ii. 20 (1103) Leto XXtl NOVO MESTO, četrtek, i. ,20. maja 1971 ž CateSke toplice - V po- i ? nedeljek se je začel v Čateških | ' Toplicah dvodnevni seminar o p prehrani rastlin, zlasti travnikih, ki ga je organiziralo pedoloSco ; . društvo Jugoslavije. Udeleženci | so si ogledi več kmetij v Spod. Posavju. TREBNJE - V ponedeljek bo v Trebnjem zasedala občinska konferenca ZK, na kateri bodo pretresali gospodarski položaj v občini in politično delovanje ■ članov ZK po brionski seji. BREŽICE - Učenci glasbene šole v Brežicah prirejajo nocoj koncert v veliki dvorani prosvetnega doma. Z njim bodo počastili 25-letnico obstoja šole. BREŽICE — Zvezni poslanec Franc Šetinc bo danes popoldne prisostvoval ustavni razpravi, ki jo sklicuje SZDL z obrtniki v Brežicah. BREŽICE - Na jutrišnji skupni seji svetov za gospodarstvo in finance v Brežicah bodo tolmačili razvojni in sanacijski načrt rudnika Globoko sodelavci inštitutov, ki so opravljali v GIo-. bokem obširne znanstvene raz-; iskave. Sklepi napovedane seje bodo odločilni za prihodnost rudnika. BREŽICE - V torek in sredo je bila v Brežicah krvodajalska akcija. V torek do 12. ure je prišlo na odvzem krvi nad 180 krvodajalcev. KOČEVJE - Kočevski teritorialci so včeraj ustanovili aktiv ZK, v soboto pa bo imela ena izmed enot streljanje z več vrstami orožja. METLIKA - V torek je bil firvič sejem na novem sejmišču. • zkazalo se je, da je prostor tesen in da mu manjka sence. odpraviti razlike? Občinske priznavalnine na Dolenjskem bi lahko izenačili na podlagi družbenega dogovora —^ Prl^ pravi ja jo zakon, ki bo pomagal kmetom borcem Predstavniki ZZB iz novomeške, brežiške, krške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine so se na posvetu 13. maja v Novem mestu strinjali s slovenskim predlogom, naj bi poslej zveza predpisala le enotne statutarne pravice za borce NOV in vojaške vojne invalide, republika pa naj bi dobila pristojnost, da bi vse te pravice reševala v okviru svojih možnosti. to kategorijo udeležencev revolucije. Kmetje-borci tudi že dolgo čakajo tako priznanje. Do zdaj mnogi še niso uveljavljali posebne delovne dobe. Ker pa je rok za to že zastaral, so predstavniki ZZB pripomnili, da bi izjemoma priznali posebno delovno dobo vsem kmetom borcem, ki bodo uveljavljali varstveno pokojnino. Najpomembnejši gospodarski dogoddc na Kočevskem bo prav gotovo referendum o združitvi ITASA in Rudnika. Več o tem na 5. strani! Na sliki: mešalci za beton na „tekočem traku“ v ITASU. (Foto: Jože Primc) Od velikih obljub — malo dejanj Ob 30-ietnici vstaje, ki jo bomo letos v republiškem merilu počastili v Lokvah pri Črnomlju, se spomnimo, da se je prav tu snovala slovenska državnost — Bela krajina se danes čuti odmaknjeno 14. maja so predstavniki obeh belokranjskih občin s Francem Koširjem, predsednikom odbora za organizacijo osrednje proslave ob 30-letnici vstaje, priredili tiskovno konferenco v črnomaljskem hotelu Lahinja. m Namen sestanka" s,^ predstavniki slovenskih časnikov in revij ter RTV je bil opozoriti javnost na dogodke pred 30 leti, ko še je v Beli ‘krajini Vse belokranjsko gospodarstvo se je začelo razvijati v zadnjih 20 letih, značilno zanj pa je, da je raslo z lastnimi močmi in na račun delovnega človeka. S pomočjo nizkili osebnfli dohodkov so kolektivi ustvarjali (Nadaljevanje na 6. strani) Prav tako so menili, naj bi republika predpisala, kakšne naj bodo občinske priznavalnine in druge družbene dajatve borcem. Navedli so, da zdaj vsaka občina občinske priznavalnine določa po svoje, kot jim to omogočata razvitost in plačilna zmožnost. Republiški predstavniki so takoj odvrnili, da republika občinam ne more predpisati občinskih priznavalnin; če pa hočejo občine odpraviti razlike, naj se dogovaijajo. Predstavniki občinskih ZZB so menili, da bi na Dolenjskem tak družbeni dogovor lahko dosegli. Dodali so, da bi morali v tem dogovoru upoštevati predvsem življenjske stroške, ki se jim tudi borci ne morejo ogniti. Posebej so se na novomeškem posvetu zavzeli za učinkovitejše reševanje zadev kmetov borcev. Pri tem so pozdravili pripravljajoči se republiški zS-kon o varstvenih pokojninah za ZANIMANJE ZA KOSTANJEVICO Nemška trdka Betriebsgesell-schaft Deliroute z Wuertenberškega se zanima za ureditev gostinskega objekta v kostanjeviškem gradu. Na priporočilo skupščine je firma navezala stike s koprskim Slavnikom, ki mu ^je občina Krško obljubila prednost pri ureditvi gradu za turistične in gostinske namene. Če se bodo pogovori ugodno končali, je pričakovati soudeležbo prej omenjene nemške firme pri obnovi gradu v Kostanjevici. Zadruga in kmetje pred pomembno odločitvijo V nedeljo, 23. maja, bodo člani zadružnega sveta kmetijske zadruge na Bizeljskem odločb o svoji prihodnosti. Razpisan je referendum o priključitvi k Slovenija vinu. Volilno pravico bodo imeli razen članov sveta tudi kooperanti, ki so z zadrugo v pogodbenem odnosu. Na referendumu bodo imeli pravico odločati tudi tisti kmetje, ki imajo v zadružni hranilnici naloženih vsaj 1500 din. Če se bodo udeleženci referenduma izrekli za pripojitev k podjelu Slovenija vino, bo zadruga zadržala vso dosedanjo dejavnost, vendar v povečanem obsegu. Se naprej se bo ukvarjala s kooperacijo in odkupom grozdja ter vina, pa tudi najboljše vrste bizeljskega vina bo še vedno polnila v svoji kleti v Orešju. J. J Na nedavni seji Turističnega dru-šti'a Kočevje, katere so se udeležili tudi predstavniki občinskih organizacij ZZB, SZDL in sindikata, so se dogovorili, da bo Kočevje vrnilo obisk Slovencem iz okolice Trsta 6. junija. Na pot bodo krenili: dva avtobusa pevcev, harmonikarjev in ša-histov, 2 avtobusa članov raznih organizacij in izletnikov ter kolona avtomobilov, ki jo bo organiziralo AMD Kočevje in v kateri bo tudi vozilo ,J*omoč-informacije“. V programu obiska je med dru-gm: polaganje venca pred spomenikom padlim v Boljuncu, šahovski dvoboj, ogled slovenskega prosvetnega doma v Trstu, grejem pri slo- venskem županu v Dolini, ki se ga bo udeležil tudi predsednik občine Kočevje, za zaključek pa bo skupna slovesna prireditev na trgu v Boljuncu pri Trstu. Kočevska občina bo tržaškim Slovencem tako vrnila njiliov obisk. Pred leti je namreč naše kraje obiskalo okoli 700 tržaških Slovencev. Med njimi je bUo tudi več partizanskih borcev, ki so se borili po Kočevskem in Beli krajini, ter več sorodnikov padlih primorskih partizanov. Obisk bo hkrati sovpadal s proslavo 70-letnice prosvetnega društva „Venturini" v Boljuncu in tudi s proslavljanjem SOO-letnice Kočevja. Goran Strok KADRI — NAŠA. NAJDRAGOCENEJŠA NALOŽBA Prvih šest nagrad v KRKI Ob vseh novogradnjah, rekonstrukcijah in modernizaciji posameznih oddelkov ter nenehnem osvajanju nove proizvodnje kot vedno večjemu izvozu skrbe v tovarni zdravil KRKA predvsem za sedanje in bodoče kadre dobra mesta. Uradni trening bo dopoldne od 9. do 13. ure, cesta pa bo za ves tranzit zaprta od 7. ure zjutraj naprej. Prireditelji prosyo gle- (Nadaljevanje na 11. strani) Včeraj dopoldne je bilo v novomeški tovami zdravil KRKA lepo in nevsakdanje slavje: generalni direktor podjetja mr. Boris Andrijanič je ob navzočnosti predstavnikov izvršnega sveta SRS in univerze iz Ljubljane podelil prvih šest Krkinih nagrad za raziskovalno in ustvaijahio delo. V knjižnici Krkinega inštituta za raziskave in razvoj so se slavja udeležili tudi odgovorni predstavniki novomeške občine in vodilni delavci podjetja, ki je glede svoje načrtne skrbi za kadre prav gotovo med prvi- mi zdaj li v republiki. Ce kdaj, potem velja laj znano geslo, da „kadri odločajo vse“. Uresničevanju te pomembne naloge je namenjen tudi novi pravilnik o „Skladu Krkinih nagrad študentom vigih in visokih šol SFRJ ter dijakom srednjih šol občin z območja Dolenjske": spodbujal bo — in že spodbuja — študente in dijake k raziskovalnemu ' (Nadaljevanje na 6. str.) Nova klavnica že dela Kmetijska zadruga je 8. maja odprla prenovljeno klavnico z zmogljivostjo 550 ton mesa Ob otvoritvi obnovljene in dograjene klavnice je bila mqh- .s -------------------------------------------------------------------------------------------------------- na slovesnost, na kateri sta govorila direktor zadruge inž. Janez Gačnik in Ivan Žele, predsednik metliške občine. Razen članov kolektiva so bili navzoči še predstavniki Komunalnega podjetja, ki je dela opravilo solidno in v dogovorjenem roku, predstavniki nekaterih drugih kolektivov iz Metlike kot sosednje hrvaške zadruge iz Jurovske-ga Broda. Metliška klavnica, ki je bila (Nadaljevanje na 6. str.) Budnim čuvarjem našega svobodnega neba — letalcem in članom protiletalske obrambe, ki ^dijo nad našo varnostjo, čestitamo za praznik letdstva — 21. maj! Na sliki: jekleni ptiči na enem izmed naših letališč pred vzletom (Foto: S. Dokl) tedenski mozaik Cez nekaj dni bodo v Bostonu, ZDA, odprli razstavo, na kateri bosta med drugim tudi dva akvarela, ki ju je naslikal pokojni ameriški predsednik John Kennedy. Ta se je začel ukvarjati s slikanjem leta 1950 po prestani operaciji na hrbtenici, potem pa je ugotovil, da za slikanje nima talenta in je ta konjiček opustil.. . velik politik in majhen slikar, za razliko od slovitega britanskega državnika Winstona Churchilla, ki je bil slednjega dokaj bolj vešč. Nič manj kot trideset milijonov dinarjev (da se „bolje “ sliši, smo zapisali v starih dinarjih) kavcije je moral plačati grški milijarder Stavros Niarchos, da so ga avstrijski cariniki izpustili skupaj s helikopterjem, s katerim je pomotoma pristal na avstrijskem ozemlju. Mislil je, da pristaja v Švici, avstrijski cariniki pa so mislili, da je kanil pretihotapiti helikopter ... vsi so samo mislili, milijarder pa je moral tudi plačati: draga pomota. Uradni avto zahodno-nemškega zunanjega ministra Walterja Scheela se je na poti na letališče, od koder bi moral minister poleteti na uradni obisk v Romunijo, zaletel v nek taksi Šofer taksija je bil mrtev, potnik pa ranjen. Minister in njegova soproga sta bila le lažje ranjena in sta z nekajurno zamudo lahko odpotovala v Bukarešto .. . nesreča (tudi pri ministrih) nikoli ne počiva. Ameriški učitelji bodo „oboroženi" s posebnimi nalivnimi peresi, v katerih so vgrajeni miniaturni radijski. oddajniki, ki jih je izdelala NASA. In čemu to? Zato, da bodo lahko v primeru upora v šoli poklicali pomoč ... če je tako nevarno, zakaj jim niso raje dali revolverjev - kot v starih dobrih cowboy-skih časih? Državno priznani ceh italijanskih vinskih strokovnjakov je dobil prvega ženskega člana -Rossanno Canavero iz Torina, ki je uspešno opravila izpit... gorje možu, če se bo poskušal izgovarjati, da ni pil, ali da je pil zgolj limonado! Pravica postati član Preprečiti delitev na organizacije premožnejših in revnej* ših Icmetov — Statute naj potrjujejo občinske skupščine Razlage, kakšne pravice naj bi imeli kme^'e, člani zadruge, po novem zakonu o združevanju kmetov, ki ga pripravljajo, zvenijo lepo. Toda ali članstvo ne bo omejeno le na ozek krog, kot je zdaj tako