sedaj sem izročil imetje mladim in oni naj se borijo za svoje pravice. Vendar neprijetni spomini v človeku ostajajo, in teh je še mnogo za opisati. Vse to si upam s podpisom s polnim imenom in naslovom, ne pa s začetnicami kot ZT. Jože Krajnc Šentilj 88, Mislinje partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 Razvedrilo Màià SIV SUKNJIČ Z VRVICAMI, KOT ZNAMENJE PRIPADNOSTI SLOVANSTVU, IURIZMU URAVNAVANJE, UREJEVANJE POZITIVNA ELEKTRODA VEČJI PROSTOR ZA PRIREDITVE OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU GRŠKA NIMFA ACE MERMOIJA OSLOVSKI GLAS SUROVINA ZA IZDELAVO PIVA REKA V ŠPANIJI .. T a Sfòt'V/ SIMBOL ZA RADIJ PRISTAŠ DACHZMA s m ■ - m ÌTjT. • * fct m SPANEC ALP.DOUNA v švia afeì--- SIMBOL ZA VODIK gÉÉ§É MESTO OB NILU mk k IVAN LOTRIČ ANTON JANŠA jB§ §1 f 1 VPRAŠAL PO KRAJU KNAP NIHČE m KRATEK POŽIREK MAJHNA TACA ► SIVA, TEŽKA KOVINA NEKDANJA RAZDELITEV CERKVENEGA LETA AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK ZASNOVA CVETA ZASLOMBA MESTO BLIZU DUNAJA OB DONAVI ITAUJANSKA TV HRV. NAFT. INDUSTRIJA PLESNA FI-QURA PRI ČETVERKI ŠKOTSKA REKA MAJHNA OSA LUKA V SOMAUJI GRAD V BEGUNJAH MANJKA SL IGRALEC JANEC VINKO VASLE VODA KIT. MOŠKO IME VRATA V OGRAJI VSA DELA KAKEGA AVTORJA EVROPSKA REKA EVROPSKA DRŽAVA (ORIGINAL- NO) POJAV NA VODI ŠIROKO UPORABNA UMETNA SNOV GRADBENI MATERIAL FR1DTJOF NANSEN IME PISATEIJICE JONCOVE PRISTANIŠČE V IZRAELU PRIPADNIK RUSJ prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE TRADICIJA JE NAŠA GARANCIJA > samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici A GRADIS mwmm GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimo razne mizarske usluge. .... vsak dan... ' pcy .■ j k % ' ' 'a 'Sj ... ves dan... Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245,41-818 / fax: (0602) 42-600 _____ PONUDBA NA ENEM MESTU! - FRI F SKOPA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čas vsak dan od 8 do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vič: 83-955 - Poleg cigaret, originalnih Škotskih in irskih whisky-jcv, ameriških burbonov ter zlatnine in ur Vas vabimo s POSEBNO PONUDBO: - športna^oprema - brisače, kravate - parfumi - sladkarije in igrače za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST - menjalnica denarja -špedicija "' ■'Mi L - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka - prodajtt turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino GOSTINSTVO Restavracija na Holmcu jc prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žabjimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena z dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI ! ;