imenovana prava kooperacija? Tako sprašujejo kmetje, ki po dosedanjih izkušnjah ne zaupajo dovolj novim obljubam. V tezah za javno razpravo je sprejemu članov v zadruge dan poseben poudarek. Kdor bo izpolnjeval pogoje, naj bi imel pravico postati član zadruge tudi takrat, ko bi jo skupina najmanj 30 kmetov že ustanovila. Ustanovitelji se torej ne bi mogli zapreti za svojo ogr^o, češ da jim drugi kme^e ,jiiso potrebni" ali jih sploh „ne ma-rajo“. O sprejemu novih članov naj bi sicer odločali zadmžni organi v skladu s statutom svoje organizacije. Kmet, ki ga na njegovo prošnjo ne bi hoteli sprejeti, pa naj bi imel pravico sprožiti spor pred občinskim sodiščem, ki bi v nepravdnem postopku dokončno odločilo. Kakšni pa bodo pogoji za članstvo v zadrugi? Ali jih bodo lahko izpolnili vsi kmelje, ki bi želeli postati člani? V tezah so predvideni oaiov-ni pogoji, nadrobneje bodo zapisani v statutu zadruge. Člani lahko postanejo kmetje, ki se odločijo za trajnejše gospodarsko sodelovanje in sklenejo pismene pogodbe. Za tako sodelovanje pa se štqe zdmževa-nje dela in sredstev ali poslovno sodelovanje z zadmgo za daljše obdobje zaradi oskrbe s kmetijskimi potrebščinami in prodaje pridelkov. Enaki pogoji naj bi veljali tudi za članstvo v organizacijah kmetov pri kmetijskih in dmgih delovnih organizacijah. Podobni pogoji veljajo tudi za sedanje kooperante kmetijskih zadrug in kombinatov. Statuti nekaterih organizacij pa so sestavljeni tako, da odpirajo vrata le večjim pridelovalcem za trg, češ da se s kmeti, ki imajo malo pridelkov ali živine na prodaj, ne splača sklepati pogodb. Ali po sprejetju novega zakona ne bo tako? V tezah je zapisano, da določbe zadružnega statuta o članstvu, deležih in jamstvu po-tijuje občinska skupščina. T^o naj bi preprečili zapostavljanje kmetov, zlasti revnejših, ne bi mogli izpolniti zahtevnejših pogojev, kot jih niso mogli pri dosedanji kooperaciji. Sicer lahko že 30 kmetov ustanovi novo zadrugo. Ne bi bilo pa prav, če bi se pojavljala delitev na premožnejše in revnejše zadruge po tem, kdo bi bili člani. Vsakemu kmetu in njegovim družinskim članom, ki delajo na kmetijah, bo treba omogočiti, da postanejo člani zadruge ali organizacije kmetov pri drugi delovni organizaciji, čq bodo želeli Članstvo naj bi bilo sicer prostovoljno. Gotovo noben kmet, ki ne bo imel pridelkov Na Mt^skem je trenutno več tiycev, kot jih je bflo kdajkoli v zadnjih letih in ker so med njimi tudi novinaiji, imamo priložnost dobiti čedalje več informacij o tej veliki azijski deželi. Medtem, ko lahko na pričujoči Tanjugovi foto^afiji vidimo delček kitajske vsakdanjosti (obvezna ura telesne vzgoje pred neko kitajmo tovarno) pa je New York Times sporočil, da je Kitajska začela izdelovati po svojih načrtih bojno reakcijsko letalo in da bodo kmalu začeli izdelovati tudi tanke ter podmornice lastne konstrukcije. za prodno niti ne bo uporabljal sredstev za kmetijsko proizvodnjo, ne bo želel postati član zadruge, kajti od članstva ne bi imel nobene koristi. Osnovna načela v tezah, za novi zakon o zdmževanju kmetov gotovo ustrezajo željam kmečkih ljudi. Občinske skupščine — in drugi občinski organi — pa bodo gotovo želeli tudi omogočiti vsem, da postanejo članL To bodo upoštevali pri potijevanju statutov. JOŽE PETEK BREZ BESED tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled v minulih dneh se naša notranje politična dogajanja prav zares niso ravnala po nekakšnem nenapisanem pravilu, ki pravi, da je aktivnost teh dogajanj - razumljivo — v obratnem sorazmerju z razpenjanjem živega srebra v toplomerih. Res pa je, da je pravcata poletna vročina pritisnila kar iznenada in resje tudi, da je VSESTRANSKA POLITIČNA OFENZIVA, če lahko tako rečemo, katere začetka sta se oblikovala na 17, sqi predsedstva ZKJ na. Brionih ter neposredno zatem na 11. kongresu jugoslovanskih samo-upravljalcev v Sarajevu, aktivnost notranje političnega dogajanja spodbudno usmerila ter nas opozorila na določne in neodložljive naloge. Zategadelj nas pravzaprav ne more presenečati, da so v dneh minulega tedna — v četrtek in petek — o raznih najaktualnejših vprašanjih naše družbe ter o razvojnih nalogah in gospodarski problematiki razprav-Ijdi kar vsi centralni komiteji ZK po vseh republikah, ter o teh vprašanjih zavzeU svoja stališča oziroma sprejeli določene sklepe. Centralni komite ZK Slovenije je po dvodnevni razpravi ODLOČNO PODPRL STALIŠČA, izražena v sklepih brionske sqe predsedstva ZKJ in v govoru predsednika Tita v Labinu, pa tudi stališča s kongresa samoupravljavcev. V sklepih CK ZKS je med drugim rečeno, da je uresničevanje sprejetih nalog sedaj neodložljiva in določna dolžnost nas vseh, še posebej pa komunistov. Ocena trenutnih gospodarjih gibanj pri nas je bila kritična — med drugim je bilo rečeno, da bi bilo umestno zahtevati (če organi federacije v najkrajšem času ne bodo sposobni sprejeti ustreznih sklepov in ukrepov na temelju pristojnosti, ki jih še imajo), naj bi ta pooblastila prenesli na republike, seveda v smislu učinkovitejšega reševanja perečih gospodarskih vprašanj. Iz obsežnih sklepov tokratnega zasedanja CK ZKS omenimo samo tistega, ki navaja trenutno neodložljive naloge našega družbenega urejanja — in te so STABILIZACIJA gospodarskih gibanj, UVEUA- cegovine pa so dejali, da se pozitivnemu razvoju MEDNACIONALNIH ODNOSOV upira v BiH le nekaj skupin in posameznikov, ki bodisi z unitarističnih, bodisi z nacionalističnih pozicij skušajo zavreti ta proces. Na tem mestu še omenimo, da je v minulih dneh (prgšnjo sredo) zasedala tudi komisija za družbeno ekonomske odnose CK ZKS, ki je razpravljala o aktualnem ekonomsko političnem položaju ter o izvajanju našega stabilizacijskega programa. V tej razpravi je posebej izzvenelo VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI za izvajanje začrtane stabilizacijske politike. Če kdo ni sposoben, da bi vs okviru pooblastil in pristojnosti izpolnil svoje obveznosti — so menili na tej sqi — naj ta pooblastila prepusti drugim! In še: z istimi kadri, ki so vodili nekdanjo administra tivno politiko, sedanjega položaja pač ni mogoče reševati. Prejšnji teden (v soboto) se je formalno končala dvomesečna javna razprava o predlaganih USTAVNIH SPREMEMBAH O pripombah in dodatnih predlogih bo hkrati s sprejemom ustavnih amandmajev razpravljala zvezna skupščina — predvidoma do 25. žile razne oblike odpora pri sovražnih silah, junija. Do konca julija (med 25. junjem in ki si prizadevajo vso našo dosedanjo raz- 25. julgem) pa naj bi potekale že volitve v vojno pot označiti kot četrt stoletja napak predsedstvo SFRJ, ki bo, kot je znano, naša našega sistema, kot četrt stoletja izko- nova ustavna institucija na ravni federacije, riščanja in nacionalne hegemonge. Na seji Ob koncu še omenirno, da sta prejšnji te-tega centralnega komiteja — razprava je bila den dva odbora republiške skupščine že raz-v glavnem posvečena MEDNARODNEMU pravljala o predlogu za izdajo zakona o VITEV ustavnih amandmajev in izoblikovanje koncepta sodobne slovenske socialistične samoupravne družbe ter UREDITEV odnosov v ZKS, kar pomeni, da ji je z učinkovito idejno politično akcijo treba žagoto-viti njeno dejansko vodilno družbeno vlogo. Ostre in polemične razprave so se odvijale tudi na vseh tokratnih zasedanjih centralnih komitejev ZK po drugih republikak Na seji CK ZK Hrvatje so predvsem opozorili na tiste sklepe z brionske seje, ki teijajo odločen obračun z vsem, kar zavira KREPITEV SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA. Odločna obsodba je veljala tudi vsem pojavom-šovinističnih teženj, ki se ogrinjajo v plašč prenapetih in nacionalističnih ^edanj. Posebno obsodbo sovražni dejavnosti pa na seji CK ZK Srbije, kjer je bilo rečeno med drugim, da so predlagane ustavne spremembe spro- PO BRIONSKI SPODBUDI POLOŽAJU Jugoslavije in zaščiti samoupravnih socialističnih odnosov — so ugotovili, da od zunaj izvajajo organizirane pritiske na našo državo z blokovskih in hege-monističnih pozicij, pa se moramo zategadelj z vso odgovornostjo posvetiti krepitvi VSEUUDSKE OBRAMBE. Nujnost hitrega in doslednega izvajaija predvidenih ustavnih sprememb so poudarili tudi na seji CK ZK Makedonije (kjer so se še posebej zavzeli za načela enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v socialistični jugoslovanski družbeni skupnosti), na seji CK ZK Bosne in Her- ZDRUŽEVANJU KMETOV v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti, ter ocenila, da bi bilo takšen zakon treba sprgeti — čeprav je res, da so nekatere kmetij je organizacije že spremenile statute, da že dopuščajo večjo samoupravo kmetov. Ta zakon naj bi kmetu res dal vedeti, da je to njegov zaicon, ter naj bi dosledno prepre-čevd izigravanje. Zadruge naj bi po tem zakonu res postale kmečke zadruge — zakon naj bi dejansko omogočal plodno združevanje ter sodelovanje družbe in zasebne kmečke lastnine. tedenski zunanjepolitični pregled Politična kriza, kije tedne in tedne nevidno tlela pod vročim soncem Kaira, je konec minulega tedna izbruhnila z dramatično ostrino, ki je presenetila tudi tiste najbolj poučene opazovalce dogajanj v dolini Nila. Sedaj že ni moč več poimensko objavljati vse tiste, ki so morali (menimo, daje to prava beseda, čeprav je bilo v začetku tedna še nejasno, če jo lahko uporabljamo) odstopiti; seznam bi bil predolg. To je čistka velikega ^ obsega, sprememba, ki bi jo lahko primeijali z revolucijo iz leta 1952, ko so mladi častniki strmoglavili podkupljivi režim kralja Faruka. Dovolj je, če omenimo, da sta se morda posloviti od oblasti tudi dva tako močna človeka, kot sta to bila minister za vojsko Favzi in no-trai^ zadeve Gome — da ne govorimo posebej o odhodu podpredsednika Ali Sabrija in generalnega sekretaija arabske socialistične unije Abdela Mohsena Nurija. Razen teh so odstavili še nekaj sto drugih visokih funk-cionaijev, častnikov in javnih delavcev. Zakaj in kako seje to zgodilo, kaj je v ozadju te mogočne manifestacije osebnega prestiža egiptovskega predsednika Sadata? Zdi se, da je že moč — kljub temu, da še vedno manjkajo nekateri kamenčki mozaika — dati odgovor na ta vprašanja. Osnova vsega so bfle globoke razlike med posameznimi najvišjimi egiptovskimi voditelji o temeljnih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih. Predvsem se niso mogli zediniti o dilemi, ali naj iščejo izhod iz bližnjevzhodne krize z orožjem ali za diplomatsko mizo, temu pa so se pridružila še nasprotujoča si stališča o vlogi in pomenu trojne zveze (Egipt, Sirija, Libija) ter arabske socialistične unije, edine dovoljene stranke v Združeni arabski republiki. Sadat je bil za mirno rešitev bližnjevzhodne krize; bil je prepričan, da je federacija med Egiptom, Siijo in Libijo pametna in koristna in teijal je spremembe v edini egiptovski politični stranki. Njegovi nasprotniki so imeli čisto drugačna stališča. Tu so korenine sprememb, ki so pretresale Egipt zadnjih nekaj dni. Kot je mogoče soditi, je predsednik Sadat izšel iz tega obračunavanja kot nesporni zmagovalec, ki uživa podporo množic doma in velike večine arabskih držav. Domnevamo lahko, da bo poskušal v naslednjih letih najprej utrditi svoje pozicije in medtem pripraviti oder tudi za zadnje dejanje drame — dokončen obračun (sojenje) s tistimi nasprotniki, ki so jih že označili kot zarotnike in izdajalce interesov egiptovskega ljudstva. V ' kairskih zaporih je sedaj nekaj sto ljudi — nihče ne ve, loiaj jim bodo (če bodo v^em) začeli so- diti in kakšne bodo postavke obtožnic. Predno poskusimo še malce bolj razsvetliti ozadje kairskih sprememb, se vsaj v telegrafskem stilu ozrimo še na reakcijo tiste velesile, ki je za dogajanja v Kairu ta trenutek izmed vseh nemara še najbolj zainteresirana — Sovjetsko zvezo. Iz Moskve je prišla hudo skopa infoimacija: to, kar se dogaja v Egiptu, je povsem notranja zadeva! In k temu ni odveč dodati, da je bil vsaj eden izmed odstavljenih — podpredsednik republike Ali Sabri — velik prijatelj SZ. Vsekakor je potrebno povedati tudi to, da predsednik Sadat ni bil prvi, ki se je odločfl za miroljubno rešitev krize ob Suezu. To je pravzaprav podedovana politika pokojnega predsednika Naserja, ki se je odločil, da sprejme resolucijo Varnostnega sveta iz leta 1967. Toda tako Naser kot Sadat sta ob tem večkrat poudarila, da ne veijameta, da se bodo Izraelci prostovoljno umaknili z okupiranih ozemelj in v tem smislu sta oba izjavljala, da bodo tisto, kar je bilo „Arabcem vzeto s silo, lahko Kairska čistka povrnili samb s silo“. Toda to očitno ni bilo dovolj za tiste, ki so nasprotovali Sadatu in so se zavzemali za skrajno nepopustljivo in zgolj na orožje oprto stališče do rešitve krize. Naposled so postale razlike tako očitne, da se je Sadat moral odločiti za dokončen obračun v stilu „ali-ali“. Temu smo bili priča in ni dvoma, da bomo imeli še priložnost spremljati posledice tega obračuna. Pogajanja za vstop V. Britanije v skupno evropsko tržišče so se zadnje dni nadaljevala za Otočane zelo ugodno; nekateri sodijo, da so bile odstranjene zadnje pomembne ovire za njeno priključitev k šesterici. Švedsko višje sodišče je potrdilo izgon po prestani kazni za ustaška terorista Mikulića in Vujčevića, pač pa jima je za 6 mesecev (na samo tri leta) znižalo zaporno kazen za vdor v jugo^ovanski konzulat v Goete-borgu 10. februarja letos. TELEGRAMI * TEL AVIV - Izraelska vlada je spričo sprememb v Kairu sklenila odločiti vse pobude za kakršenkoli delni sporazum z Združeno arabsko republiko. SAIGON - Čeprav se je že začelo monsumsko deževje, se boji v Indokini nadaljujejo. Ameriška letala zmečejo vsak dan na cilje v Vietnamu in Kambodži okoli milijon kilogramov letalski) bomb.' ■ ■ • Na javnem nastopu ob 10-letnici glasne šole v Kočevju je 12. maja v dvorani gimnazije ravnatelj šole prof. MUoš Humek obdaril Petra Kluna (na sliki) in Jožeta Papeža. (Foto: J. Primc) credtMf I« ••• Treba je zapisati, da zamrznjene cene niso dosegle svojega namena tako, kot je hilo pričakovati. Stabilizacijski program je bil vsekakor omajan, saj se je uvoz celo zvečal, naša zunanjetrgovinska bilanca pa je še slabša kot prejšnja leta, čeprav smo po ukrepih, ki jih je sprejela zvezna vlada, pričakovali prav obratno. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z življenjskimi stroški, saj so, kljub femu da so bile cene zamrznjene, v prvih mesecih tega leta ponovno naraščali. Vse to kaže na staro resnico, da smo z besedami pripravljeni podpreti prenekatero pametno in dobro zamisel, vendar pa naša dejanja niso tako močna, kot so čvrste besede. Prav zaradi tega je bilo zadnje čase veliko negodovanja, še posebej pri tistih z najmanjšimi osebnimi dohodki. Medtem ko stroškov nismo znali zadržati na lanski ravni, nam je, to z osebnimi dohodki uspelo; zaradi tega so biU občani seveda prikrajšani, življenjski standard pa zmanjšan. Ni skrivnost, da stabilizacijski program ne dosega tistih uspehov, kakršne smo od njega pričakovali. Ni še čas, da bijemo plat zvona, čas pa je, da se resno spo primemo s težavami, če nočemo, da bodo tudi sedanji načrti doživeli enako usodo kot že prenekateri .pred njimi Zdaj je čas, ko je kopanje v zunanjih bazenih s termalno vodo najbolj prijetno. V Dolenjskih Toplicah, v Šmaijeti in na Čatežu je zadnje dni že pprecej živahnoiJCer meteorologi napovedujejo dolgo, vroče poletje, bo letos kopanja še dovolj. Posnetek je iz Dolenjs^ Toplic, kjer prvi kopalci nabirajo ijavo barvo. (Foto: Ria Bačer) DELAVSKI IN KMEČKI SKLAD' LEITA 1972 ZDRUŽENA? Opicama Kanižarica bo podvojila zmogljivost, ko bo začela obratovati v novih prostorih. Gradbena dela v 1500 kvad. metrov veliki proizvodni hali so skoro končana, zdaj pa strokovnjaki opra\djajo montažo strojev. (Foto: Ria Bačer) Delna oddolžitev kmečkemu prebivalstvu Predlog o združitvi obeh zdravstvenih sidadov bodo temeljito proučili — Razpravljali bodo tudi o pripravah na volitve novih članov za skupščine obeh zavarovalnih skupnosti — Izredno pomembna spodbuda Na skupščini dolenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v minulem tednu so soglasno podprli pobudo izvršilnih odborov delavske in kmečke skupščine, da bi že leta 1972 združili oba sklada in tako uvedli enotno zdravstveno zavarovanje za vso Dolenjsko. To bi bil zelo pomemben korak v nacionalno zavarovanje, kot si ga slovenski načrtovalci že dolgo zamišljajo, ljudje pa želijo. Pobuda izvršilnih odborov je vsekakor pomembnejša, kot se zdi v prvem trenutku. Ko so na JUNIJA ZACETEK del Na sestanku predstvanikov republiškega Cestnep sklada, podjetja „Slovenija ceste Cestnega podjetja Novo mesto in občine Kočevje, ki je bil 6. maja, so razpravljali o po-sodbljenju ceste Kočevje-Brod na Kolpi. Vse kaže, da bodo začeli prvi odsek ceste od Livolda proti Stalcer-jem posodobljati že okoli 15. junija. Začetna dela so nekoliko preložili, ker je bilo prvotno predvideno, da bodo letos asfaltirali že razširjena cestna odseka pri Banja Loki in Fari, po novem predlogu pa bodo začeli cesto posodobljati od Kočevja oziroma Livolda proti Brodu na Kolpi. CEMENT IZ ITALUE Vso pomlad že primanjkuje cementa, ker je letos popraševanje izredno veliko. TrgovsJco podjele Preskrba iz Krškega ga je te dni naročilo iz Italije. Vreča cementa velja 34 dinarjev, ker je za njegov uvoz 29,5 odstotka maloprodajnega davka. Tako dragega cementa si sicer najbrž ne bo mogel privoščiti vsak, saj je vreča doma izdelanega le po'’18 oziroma 19 din^ev. Vsekakor bolje nekaj kot nič, menijo pri Preskrbi, čeprav doživljajo krivične očitke zaradi visoke cene. § — No, zdajle bomo pa sežene uspehe ... ^ lepo ugotovili, kdo je kriv za do- (Karikatura: I. Franića v JEŽU) delavski skupščini podprli združitev skladov, so to storili v prepričanju, da se bodo po taki poti razlike v zdravstvenem varstvu ljudi zmanjšale, če že ne bodo povsem odpravljene. Kajpak se zavedajo, da kmetje več- jih prispevkov, ki bi jih združitev skladov nedvomno zahtevala, ne bi zmogli; del njihovih novih obveznosti bi moral prevzeti delavski sklad. Kot kažejo prvi okvirni podatki, se kmečke obveznosti ne bi občutneje povečale. Ta del obveznosti bi gospodarstvo zlahka preneslo, to pa bi bila tudi delna oddolžitev kmečkemu prebivalstvu za vse, kar je zlasti v prvih razvojnih letih storilo za gospodarski napredek (večina delavcev je v podjetja prišla s kmetov). O predlogu, da bi na Dolenjskem uvedli enotno zdravstveno varstvo, bodo razpravljali kmalu v pripravah na volitve novih članov v delavsko in kmečko skupščino ter svetov zavarovancev. VoUtve, ki jih morajo opraviti glede na to, da imamo po zakonu letos nov sistem zdravstvenega zavarovanja in nove zavarovalne skupnosti, bodo na našem območju junija. O predlogu so obvestili vseh pet občinskih skupščin tega območja, poslali so ga v razpravo vsem občinskim konferencam ZKS in SZDL, medobčinskemu svetu ZKS in klubu dolenjskih poslancev, da bi o njem razpravljali in poslali svoja mnenja. NEPOiPOLNA ueiNKOiVITOST Črna je hiša, majhen je spor Pri zatiranju črnih gradenj nasa družba ni vedno dovolj učinkovita T urlstičnl barometer Vsekakor je zdaj najugodnejši čas za izlete, gostinci pa si prav od izletniškega turizma veliko obetajo. Planinske postojanke so na Dolenjskem z izjemo doma pri Miklavžu na Gorjancih že odprte, tako 4^ imajo prebivalci veliko možnosti za najrazUčnejše izlete — v Toplice, v planinske postojanke, v znane turistične točke, na Kolpo ali na Krko. In kaj lahko pričakujemo od letošnje turistične sezone. Po tem, ko so dvignili vrednost nemški, avstrijski, nizozemski in švicarski valuti, v Jugoslaviji optimistično pričakujejo več tujih turistov. Že po razvrednotenju dinaija so napovedovali ugodno turistično sezono; ali se bodo napovedi uresničile, bomo kmalu lahko videli. Res pa je, da bi morali biti v našem turizmu previdni, saj morebitno pretirano dviganje cen lahko naredi medvedjo uslugo. Čeprav na Dolenjskem ni veliko več ležišč kot prejšnja leta, lahko prav tako pričakujemo več prenočitev kot lani. Črnograditelji so ljudje, ki se na prvi pogled prav nič ne ločijo od običajnih graditeljev hiš: tudi oni kolnejo, ko ni cementa ali železa, tudi oni tekajo za prevozniki in iščejo zdaj to, zdaj ono, tudi njim (običajno) zmanjkuje denarja, ko je najbolj potreben. Črnograditeljev — če si odkrito priznamo — pravzaprav sploh ni malo. In če smo že pošteni, potem lahko ugotovimo, da je naša družba zares humana in proti njim postopa zelo milo. V Sloveniji bi lahko na prste ene roke prešteli vsa rušenja: še takrat, kadar se je kaka občinska skupščina odločila za ta zadnji korak, je bilo toliko joka, groženj in tudi pisanja v časopisih, da je o mšenju takoj vedela vsa Slovenija. Da pa taka popustljivost ni v korist organizirani gradnji, ni potrebno posebej utemeljevati. Zelo malo je veijetno, da v petih dolenjskih občinah letos ni bilo potrebno izdati več kot dveh odločb o odstranitvi in v lanskem letu treh odločb. Za rušenje je bilo predvidenih le nekaj novomeških garaž, pa so jih na srečo lastniki sami odstranili (ker so bile lesene!). Razumljivo je, da delo inšpekcije ne more biti dovolj učinkovito, ker ima preveč obsežen delovni prostor in premalo ljudi. Če hočemo, da bomo res imeli naselja taka, kakršna pripravljajo urbanisti v svojih načrtih, potem bomo morali poostriti nadzor in tudi ostreje ukrepati. Groženj se danes nihče več ne boji, pri sodniku za prekrške je treba odriniti smešno nizke zneske za kazen, črnograditelji pa brez težav priključijo elektriko in vodo. Tako je volk sit, koza cela — čmograditeljev pa je vse več. Da jUi ne bi bilo, bi bilo potrebno ostreje ukrepati. Sicer pa: zakone imamo zato, da jih spoštujemo, ne zato, da se jih izogibamo! J. SPLICHAL Sejmišča NORMALNA PRODAJA Na sobotnem sejmu so v Brežicah od 695 pripeljanih prašičev, mlajših od 3 mesece, prodni 510 pujskov: za kilogram žive teže so zahtevali 9 do 10,50 dinarjev. Od 28 starejših prašičev sojih prodali 17 — po 8 din kilogram žive teže. ŽIVAHNO V NOVEM MESTU V Novem mestu je bilo v ponedeljek na sejmišču živahno, saj so pripeljali kkr 785 prašičev; od teh so jih prodali 436. ^jskov do 12 tednov starosti je bilo 713; zanje so zahtevali prodajalci od 160 do 240 dinarjev, za starejše pa od 250 do 400 dinarjev. Cene so zadnje tedne v glavnem nespremenjene, kupci pa so bili v ponedeljek zvečine iz domače občine. Kmetijski nasveti Urea kot gnojilo Sečnina, snov v obliki drobnih, belih zrnc, ki se strokovno imenuje urea, je najbolj koncentrirano dušično umetno gnojilo, ki ima kar 46 odst. dušika. Koncentriranost ima vrsto prednosti pri prevozu, skladiščenju in uporabi, dušik v sečnini pa je razen tega za blizu eno desetino cenejši kot dušik v drugih dušičnih gnojilih. Vse to je pripomoglo, da se proizvodnja sečnine in z njo uporaba stalno povečujeta. Urea se ni obnesla le kot gnojilo za zemljo, uporabna je tudi kot gnojilo za lis^'e (foliamo gnojenje) in kot krmilo za prežvekovalce, ki drage beljakovine uspešno nadomesti. O tem smo bralce izčrpneje že seznanili. Naj tokrat povemo nekaj več o gnojenju na list, s katerim lahko naglo posredujemo in damo rastlini dušik v trenutku, ko ga najbolj potrebuje. Znano je, da spomladi žita, ko krengo v rast in kolenčenje, potrebujejo največ dušika. Tega lahko dodajamo prek listov tako, da naredimo 15 do 20-odst. raztopino uree in poškropimo žitno polje. Za poljedelca je pomembno, da to lahko naredi hkrati s Škropljenjem s herbicidi, ki kemično ubijajo plevele in s tem čistijo posevek. Na podoben način lahko dognojujemo tudi koruzo ali krompir. Koruzo poškropimo, ko so rastline dober pedaj visoke. Sečnina je uporabna tudi za foliarno gnojenje sadnih rastlin, vendar je količina omejena, ker ne smemo škropiti s preveliko koncentracijo škropiva. Glede gnojenja s sečnino so sprva obstajali dvomi, če deluje dovolj učinkovito ali ne. Mnogi poskusi, opravljeni tudi pri nas, so potrdili, da daje sečnina na orni zemlji enake rezultate kot druga dušična gnojila (KAN), če le zemlja ni preveč hladna. Urea se v vodi zelo dobro topi, torej obstaja večja možnost, da bo deževje gnojilo izpralo. Zaradi tega odsvetujemo jesensko gnojenje s sečnino, iz podobnih razlogov pa jo manj priporočajo tudi za gnojenje travnikov in pašnikov. Inž. M. LEGAN PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH Edina pot za krepitev naše skupnosti Preostalo nam je, da razložimo še novosti, ki jih predlagajo ustavna dopolnila ^ede vodstvenih organov Jugoslavije. Glavna novost, ki je širši javnosti že precej dolgo znana, je vsekakor predsedstvo SFRJ Jugoslavije. To bo najvišji organ, ki bo v prihodnje vodil državo. Sestavljen bo tako, da bodo v njem enakopravno zastopane republike in obe avtonomni pokrajini. Iz vsake republike bodo v pi^sedstvu trije ljudje, iz avtononnih pokrajin pa po dva. Na ta način bo zagotovljeno, da bodo prišli do izraza interesi vseh republik. Predsedstvo SFRJ je najvišji vodstveni organ in kot tak predstavlja državo doma in v tujini, usklajuje skupne koristi republik, prelaga zvezni skupščini temeljne smeri politike, spremlja njeno izvajanje ter izvrševanje zakonov in opravlja vse druge dolžnosti, kijih mora opravljati sicer najvišji državni voditelj. Je potemtakem kolektivni preds^nik države, kolektivni „pogla-var“, ki bo vodil Jugoslavijo. Iz zgodovine so takšni primeri vodenja države znani, za nas pa pomeni novost, ki naj bi> kot smo že rekli, izrazila potrebo vseh republik, da sodelujejo v najvišem vodstvenem vriiu države pri oblikovanju njene politike, pri odločanju o najpomembnejših zadevah naše družbe. vlila ljudem kljub zapletenosti trenutka,. v katerem smo, samozavest in prepričanje^ da bomo poslej živeli v še trdnejši skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, v bolj urejenih razmerah in zaradi tega zagotovo tudi s še bolj jasno podobo naše prihodnosti, samo če bodo ustavne spremembe resnično postale del naše jutrišnje prakse. Nobena ustava, noben zakon m nikakršen politični program pa seveda ni čudežna palica, ki bi idealno uredila vse tisto, kar še ni dognano, popravila vse tisto, kar je narobe. Take dokumente je treba oživiti, jih uresničiti v vsakdanjem ži^djenju okrog nas. Zgodi se lahko, da gre življenje svojo pot, mimo vseh ustav in lepih zamisli. Trdno smo prepričani, da so rešitve in predlogi, ki jih dajejo ustavna dopolnila, luesnič-Ijivi, da jih je, kot smo poskušali povedati tudi v teh člaiikih, narekovalo življenje. Verujemo zato, da življenje ne bo šlo mimo njih in da bomo vse to jutri živeli. To daje še večji smisel vsemu, kar delamo in za čimer vsi skupaj v Jugoslaviji in v vsaki republiki posebej težimo. ZKJ IN SAMOUPRAVLJAVCI O USTAVNIH SPREMEMBAH Konec aprila je bila na Brionih seja najvišega vodstva Zveze komunistov Jugoslav^e, njenega predsedstva. Eden najpomembnejših in najbolj poudarjenih sklepov te seje je bil, da je potrebno ustavne spremembe čimprej prejeti, ker to zahtevajo politične in gospodarske razmere v državi, predvsem pa, ker je tako Zveza komimistov kot najširša naša javnost prepričana, da je to edino mogoča ter najbo^ša pot k še vei^i krepitvi jugoslovan^e skupnosti To je prepričljivo pokazal tudi n. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, na katerem je bila v središču pozornosti prav vsebina ustavnih dopolnil. Zapisali smo že enkrat na začetku teh nadaljevanj, da predstavljajo sedanje ustavne spremembe samo prvi, najnujnejši del ustavnih sprememb, ki jih zahteva razvoj na^ družbe. Drugi del, ki bo posegel v preoblikovanje zvezne skupščine, v položaj in naloge komune ter še na vrsto drugih pomembnih področy, naj bi že kmalu prišel na vrsto in naj bi ga dokončali v prihodi\jih dveh ali treh letih. I. RUDOLF Zamisel o osnovanju predsedstva republike je sprožil tovariš-Tito, ker je videl v tem najboljše jamstva za uspešno vodenje naše mnogonacio-nalne skupnosti tudi takrat, ko bi on ne mogel biti več na krmilu države. Zaradi odgovornega dela, ki čaka predsedstvo, bodo brez dvoma republike vanj izvolile svoje najsposobnejše in najbolj uveljavljene ljudi, kar je gotovo tudi zagotovilo več, da bo ta bodoči najviši organ naše države kos nalogam, delu in odgovornosti, pred katero se bo znašel. TOVARIŠ TITO NAJ BO PREDSEDNIK REPIBLIKE Se NAPREJ! XXXVI. ustavno dopolnilo se posebej nanaša na Tita; zakaj, to bi bilo težje povedati bolje, kot je zapisano v dopolnilu samem, zato ga bomo kar ponovili: „Zvezna skupščina lahko Josipa Broza-Tita ^ričo njegove zgodovinske vloge v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvoju Socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, krepitvi neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih stikih, boju za mir na svetu in pa v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti Jugoslavije ter na predlog skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin po postopku, določenem v ustavi, izvoli za predsednika republike. Predsednik republike zastopa SFRJ doma in v tujini in je vrhovni poveljnik oboroženih sil socialistične federativne republike Jugosla-vije.“ Takšno rešitev so enodušno pozdravili vsi naši ljudje in jo je mani-festativno potrdil pred nedavnim tudi. II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije v Sarajevu. O ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU IN UPRAVI Zyezni izvršni svet ostaja slej ko prej najviši izvršilni organ v federaciji in mu tudi po novem pripadajo v glavnem iste funkcije in pristojnosti, kot jih je imel že do sedaj. Razlika je v tem, da člani zveznega izvršnega sveta ne bodo mogli biti poslanci zvezne skupščine. Posebej je določeno v ustavnih dopolnilih, da morajo biti tudi v izvršnem svetu enakopravno zastopane vse republike. Koliko članov bo dala vsaka, o tem zaenkrat še ni nič rečenega. Opozoriti moramo tudi na to, da bo spričo drugačne podobe federacije, spričo njenih spremenjenih pristojnosti in nalog, pa zaradi veliko ve^je samostojnosti republik docela spremenjena zvezna uprava. Močno bo skrčeno število zveznih sekretariatov, zavodov, komisi), svetov in podobnih zveznih organov, ki jih je bilo do zd^ na pretek. Zveza je bila doslej organizirana pač tako, da je razpolagala z veliko oblastjo in tudi z velikimi sredstvi, kar vse je rodilo tudi veliko uradov, obsežno administracijo in mnogo birokratov. Vsemu temu so predlogi za spremembo ustave ni^ravili konec in gotovo za tem ne bo žalovala nobena republika. ZDAJ VEMO, ZA KAKSNE SPREMEMBE GRE V JUGOSLAVIJI Naš opis ustavnih sprememb smo s tem pripeljali h koncu. Te dni se' tudi zaključuje javna razprava o njih. Trajala je dva meseca - pravzaprav še dlje ker se je dejansko začela, še preden je bil tekst ustavnih dopolnil razgrnjen pred javnost. Kot brdci sami vedo, je bila ta .razprava živa in nadvse koristna. Seznanila je ljudi z vsebino ^rememb, hkrati pa dala vrsto sprejemljivih pobud za spremembe predloga dopolnil, za boljše rešitve, jasnejše formulacije itd. Predvsem pa vidimo glavni pomen javne razprave v tem, da so občani spoznaU, za kakšne spremembe v Jugoslaviji tokrat gre in zakaj so potrebne. Ce lahko^elamo že zdaj kake zaključke o njej, bi rekli, daje TRIDESETLETNICA OF Te dni je bilo izgovoijenih mnogo spominskih besed o tistem znamenitem dogodku pred 30 leti, s katerim se je začelo novo zgodovinsko razdobje slovenskega naroda. Zato se mi ne zdi potrebno obna\ijati podatkov, kako in zakaj je bila ustanovljena OF. Danes imamo namreč možnost, da že iz zgodovinske razbije razmislimo o nekaterih dejstvih, ki bodo ostala trajna vrednost. Naš osvobodilni boj ima to- nemu boju začetek in rast, pri- liko posebnosti in originalnosti, da pomeni izredno i^ušnjo za nas in za druge tudi v sedanjem in prihodnjem času. NISMO ČAKALI NA NAVODILA! Prvo, kar zasluži posebno pozornost, je čas, ko je zgodovinska odločitev padla. V desetih dneh vojne je stara Jugoslavija kapitulirala, država je bila zasedena in razbita, slovenskemu narodu pa namenjena težka usoda, da bo razseljen s svoje zemlje in izbrisan iz zgodovine. V tistih dneh, ko je slovenska meščanska politika mrzlično iskala za Slovence vsaj takšno usodo, kot jo je Hitler namenil npr. Srbgi, kjer je v pomoč svoji okupaciji poklical na pomoč Nediča in vso drugo re-akcgo, so slovenski politiki za vsako ceno skušali pridobiti tako nemške kot italijanske okupatorje, ' nq slovensko ozemlje zasede samo en okupator ter tu ustvari svojo vezal-sko državico — v teh dneh je KPS zbrala predstavnike krščanskih soci^stov, sokolov in kulturnih delavcev, ki, so sklenili ubrati povsem drugo pot: boj za osvoboditev. Danes nas lahko preseneča hitrica in takojšnje reagirai^e na nastalo brezupno situacgo. KP ni oklevala, ampak je s Kidričem na čelu takoj in brez odloga napravila tvegan korak. Partga si ni poiskala za to veliko tvegaige zaveznikov med nekdanjimi političnimi strankami, tudi med tistimi ne, s katerimi je imela zveze za časa Ljudske fronte. Obrnila se je na tiste, od katerih je pričakovala, da ne bodo omahovali v težkih preizkušnjah, ki so nas čakale, in ki bodo omogočili množičnost novega osvobodilnega gibanja. Okoli tega jedra so se potem začele zbirati slovenske množice, v katerih je zrasla in se razširila po vsem slovenskem ozemlju tako učinkovita in edinstvena osvobodilna organizacija. Iz te množice z enotno osvobodilno idejo povezanih slovenskih delavcev, kmetov in tudi drugih slojev je potem zrasel oboroženi partizanski boj. OF je zagotovila temu oborože- tok neprestano novih borcev, zagotovila mu je bazo v vsakem kraju, v centrih in na podeželju, omogočila oskrbovanje partizanske vojske in preprečila, da bi bilo kdaj potrebno zapuščati našim partizanom slovensko zemljo in jo prepuščati za dalj časa okupatorjem in beli gardi Ta množična OF je preprečila, da bi se na Slovenskem kadarkoli zgodilo k^ takega, kot je bUo v Srbiji in Črni gori, kjer so se morali partizani konec 1941 za mesecf in leta umakniti iz celih dežel ter se vrniti šele proti koncu, ko je bila okupatorska moč že pred porazom. ZASLUGA MNOŽIČNE OF V tq luči lahko danes ocenjujemo tudi očitke, ki sp jih sUšali predstavniki KPS na po-svetovargu v Stolicah, češ da bi morali predvsem pristopiti (že 1941) k takojšrijemu osvobajanju večjih pr^elov slovenskega ozemlja, ne pa se orientirati na ustvarjanje množične baze v OF. Danes je zgodovinsko potrjeno, da so bila takšna stališča utopistična in bi lahko v primeru realizacge povzročile katastrofo osvobodilnega boja v Slovenci. Okupator bi uničil vse, kar bi se mu kakorkoli upiralo, ter počistil tudi s pomočjo domačih izdajalcev sloveni teren. Lahko sklepamo, da bi bila na ta način Slovenca v veliki nevarnosti, da bi izpadla iz nove Jugoslavije. Spomnimo se samo špekulacge narodnih izdajalcev, da odpro m^a 1945 pot v Slovenijo zapadnim vojskam, katerim bi se pridružili domo-'br^ci kot krajevna vojska, da bina ta način odtrgali Slovenjo od nove Jugoslavije. Spomnimo se tudi na dogovor „flfti-fifti“ v lalti, ki bi lahko omogočil tak izid vojne v Sloveniji. Da se kaj takega ni zgodilo, je preprečila prav naša množična OF. Še nekaj dejstev, ki so vredna pozornosti: takoj 22. junija 1941, na dan Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo, je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet, 14 dni kasneje — 4. julija, ki ga danes praznujemo kot dan borca — je CK KPJ v Beogradu sklenil ta- kojšen oborožen upor. KP v Sloveniji torej ni oklevala, ampak je takoj in neposredno reagirala, ne čakajoč na direktive od KPJ ali celo od Kominterne. Odločala je samostojnost in v skladu z revolucionarno teorijo in podkovana tudi z izkušnjami svojega dolgoletnega Uegalnega delovanja. Vsa štiri leta je slovensko ljudstvo pod vodstvom OF in KPS vodilo svoj osvobodilni boj samo, brez pomoči, razen v zaključnih vojakih operacijah spomladi 1945, ko sta pri^i na pomoč dve armadi, ena po dravski dolini, druga (»a skozi Istro proti Trstu. Tudi to dejstvo, da v Sloveniji iti bilo velikih partizanskih porazov in evakuacij, da smo imeli vseskozi od pomladi 1942 večja in manjša osvobojena ozemlja, je treba pripisati OF, njeni razširjenosti in širini med ljudmi vseh prepričanj in slojev, pa tudi taktiki, ki jo je tako uspešno vodilo politično in vojaško vodstvo v Sloveniji. Z dovoljenjem pisca in uredništva lista GLAS iz Kranja ponatiskujemo sestavek, ki ga je za glasilo SZDL gorenjskih občin ob 30. obletnici ustanovitve OF sloven-^ega naroda napisal tovariš Tone Fžofar, eden izmed prvih in glavnih aktivistov Osvobodilne fronte. O vseh teh slovenskih posebnostih bi lahko razpredali z navajanjem še več prepričljivih primerov, tako npr. o tem, da se je CK KPS odločno uprl preselitvi glavnine slovenske partizanske vojske l. 1944 v Bosno ali pa poskusom načelnika Vrhovnega štaba Arse Jovanoviča, da bi postavil našim brigadam za komandante svoje rojake, češ da Slovenci nimamo sposobnih vojaških voditeljev (tudi Tempo je bil konec 1942 takega mnenja, kakor piše v svojih spominih). Treba pa je opozoriti še na eno važno dejstvo! ŽE VJESENI1941: SEDANJE STALIŠČE DO SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV OF je nastala kot odgovor na brezupen položaj, v katerem se je znašel naš narod.z okupacijo. Prvi njen cilj je bil osvoboditev vsega naroda in njegova združitev. Toda že v zgc^nji jeseni 1941 je OF v svojem programu jasno povedala tudi stališče do skupnosti jugoslovanskih narodov. Nismo priznali razkosanja Jugoslavije (čeprav njena predvojna ureditev ni bila nič prida in je bOo ljudstvo nad njo popolnoma razočarano). Davno pred AVNOJ je OF postavila med svoje cilje obnovitev jugoslovanske državne skupnosti na načelih enakopravnosti vseh narodov in njihove državnosti. Pri tem je jasno rekla, da „bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam“. To programsko stališče OF je posebno pomembno danes, ko skušamo urediti jugoslovansko državno skupnost prav na teh načelih, ki jih je proklamirala OF že na začetku svojega boja kot enega svojih osnovnih ciljev. Ta načela je sprejel leta 1943 AVNOJ, toda po osvoboditvi niso pri^a popolnoma do veljave. Unitaristična ureditev države ni bila dosledna tem sklepom OF in AVNOJ, toda zd^, po 30 letih, je le dozorel čas njihove uresničitve. Poleg ustanovitve OF imamo še en važen mejnik v našem osvobodilnem boju: to je tako imenovana ,J)olomitska iz-java“, v kateri so se osnovne skupine sporazumele o popolnoma enotni, ne več delno koalicijski organizaciji OF. S tem je bila vnaprej onemogočena možnost cepljenja slovenskih osvobodilnih sil, tako da je v skladu s temeljnimi točkami OF po osvoboditvi lahko prevzela oblast v Sloveniji Osvobodilna fronta kot celota. Zgodovinsko gledano, smo v slovenski OF vnaprej zavestno preprečili taka dogajanja, ki so jih utrpela mnoga zelo uspešna osvobodilna gib^ja, da so namreč po zelb' heroj skfem in uspešnem boju po zmagi šla narazen, se razbila v klike ter se med seboj začela tolči za oblast. Najbolj vidne take primere lahko vidimo v Alžiru, delno v Italij.i, Franciji itd. Naštel sem le nekaj pomembnosti, ki dokazujejo izredno vrednost vsebine in delovanja slovenske OF, za kar ji gre posebno mesto tako po originalnosti kakor tudi uspešnosti med vsemi osvobodilnimi gibanji tako v Jugoslaviji kot tudi v svetu. TONE FAJFAR ^BR10NL> — Tl, to pa ni več manevrska municija! IZ VČERAJŠNJEGA PAVLIHE PRED ZDRUŽITVIJO ITAS IN RUDNIKA KOČEVJE Združena bosta podvojila proizvodnjo Referendum bo v soboto — Če bo uspel, bosta združena ITAS in Rudnik leta 1975 več kot podvojila proizvodnjo — Rudnik bo zaprt prihodnje leto Za preusmeritev zagotovljenih 70 milijonov din Pred združitvijo so rekli... v soboto, 22. maja, bo v ITAS Kočevje referendum o združitvi podjetij ITAS in Rudnika ijavega premoga Kočevje. Člani delovnega kolektiva ITAS bodo res Vasovali le o združitvi, vendar bo njihov „za“ hkrati pomenil, da bo ITAS v naslednjih letih zelo hitro napredoval. Tako bo znašala proizvodnja leta 1973 že 160 milijonov din, leta 1975 pa celo 220 milijonov din, medtem ko je znašala lani ,4e“ bUzu 80 milijonov din. Vsi ti izračuni proizv(^je so izdelani na osnovi sedanj cen. Izpolnitev tega programa hkrati pomeni, da bo ITAS prišel v sam vrh med jugoslovanskimi podjeli, ki imajo podoben proizvodni program. Vendar pa lahko ves ta napredek pade v vodo, če bi večina kolektiva ITAS rekla na sobotnem referendumu „ne“. V Rudniku referenduma ne bo, ker seje kokktiv že na javnih zborih odločil za preusmeritev in ker bo moral Rudnik zaradi pomanjkanja premoga tudi sicer prenehati s proizvodnjo v prihodnjem letu. JOŽE DAL, JOŽE VZEL Kočevski železniški progi so dnevi šteti. Zgrajena je bila 1895, ko se je proizvodnja kočevskega rudnika zelo povečala in zna^ 100.000 ton premoga na leto. Vse pa kaže, da bo hkrati z rudnikom ukinjena tudi proga. Brez zle misli pravijo ljudje: ,Jože jo je dal, Jože jo bo vzel.“ Leta 1955 so nakopali kočevski rudaiji 150.000 ton premoga, leta 1962 že 177.783 ton, 1965 kar 190.600 ton, največ pa leta 1970, in sicer 214.500 ton. Hkrati se je število zaposlenih zmanjšalo od 850 na 367. Raziskave so pokazale, da je zalog kakovostnega premoga le še do prve polovice prihodnjega leta. Tako naj bi letos predvidoma odkopali 190.000 ton obogatenega premoga, v prvih treh mesecih prihodnjega leta pa še kakih 100.000 ton. Kočevski nidnik bo torej zaprt, vendar le zato, ker bo zmanjkalo premoga. Prav je tudi, da ob tej priložnosti ponovno poudarimo, da je bil kočevski premogovnik vedno, predvsem pa v svojem zadnjem obdobju, med tistimi rudniki ; ijavega premoga v Jugoslaviji, ki so imeli največjo produktivnost, saj so prav kočevski rudaiji nakopali največ ton premoga na moža. Ta marljivi delovni kolektiv se namerava torej združiti z ITAS, ki je eno najuspešnejših podjetij v občini. Kolektiva računata, da bosta združena lahko še hitreje napredovala. VSI SO HOTELI LE DENAR Za nevesto z bogato doto se poteguje veliko snubcev, žal je med njimi vedno največ takih, ki jim je le za doto. S priženjenim denaijem bi radi pokrili svoje dolgove in spet naprej la-: godno živeli. Tako je bilo tudi s kočevskim Rudnikom. Pri preusmeritvi našega premogovnika bodo s svojimi sredstvi sodelovali republiški sklad skupnih rezerv, Ljubljani banka in občinsld skupnih w£tn. Rudnik sam pa bo primaknil preko 8 miHj^ov din. ITAS je predvidel za izdelavo svoj^ investicijskega programa, ki je v sklopu s preusme-' litvijo Rudnika, tudi pomemb-na sredstva. Vsi ti bodo prispevali za uresničitev investicijskega programa ITAS in za preusmeritev Rudnika nad 70 milijonov din. Dosedanja prizadevanja Rudnika za preusmeritev niso bila uspešna, ker so bili pri tej nalogi prisotni različni interesi vseh tistih „ženinov**, ki so hoteli s sredstvi, ki so bila namenjena za preusmeritev Rudnika, reševati predvsem lastne težave. Misel, daje treba s temi sredstvi reševati predvsem zaposlitev rudarjev, je bila v teh prizadevanjih premalo prisotna. Prav zato razgovori o „poroki** Rudnika z ELMO in VEGO niso bili uspešni. No, pa si privoščimo ob zaključku te misli še malo šaljivega kramljanja. In kot se dogaja v življenju, so meseci in leta tekla, pravega ženina pa ni bilo. Zdaj so se „botri** in nevesta spomnili: „Kaj, če ne bi spet pogledali malo po domači vasi? Tam doli na Reški cesti je krepak fant, ki mu je ime ITAS. Tudi lepo hišo ima. Razen tega sta se pred leti z našo nevesto že rada videla in se celo nekaj dogovarjala o po- roki oziroma združitvi. Fant ni napačen. Krepko poprime za delo. Tudi naša je vajena delati. S pridnimi rokami, bistro glavo in lepo doto pa se da marsikaj narediti.. .** ITAS IN RUDNIK KUJETA NAČRTE Seveda sta, kot vsak pameten par, preden se poroči, tudi ITAS in Rudnik hotela vedeti, kako bosta živela v „zakonu**. Tako sta ITAS in Rudnik skupaj s poslovnim združenjem SMELT iz Ljubljane pripravila lani decembra INVESTICIJSKI PROGRAM razširjene proizvodnje ITAS-Kočevje za preusmeritev RUDNIKA-Kočevje. V tem programu je predvideno: — da se bodo v ITAS zaposlili vsi člani kolektiva Rudnik, se pravi blizu 370 ljudi; — da bo začel ITAS letos Marljivi člani kolektiva ITAS bodo v soboto gl^vali o združitvi s kolektivom RUDNIKA iz Kočevja, ki bo pomenil za združeno podjetje - imenovalo se bo ITAS - zelo velik korak naprej, sq bodo s skuimimi močmi lahko zelo hitro podvojili proizvodilo. (Foto: Primc) Iz ITAS odhaja na pot spet en izmed proizvodov tega podjela: silos za cement. (Foto: Jože Primc) V lakimid ITAS dokončujejo mešalec za beton. (Foto: Jože Primc) graditi nove proizvodne prostore, ki bodo merili okoli 8.400 kvadratnih metrov; — da bodo šli skozi razne tečaje za priučitev vsi člani kolektiva Rudnika, ki nimajo primerne kvalifikacije; — da se bo lanska proizvodnja ITAS, ki je znašala bUzu 80 milijonov din, do leta 1973 podvojila, leta 1975 pa bo znašala celo 220 milijonov din; — da bodo v novih prostorih delali izdelke iz sedanjega proizvodnega programa ITAS, se pravi: transportna sredstva, gradbeno mehanizacijo in proizvode integralnega transporta. Novo proizvodno dvorano s pomožnimi delavnicami in novo lakirnico bodo začeli graditi jeseni. Zemljišče za to gradnjo je že zakoličeno. Novi prostori bodo veljali z opremo vred okoli 37 milijonov din, merili pa bodo 8.400 kvadratnih metrov. Dograjeni bodo predvidoma spomladi 1972, p’roizvodnja pa se bo v njih začela predvidoma avgusta 1972. Vsi člani kolektiva Rudnika, ki nimajo primerne kvalifikacije, bodo šli skozi tečaje za priučene ključavničarje. Kdor bo sposoben in se bo želel dopolnilno izobraževati, pa šel lahko še na tečaj za dru^ poklice. Prvi tečaj bo že jeseni, ko se bo začel Rudnik postopoma zapirati. Takih tečajev bo več. Vsakega bo obiskovalo 25 do 30 ljudi, skupno pa bi šlo skozi tečaje preko 200 ljudi. Za pospešeno uresničevanje tega programa sta delavska sveta obeh podjetij imenovala posebno delovno skupino. Ta skupina je doslej pripravila vso potrebno lokacijsko dokumenta- • cijo za izgradnjo novih prostorov, sklenila pogodbe za izdelavo glavnih načrtov, pripravila vise potrebno za nakup opreme in tvorno sodelovala z organi, ki bodo zagotovili denar za to investicijo. Na skupni seji delavskih svetov ITAS in RUDNIK pa je bil sprejet -sporazum o medsebojnih prizadevanjih za uresničitev začrtane skupne naloge. KUPCI HOČEJO VEDNO VEČ IZDELKOV ITAS Domači in tuji kupci vedno bolj povprašujejo po proizvodih, Id jih izdeluje ITAS. Naročil kupcev je toliko, da jih ITAS zaradi premajhnih proizvodnih zmogljivosti ne more v celoti zadovoljiti. ITAS tudi pogodbeno sodeluje (kooperira) z raznimi tujimi lamami, predvsem zahod-nonemfiami« s čimer si ustvarja vedno večje možnosti za izvoz. To pogodbeno sodek>vanje pa za ITAS pomembno tudi Z3lo» ker mu om<^)ča, da je ^roti na tekočem o vseh novostih in tehničnih izbo^Savah na področju svojega proizvodnega programa. ITAS IVKfc v svojem sedanjem in bodočem razširjenem programu: — prikolice in polprikolice od 5 do 60 ton nosihiosti, — izdelke gradbene mehanizacije (stabilne in prevozne silose za cement, cisteme za praš-nate materiale, avtomešalce za beton od 2 do 10 kubičnih metrov, stabilne in prevozne betonarne ter drugo) in — izdelke integralnega transporta. Kupci hočqo vedno več. Če jih ne bo skušal čimbolj zadovoljiti ITAS, se bo našel kdo drug. Seveda pa lahko kupca najbolj zadovolji tisto podjetje, ki mu lahko ponudi največ enakih ali različnih proizvodov. To pa zmore le veliko podjetje. To torej pomeni, da bo v soboto kolektiv ITAS glasoval ne le za združitev z Rudnikom, ampak tudi za svoj napredek. FRANC KORELC, direktor Rudnika Kočevje in republiški poslanec: Preusmeritev RUDNIKA v sodelovanju z domačim podjetjem, ki že doslej uspešno posluje, je najboljša rešitev za rudaije, ker bodo z enostavnejšo prekvalifikacijo in primernimi osebnimi dohodla brez večjih težav spremenili sedanje socialno okolje. Franc Šilc FRANC SiLC, direktor ITAS: tti sedan je dcoraj nemogoče zadovoljevati potre proizvodnih zmo^jivostih nam domačega in tujega trga, ker imamo premalo proizvodnih prostorov in delavcev, ftiključitev RUDNIKA bo v vel&i meri ta problem re^. Za uresničitev te pomembne naloge je potrebno razumevanje kolektiva ITAS, ker si bomo le s skupnimi močmi zagotovili nadaljnji napredek; s^ veda pa je pri tem potrebna pomoč vseh pristojnih občinadh-ia.republiških organov, ki sodelujejo pri uresničitvi investicijskega programa razširjene proizvodnje ITAS in preusmeritve RUDNIKA. Zato sem prepričan, da se bo kolektiv na referendumu z veliko večino odločil za svoj boljši jutrišnji dan. TOMAŽ KAVS, predsednik delavskega sveta Rudnika: Kolektiv in delavski svet RUDNIKA pričakujeta od združitve predvsem jasnejši in varnejši jutrišnji dan. Od združitve si obetamo stalno zaposlitev in boljši kos kruha. Zavedamo se, da preusmeritev ne bo lahka, toda s skupnimi n^ori naše^ kolektiva in ITAS bomo premostili vse težave, ki stoje pred nami, in ustvarili močan in enoten kolektiv. INŽ. STANE ADAMIČ, predsednik ddatvskega sveta ITAS: Z uresničitvijo investicijske^ programa bo pridobil ITAS precejšnje proizvodne zmogljivosti. Zagotovljem b^o tudi boljši pogoji za ddo. Menim, da pričakuje vsak član n^ga kolektiva od združitve z RUDNIKOM boljšo prihodnost in hiter razvoj ITAS ter v tem vidi tudi svojo boljšo prihodnost. Zato sem prepričan, da bo večina članov kolek^a na referendumu glasovala za priključitev RUDNIKA, ker bo le z razširitvijo ITAS zagotovljen njegov hitrejši razvoj. Vse to so upoštevali samoupravm organi, ki so ^rdemali program za razširitev. Tako naj bi bil sobotni referendum samo m formalna odločitev kolektiva in potrditev želje vseh z^oslenih za boljšo prihodnost. ALOJZ SMOLIČ je nad 20 let pri Roteika. Ddft kot tesar v jami: Preusmeritev RUDNIKA s pomočjo ITAS je napreden korak, koristen za obe podje^ in vio obćino. 2«^ vwth hidaijev |e, da bi se čimprej pfek?alifl(^aU m začeli dcfaitl m novih delovnih mestA, ki ji podje^ v podjetju ITAS. jih odpirata obe združeni VINKO HUDE, tehnični risar, ki dela že 20 let pri ITAS: Pričakujem, da bosta združitev z Rudnikom in uresničitev skupnega investicijskega programa prinesli povečanje proizvodnje in dvig standarda vseh zaposlenih v združenem ITAS in v komuni. Investicija bo vplivala tudi na porast zaposlenosti v občini in zmanjšanje nezaposlenosti. Vse to skupaj pa bo prispevalo k še večji uveljavitvi izdelkov ITAS na trgu. Z združitvijo našega podjetja z RUDNIKOM ostane tudi ves denar, ki^je predviden za preusmeritev RUDNIKA, v naši občini. Če bi se RUDNIK združil s kakvim podjetjem izven občine, bi prav gotovo tisto podjetje porabilo del tega denaija izven naše občine. Prepričan sem, da ni ovir in raznih pomislekov za združitev, čeprav zelo verjetno kakšen posameznik v sebi še omahuje. Tudi ko sta se združevala predhodnika današnjega ITAS - to sta bila STOJNA in DOM - je imel ta in oni pomisleke. Vendar smo se združili in prav je bilo. ITAS je kljub težavam in valovom, ki so butali vanj, napredoval m je že danes največje industr^sko podjetje v občini. Zdaj imamo priložnost za nov, velik koi^ naprej, ki ga ne smemo zamuditi. Zato bom glasoval za združitev ITAS in RUDNIKA. Prva nagrada: v Novo mesto 524 rešitev smo prejeli za prvom^sko skandi^video nagradno križanko. ,JMalo težka je bila/* smo sliš^ od ■ ljubiteljev križank tokrat; ■ priznamo, da ni bila med g najlažjimi, bilo pa je veqet- ■ no kot mnogokrat: rešimo J| jo že še, odposlati pa jo je ■ težje in ^r prezamudno ... ■ No, bodi kakorkoli, v upravi ■ našega lista so tovarišice 8 ugota^jale, da je prišlo to- | krat sorazmerno največ reše- ■ nih križank iz Novega mesta, S Sevnice in Brežic, žreb pa je S nagrade vseeno „razmetal^ J križem kražem po naših kra- ■ jih. - I Osem denarnih nagrad do-8 bijo: S 300 din — Janez Šterbenc, Šolski J center za kovinarsko stroko. Novo J mesto; 250 din — Boltežar Gregorič, p Kal 10, p. Zapadec; 200 din — Ma- ■ rija Mlenkovič, Bušeča vas 39, p. S Cerklje ob Krki; 150 din — Majda J ResnUc, Birčna vas 54, p. Novo g mesto; 100 din — Mirko Vertot, ■ Trebnje 95; 90 din Ladka Češarek, 9 Sodražica št. 100; 80 din - Stanko 9 Kolar, Trg svobode 8, p. Sevnica, in g 70 din - Anton Kraševec, Orehovec ■ 34, p. Kostanjevica na Krki. • KAJ SO' NAM ZPjkmSU. V RIBNIŠKEM PODJETJU »INLES« Pa smo ob milijon starih dinarjev! Zaradi še vedno mnogih neurejenih vprašanj glede financiranja informativne dejavnosti prihaja do odvisnosti javnih občil od močnih gospodarskih organizacij — Potrebne so predvsem sistemske rešitve ,JR.azgovori v uredništvih so nas ponovno opozorili, da je vprašanje financiranja informativne dejavnosti še vedno v mnogočem neurejeno. Povsod so novinaiji-komunisti izjavljali, da so potrebne sistemske rešitve. Obilico predlogov so posredovali organom SZDL v občinah-in v republiki... Močno je prisotna težnja — z denarjem vezati novinarjem roke. Podjetja, ki naroč^o oglase, zelo pogosto zahtevajo od časopisov in radijskih postaj nekritično, neobjektivno poročanje; zgodilo se je že, da so po kakšnem kritičnem članku oglas preprosto preklicali. Novinaiji-komunisti se bojijo, da se bo ta pritisk v prihodnje še povečeval, če bodo občila še ^Ij odvisna od ekonom^e propagande in reklame ...“ (Iz ugotovitev komisije za politično propagando in informativno dejavnost CK ZKS — 6.4. 1971) Čeprav do danes še nismo dobili nobenih novih podatkov, kako se razčiščuje „zadeva 22 knjižnih nagrad bodo dobili te dni po pošti: Ivanka Flajs, Brezje 10, Krmelj; andrej Perme, Mlakapeva 24, Kranj; Slavka Soper, Paderšičeva 23, Novo mesto; Anica Bučar, Luterško selo 2, p. Otočec ob Krki; Kovačevič Tilka, Rožna 15, p. Kočevje; Rihtar Josip, Drožanska c. 51, Sevnica; Milka I^st, Globdol, p. Mirna peč; Marjan Bonča, Mokronog; Franc Gorišek, Sp. Pohanca 26, p. Artiče; Majda Bradaschia, Prvomajska 11, Nova Gorica; M^a Bregar, Prijateljev trg 12, Ribnica na DoU; Marko Tratar, Rakovnik 12, p. Šentrupert; Milena Jagodič, Mestni trg 21, Metlika; Cvetko Smolič, Cigaletova 11, Ljubljana;' Vito Gabrič, &ntjern^ št. 135, Tadej Omerzel, Gradac 63 v BeU krajini; Vlado Pompe, Pot na Zajčjo goro 76, Sevnica; Vida Simončič, Ragovska 21 a. Novo mesto; Franci Deržič, Cundrovec 3, Brežice; Vida Sotler, Gor. Straža 87, p. Straža pri Novem mestu; Boris Debeli, Krmelj 30; Marija Šobar, tovarna zdravil Krka, Novo mesto. Vsem reševalcem križank — lep pozdrav! Reitev pril^amo — morda bo njena objava pridobila skandinavskim križankam več prijateljev, kot jih imamo v naših krajih doslej! UREDNIŠTVO DL 25. marca letos smo na 17. strani našega lista objavili sestavek „JAVNOST NAJ ZVE RESNICO!“ — poročilo našega novinarja Jožeta Primca z javne seje občinske skupščine v Ribnici, kije bila 16. marca 1971. Večina udeležencev javne razprave na seji je terjala, naj se javnosti pove, kaj je res in kaj ne glede govoric okoli razmer v podjetju INLES. Enostranska obveščenost, nasedanje raznim govoricam, šušljanje — vse to je sprožilo v Ribnici zapleteno in dolgo vrsto podtikanj, sumničenj in razprtij. •••••••••• 1 Malo dejanj 5' (Nadaljevanje s 1. strani) • sklade za modernizacijo in razvoj, 5 razen tega pa veliko prispevali tudi B za širši napredek. H ^adnji vodo- ■ vodov, cest, šol, gasilskih domov itd. jj so vsa leta občani prispevali in še 2 dajejo krajevne samoprispevke, pod- ■ je^a pa so take akcije izdatno pod- ■ prla. ■ Kljub tolikšnim prizadevanjem je 2 moderniziranih samo 14 odst. cest, ■ medtem ko znaša republiško po- ■ prečje 42 odst., 60 odst. prebival-J stva nima zdrave pitne vode, polo-5 vica vasi pa je brez ustrezne elek-2 trične napeljave. ITako Ivan Žele, predsednik občine Metlika, kot inž. Martin Janže-5 kovič, predsednik črnomaljske ob-2 čine, sta večkrat poudarila, da Belo- ■ kranjci ničesar ne prosijo, ne tar- ■ najo, hočejo pa doseči, da bi jih v J Sloveniji obravnavali enakopravno 2 kot razvite predele, kadar se potegu- ■ jejo za posojila, s katerimi želijo na- ■ predovati. JI Do proslave v Lokvah bo v Beli 2 krajini Še več manjših slovesnosti, ki ■ jih bodo organizirali nasledniki par- ■ tizanskih institucij, ki so tu delo-9 vale. Prav in pošteno bi bilo, da bi 2 ob vsakem srečanju načeli ta vpra- ■ šanja, da bi Bela krajina vsaj po 30 ■ letih dočakala malo več pozornosti I in naklonjenosti javnosti kot doslej. ■ RIA BACER 3 i X •21* cr dIP A z N T K D E U A seaaniB£^ai9Bii9iGi gEianrans^nnignial 1 BDSn^HDIilSKlil^BPD siiQisi^i£i9]nBi[Si;£;Q[S]i]iS aagigi^^BisB^BaKiaiia pinamasaigiEiaMHnfflaiBaHii- m I INI ri/v- išGiiiLCPiGiMiaasij^ ^naianniagai^aasa aiana^nisiBiiiiiiragraa Morda Čaka tiui vas ana izmad 30 nagrad? lin: INLES“, je bilo to vprašanje na javni občinski seji 16. 3. 1971 osvetljeno z vseh plati, ki so bile dotlej znane. O zadevi tudi zdaj ne bi pisali, če ne bi bili prisiljeni te dni pojasnjevati, zakaj je treba učvrstiti finančne odnose med ustanovitelji našega lista in njegovo upravo. Kaže, da mnogi v pokrajini ne vedo ali pa nočejo vedeti, da je moral kolektiv Dolenjskega lista — lani zbrati razen naročnine in drugih virov, ki so dali skupno 63 % vseh dohodkov, — še 27 % dohodkov v obliki čestitk, reklamnih oglasov, komercialnih objav ter malih oglasov, to pa je bilo kar 806.411 dinarjev, — da pa je pri vsem tem znašala prodajna cena v zakup vzetega prostora za stalne komunske strani samo še 310.000 din oz. le dobrih 10 %, ki so jih prispevale občinske konference SZDL. NEPRIJETNO PRESENEČENJE V ,4NLESU“ Kako si za poročanje in obveščanje javnosti v socializmu lahko kaznovan kot novinar in kot glasilo SZDL, smo prejšnji mesec doživeli v INLESU. Vodja komerciale v tem podjetju, tovariš Bojc, je 9. 4. 1971 povedal komercialistu našega lista Milanu Kozolcu, da odslej naprej predstavniki Etolenjskega lista v INLES nimajo več vstopa. Bilo je rečeno približno takole; , Primc Jože je pisal o podjetju INLES in o njegovih notranjih razmerah neobjektivno, zlonamerno in s tem škodoval ugledu podjetja, mogoče pa je s tem tudi finančno prizadel njegove napore, Podjede INLES je eno izmed največjih pod jetij v ribniški občini, ima veliko zaposlenih in dosega izredno dobre poslovne uspehe po vsej Jugoslaviji. V kolektivu so se pojavila majhna nesoglasja, ki bi jih mi sami reševali brez vmešavanja Dolenjskega lista. V kolikor pa je tov. Primc že moral nekaj poročati o tem, naj bi bil pisal resnično in objektivno, ne pa tako kot je bUo objavljeno v zadnji številki Dolenjskega lista .. Tovariš Bojc je dodal, da je novinar Primc brez vednosti občinskih tovariševa povzel po zapisniku te vesti, jih še poudaril in objavil v DL. Zato se INLES poslej odreka sodelovanju z Dolenjskim listom na propagandnem področju, prav tako pa tudi vsakemu obveščanju o njihovih poslovnih dogajanjih. Namesto pogodbe o komercialnem sodelovanju pri propagandi za INLES, kot smo jo imeli lani, je naš predstavnik moral oditi od tov. Bojca z dolgim nosom in praznih rok. Vseeno pa je zavil k tajniku občin ^e skupščine v Ribnici in vprašal, kaj pravi on na Bojčevo trditev, da je Primc vzel na ObS neki zapisnik brez vednosti tovarišev na občini. Vpričo Kozolca je tajnik ObS Ribnica telefoniral v INLES in Bojcu sporočil, naj ne pretirava, saj je vendar novinar Primc bil na zadnji občinski seji, ko so razpravljali javno o zaostrenih odnosih v INLESU, na podlagi te razprave pa je napisal tudi poročilo za Dolenjski list. TjJcšen je potek dogodkov. Za nas ima dve plati: moralno in — žal — tudi materialno. Glede prve naj presodi javnost, ali je jeza tov. Bojca na novinarsko poročanje Jožeta Primca upravičena ali ne; mi trdimo, da je Primc opravil samo svojo poklicno dolžnost, ko je z javne seje ObS Ribnica poročal tako, kot je na seji razprava resnično tekla. Članka v DL z dne 25. 3. do danes nihče ni preklical, niti ni zahteval kakršnegakoli popravka njegove vsebine. Materialna plat zadeve pa je takale: lani smo dobili v podjetju INLES za približno 10.000 dinaijev raznih reklam oz. komercialnih objav. Letos teh raklam po izjavi tov. Bojca za Dolenjski list ne bo — za milijon starih dinarjev dohodka iz sodelovanja z INLESOM bomo prikrajšani. Tovariši iz INLESA že vedo, komu in kam reklamo; zavedamo se, daje taka odločitev docela v njihovi pristojnosti, na katero nočemo in ne moremo vplivati. Toda: novinar glasila Socialistične zveze naj bi pisal in poročal angažirano, prizadeto, pošteno in objektivno. Vsak dan sproti se mora zavedati moči napisane resnice in njenih posledic. Vedeti mora, da je vsestransko odgovoren za svoje javno politično-propagandno delo in vedno se mora ravnati po novinarskem kodeksu. Trdimo, daje Jože Primc v zgornjem primeru tako tudi ravnal. Cemu torej „kazen“ socialističnega podjetja nad glasilom SZDL, ko je vendar javno znano, da morajo naši časniki zbrati od 25 pa celo do 45 odst. vseh potrebnih sredstev z reklamnimi in komercialnimi oglasi? Novinaiji — člani ZKS in SZDL menimo, da mora socialistična skupnost razbrem^iti javna občila, zlasti pa dnevni in tedenski politični informativni tisk, takih finančnih težav. Le tako bo skupnost dosledno zagotavljala kritičnost in objektivnost tega tiska, kolektivi teh listov in glasil pa se bodo lahko posvečali predvsem vsebinskim vprašanjem listov, ne pa večnim razpravam okoU sredstev. Nobena skrivnost tudi ni, da je zbiranje raznih čestitk ter potrebnih in nepotrebnih reklam prej beračenje kot pa pošteno delo. KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA Nova klavnica Nadaljevanje s 1. strani) zgrajena leta 1965, sedanjim predpisom ni ustrezala, zato so morali v dograditev vložiti še 800.000 dinarjev. Klavnica ima zdaj za 150 ton večje zmogljivosti. Medtem ko so lani v njej zaklali 500 volov, 1240 telet in 2340 prašičev, imajo letos v načrtu zakol 650 govedi, 1300 telet in 2800 svinj. Metliška klavnica je zdaj ena najsodobneje urejenih na širšem dolenjskem območju, v njej pa koljejo tudi za novomeško mesno podjele, ki nima v ta namen lastnih in sodobno urejenih prostorov. B. C. in R. B. Prvih šest nagrad v KRKI (Nadaljevanje s 1. str.) in ustvarjalnemu delu, s tem pa bo hkrati netil v njih veselje za znan-stveno-raziskovaino delo na vseh tistih področjih, ki so interesantna tako za tovarno zdravil Krka kot za vso našo širšo znanost. To je v svojih pozdravnih besedah med drugim tudi posebej poudaril generalni direktor tovarne mr. Boris Andrijanič, tako načrtno pot za pridobivanje, vzgojo in nadaljnji vsestranski razvoj kadrov vseh profilov pa so pozdravili tudi gostje iz Ljubljane. Slišali smo, da bo sklad podeljeval nagrade za najboljše naloge študentom in dijakom, ki kažejo nadarjenost in sposobnost za znanstve-no-raziskovalno dejavnost. Pri tem je dosegla Krka novo kvaliteto med „potrošniki znanosti** in univerzo: že med študijem bo študent prihajal iz univerze v tovarno in se iz nje, obogaten s praktičnimi izkušnjami, spet vračal k teoretičnim študijam, nalogam in poglabljanju na univerzi. Študenti bodo dobili vrsto novih mentorjev na univerzi, razširjeno sodelovanje z univerzitetnimi učitelji pa je hkrati pridobitev tako za tovarno zdravil KRKA kot za univerzo. Taka povezava hkrati odpira nove poglede na sodobni študij, pri čemer bodo Krkine nagrade dragocena pomoč nadarjenim študentom in dijakom, ki se še posebej zanimajo za raziskovalno delo. Prvih šest Krkinih nagrad so dobili: Jurij Kus z univerze v Ljubljani za nalogo „Imunski odziv humanega ploda na infekcijo s citomegaloviru-som**; Nataša Rupnik in Viktorija Kutičić, študentki veterinarskih fakultet v Ljubljani oz. Zagrebu, za nalogi ,,Sodobne metode zatiranja metljavosti**; Tibor Kiss-Toth z biotehniške fakultete v Zagrebu za nalogo ,J*olsintetski antibiotiki tetra-ciklin^e vrste**; Lojze Horvat z ekonomske fakultete v Ljubljani za nalogo „Ekonomska nujnost rasti podjetja**, in novome^i gimnazijec Dušan Jenko za nalogo „Izolacija aktivnih spojin iz hrastovega lišaja *. PRED 20-LBTNICO' MOKRONOŠKBGA PEVSKEGA ZBORA Petje jim nosi radost in veselje... Kaj* mi pomeni peti? Odgovori mokronoških pevcev, ki slavijo jubilej Mokronoški moški pevski zbor bo s slavnostnim koncertom v soboto, 22. maja, davil 20-letnico delovanja, 20 let trdega dela, vadbe, pa tudi 20 let skupnega veselja ob nastopanju, aplavzih, 20 let radosti ob skupnem nagnjenju do lepe pesmi. Franc Ziherl, prvi bas, upokojeni krojač; v pevskem zboru sodeluje že od 1927: „Pojem zaradi posebnega veselja, zaradi zabave, ki mi jo po-meru pevska druščina.** Ferdo Gernedl, bariton, v mokro-noškem zboru poje 6 let, prej je pel v Novem mestu: „Že od svojega osmega leta pojem. Ce ne bi pel, bi že umrl. Vam rečem, daje ni lepše stvari na svetu kot ubrano petje.** Ludvik Debeljak, drugi tenor, upokojeni čevljar, 65 let star: „Leta 1934 me jc za petje navdušil nekdanji mokronoški pevovodja Andrej Savli. Hvaležen sem mu za to.** Ko so na eni izmed vaj te dni izzveneli'akordi tiste prelepe pesmi: Tri tičice, tri tičice smo pevcem zastavili eno samo vprašanje: ,,Kaj vam v življenju pomeni pe^e? “ Franci Strel, drugi bas, 74 let stari upokojeni trgovec, najstarejši med pevci, vodja pevske sekcije pri prosvetnem društvu: „Petje je moj konjiček že od 18. leta starosti naprej, pomeni mi radost v življenju.** Jože Ziherl, prvi bas, poje - natanko še ve - 24. novembra 1930: „Pojem zaradi razvedrila in dobrega razpoloženja, zaradi družbanosti s pevci.** Milan Uhan, drugi tenor, po poklicu frizer, v zboru je prvič zapel v svobodi: „Bila je to pesem o svobodi. Takrat nas je vodil dr. Fene. Zakaj pojem? Ker sem vesel, da ima Mokronog tak pevski zbor, da smo dosegli sloves, za kar gre zahvala predvsem našemu pevovodji Vilku Videčniku.** Franc Okorn, 30 let star kmet, doma iz Mosta pri Mokronogu, najmlajši med pevci: ,,To mi je vse, kar imam. Vesel sem, da lahko zapojem in se poveselim.** Podobnih misli so tudi drugi: 33-letni gozdarski tehnik Tone Zidar, 35-letni delavec Jože Metelko, 32-letni učitelj Franjo Videčnik, vsi iz Mokronoga, in 594etni šef postaje Leon Močan, ki že leta in leta prihaja na vaje iz oddaljenega Tržišča. ---------------" M. L. DRU2l JIH PESEM: mokronoSd pevski zbor prosvetnega društva ,^mil Adamič**, ki bo s dav-nostnim koncertom v soboto, 22. maja, počastil 20-letnico delovanja. (Foto: M. Legan) visoka kakovost in varnost! >jj%ILOIVIJinr oljni gorilnik za centralno ogrevanje od 15.000 do 48.500 kcal/h, za ekstra lahko kurilno olje (olje za gospodinjstvo) — montaža, servis in rezervni deli zagotovljeni. Vse informacije dobite pri predstavniku CONTALA Janezu Sajetu, Cankarjeva 35, Novo mesto, tel.: 21-261 in 21-679 od 16. do 18. ure. ^^ONTJ%L tehnični sektor,Ljubljana.cankarjeva 3/1, 22-492 I 4 4 4 4 5 4 4 4 ** $ 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 5 tistega lanskega dne Večer ob Krki Nekje za hribi, ki so se spuščali proti Krki, je ugašalo sonce. Na gladini vode je bilo slišati le zamolkle udarce vesel, ki so zamahovala v presledkih. -v. - • Sonce je slabelo, mrak je stopal od vsepovsod kot po prstih. Počasi je vse umiralo. Cerkvica, ki se je zjutraj rodila iz megle, je tonila najprej. ^ , Dolgo sem gledala v vršičke bukev. Bledeli so in se izbnsali kot v temnem gostem dimu. Bilo je tiho, slavček se ni več oglasil, čriček se je dremavo potuhnil. Iznad vode se je dvigovala megla. Samota. Rada sem imela to samoto in severni vetrc, ki je pihal komaj občutno. Morda zato, ker človek ob pogledu na veličastno umiranje narave zasluti minljivost toliko stvari. Rada sem strmela v ta umirajoči svet. Noč je prinesla tihoto in zvezde, ki so se prižigale na nebu. STANKA ROBIDA, Sela pri Dol. Toplicah Umrl mi je oče Nekega dne, ko sem prišla iz šole, mi je-mama povedala, daje oče hudo zbolel. Zdravje se mu je vsak dan slabšalo. Poklicali smo zdravnika. Ko je prišel, je ugotovil, da ^a oče hudo pljučnico in gripo. Naročil je, naj ga odpeljemo v bolnišnico. Drugi dan smo poklicali rešilni avtomobil. Očeta smo pospremili, potem pa vsak dan po telefonu spraševali, če se mu je stanje kaj izboljšalo. Vsakokrat smo dobili sporočilo, daje vsak dan slabše. V nedeljo je šla mama v bolnišnico na obisk. Oče je bil bled in zelo je shujšal. Težko je dihal in mučil ga je kašelj. M^a je sprasevala zdravnika, kako je z očetovim zdravjem. Povedal ji je, da se mu je nekoliko zboljšalo, v torek pa smo dobili telegram, daje umrl. Sestra mi je prišla to povedat v solo. Zvečer so mrtvega očeta pripeljah domov. Vsi smo bili zelo žalostni. Slonela sem ob mrtvem očetu in jokala. Hudo mi je bilo tudi zato, ker je moj starejši brat invalid in ni mogel priti na očetov pogreb. SLAVKA OKOREN, novinarski krožek osnovna šola Šentrupert Sosed Jaka in srnjak Nekega sončnega dne je šla moja teta Meta v gozd sekat drva in nabirat razna zelišča. Prejšnji dan jo je sosed opozoril, naj nikar ne hodi v gozd, ker je tam medved. Toda teta se tega ni prestrašila. Vzela je kljukec in sekirico ter odšla v gozd. Globoko v gozdu je '4 zaslišala nekakšno godrnjanje. Mislila je, da kdo. v bližini hodL Sla je ^ r?a glasom in si mislila: „Le počakaj, sedaj sem te dobila v svojo pest!“ Godrnjanje se je oddaljevalo, ona pa je šla za njim. Medtem se je spomnila, kaj ji je rekel sosed. Drugo jutro je šel lovec Jaka čakat medveda. Splezal je na divjo hruško in se razgledoval, kako je okrog njega na tleh. Nenadoma ne zaslišal lomastenje, ki se je vedno bolj bližalo. Nameril je puško v smeri lomastenja, ker je mislil, da je srnjak. Toda zagledal je medveda. Tako se je prestrašil, da je skočil s hruške, pograbil puško in preplašen pribežal v vas. Drugi dan je to povedal teti Meti. Teta se je sladko smejala njegovemu strahu. „Lovec si in še puško si imel, pa si bežal! Jaz se ga pa s kljukcem nisem ustrašila. To si mi junak! Lovec Jaka je ostal pred teto za vedno osramočen. VIDA ŠUC, Šmarje pri Jelšah S 4 J 4 4 4 4 4 \ 4 5 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 5 S s 4 4 5 4 4 5 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Med potoškimi pionirji Rad obiščem svoje medvojne znance in prijatelje v Loškem potoku še posebno Matevljek, kjer se odpočijem od mestnega hrup^ Takrat vedno obiščem tudi pionirje na osemletki „Ivana Vrtačnika" na Hnbu. Ravnateljica šole mije povedala o rasti nove šolske stavbe, ki že dobiva pravo podobo, in o želji vzgojiteljev, mladine in staršev^ da bi se čimprej varno vselili. Člani vodstva pionirskega odreda so mi pripovedovali o svojem delu in o delu mentorjev-vzgojiteljev. Pionirji Stane Kuntarič, Marica Debeljak, Majda Turk, Marija Pintar in Jože Košmrl vodijo razne krožke. Lepo dela dramski krožek, ki je za zaključek tedna RK zaigral 9. maja Bevkovo otroško igrico, s katero mislijo gostovati še v Sodražici. Pletilski krožek združuje nad 40 pionirk^veh skupin. Tudi prometni krožek s 15 pionirji sodeluje na raz- nih tekmovanjih in se pripravlja na drugo republiško srečanje v Novem mestu. Lani so prinesli diplomo iz Ribnice. Pevski zbor je lani uspel v Kočevju, letos pa se pripravlja za nastop na reviji, ki bo v Ribnici. Težko je s športno dejavnostjo, ker so brez igrišča. Za bralno značko tekmuje nad 150 pionirjev. Seveda pa tudi ne pozabijo na padle borce in ob vsakem prazniku pohite k spomenikom v Martalozu, v Sodolu in na Tabor, da jih okrase s cvetjem. Te dni pa bodo obiskali Pajničevo mamo, mater partizanskih sinov, ter jo bodo obdarili. MARJAN TRATAR-UCO CENENOST IN KVALITETA so ODLIKE KNJIŽNIH IZDAJ PREŠERNOVE DRUŽBE Pozdrav pionirjem ^ in mladini Franc Groznik-Miklavž, akthrni udeleženec NOV, borec II. grupe odredov, se v imenu udeležencev proslave, ki je bila na Veliki Loki 19. aprila 1971, zahvaljujem za prisrčen sprejem mladini in pionirjem, ki so tako zavzeto izvajali program, ki so ga nam priredili tako v Veliki ■ Loki kot na Medvejku. Še si želimo takih srečanj! Pozdrav vsej mladini in pioniijem ter organizatorjem tako lepega programa! Pozdravlja vas Franc Groznik-Miklavž, Celje »Dolenjski list« v vsako družino Prednosti na tekočem vtraku Heublitz !i , j; i HUi ih. Tračni obračalnik in zgrabljalnik je zaželjen po vsem svetu. Kdor ga ima, je rianj lahko upravičeno ponosen. ^ Raztrosi, obrača in grabi enakoirierno vse vrste krmil. # Deluje brezhibno na položni in strmi površini. # Je hiter, velika širina opravila — do 2,5 m in 3 dvojne vrste. 9 Brezstopenjsko prestavljanje obratov klinastega zobatega f jermena, skrbi ža čisto delo in ne uničuje sena. | 0 Ni hrupen, mazanja ne. potrebuje, ima ročično prestavljanje | podpornega kolesa. | Ti podatki povedo že precej. Še več pa vam povedo naši prospekti, i ki vam jih radi pošljemo^O ^ j Naše traktorske tračne obračalnike (Heublitz, Miniblitz in Maxiblitz) | dobite lahko za dinarje in devize pri: | AGROTEHNIKI LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR, MURSKA SOBO-i TA, POREČ IN PRI KŽK KRANJ TER POLJOOSKRBA ZAGREB ! Pošljite ta kupon na A&o-tehniko Ljubljar^a, K2K Kranj ali Poljooskrba Zagreb. ■g VOGEL&NOOT agrarni program • • • za boljšo žetev I .a ^ 2 S £ z L. NA JIMOVE JSE! cosmos OBIŠČITE NAS, OGLEJTE SI TRAKTOR IN ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! LJUBLJANA, Celovška 32, MARIBOR, Grajska 7, KOPER, Dimnikarska 10, ZAGREB, Trg Žrtava fašizma 1 Traktor ĐELFINO 32 je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu in ima naslednje značilne lastnosti: — pogon na 2 ali vsa 4 kolesa — blokada diferenciala — hidravlična naprava za dviganje z avtomatsko regulacijo in trojnim pritijevanjem orodja — zračno hlajen linijski diesel motor - 30 KM — alternator, električna razsvetljava — števec delovnih ur in obratomer — dvojna sklopka, 6 brzin naprej, 2 brzini nazaj — hermetično zaprte zavore — možnost najrazličnejših priključkov za različna opravila — na traktor lahko priključite vsa standardizirana orodja Traktorje prodajamo s konsignacijskega skladišča v Ljubljani; CENA: - tip 2 RM - Ht 1,344.000 ali DM 7.875 ali 2. 152 dol. in 18,868 N-din - tip 4 RM - lit 1,721.000 ali DM 10.078 aU 2.745 dol. OBVEŠCA, da JE PRISPELA NOVA POŠILJKA TRAKTOR.TEV SAME DELFINO 32 in 21.147 N-din ^.11# .................. export-import, industrija in notranja trgovina, Ljubljana, Celovška 32 kultura in izobra- ževanje PEPELKA IN KOŠČEK SIRA Pridno, brez oddiha rojeva knjižnica Čebelica pri ljubljanski Mladinski knji^. Te dni sta nam prišli v roke dve njenih zadnjih izdaj: lična PEPELKA, priljubljena pravljica bratov Grimm, ki jo je ilustnrala Danica Rusjan, prevedel pa Fran Albreht. Z „nevestico Pepelko“ bodo srečni vsi njeni mladi bralci, ko bodo fe in se prebirali to ljubko, vedno mlado povestico. KOSCEK sira je napisala Kristina Brenkova, ilustrirala pa Mar-lenka Stupica. Sedem zgodbic, sedem drobnih, a pravih biserčkov — darilce za najmlaiše bralce, kot si & le moremo želeti! O^jte si knjižici v najbližji knjigami: ilustracije, lepe barve in vsebina — vse vas bo privabilo, da boste vsaj eno izmed njiju radi prinesli domov. SINJI GALEB ZA MLADE BRALCE Leta 1965 so v Nemčiji promašili švedsko zgodbo o malem Vildngu, ki dokaže mladim pajdašem, da je „pamet več kot žamet“, za najboljši mladinski tekst tistega leta. Zdaj je knjigo v zbirki Sinji galeb pod naslovom „Vike Viking“ izdala MK; napisal jo je Runer Johnsson, prevedla pa Lena Petrič. Ilustracije:.. EWK, naslovna ri^a: Milan Bizovičar. CYRANO DE BERGERAC v knjižnici Kondor Kot 120. delo je te dni v knjižnici Kondor pri Mladinski knjigi izšel ponatis znane heroične komedije v petih dejanjih Cyrano de Bergerac, delo Edmonda Rostanda, znanega francoskega neoromantika. Delo je ?oslovenil Oton Župančič že leta 923. Knjigo je uredil Jože Javoršek, opombe pa so delo Marije Javoršek. Z razstave del siikaija Koporca in kipaija Čampe, ki bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta še danes in jutri. V obredju je Čampov ,J*eteiin“, v ozadju pa so Koporčeve ,JPiranske strehe“. (Foto: Jože Pnmc) v KOČEVSKEM LIKOVNEM SALOINU Že sedma razstava Še jutri bodo lahko obiskovalci videli dela slikarja Leona Koporca in kiparja Lojzeta Čampe — Ali kočevske razstave kritikov ne zanimajo? v kočevskem Likovnem salonu so odprli 7. maja razstavo del mladih umetnikov: akademskega siikaija Leona Koporca in kipaija Lojzeta Čampe. To je že sedma letošnja likovna prireditev v Kočevju. Odprta bo še danes in jutri. Slike Leona Koporca prikazujejo čevski občinL Likovne razstave so domačo dolenjsko, pokrajino s Krico. Odlikujejo jih skladne barve. Na splošno vefla za njegovo ustvarjalnost, da spodbuja ljudi k razmišljanju, tudi o stvareh, ki se z njimi sicer ne ukvajjajo. Kiparjenje Lojzetu Čampi ni poklic, samo vzporedna dejavnost, ki jo je začel samorastniško, po poklicu je namreč inženir. Njegovi realistični kipi so polni zdaj jasne, zdaj prikrite simbolike. Obi^ovalci se usti^J^o predvsem pri delih Misel, ' Misel 70 in ^Petelin. Likovni salon je nedvomno najuspešnejša kulturna ustanova v ko- zelo obiskane, kar je za mesto z nekaj tisoč ljudmi spodbudno. Obžalujejo pa, da v ta kraj ni kritikov in recenzentov, saj bi njihovo mnenje ne le koristilo umetnikom, ampak bi tudi obiskovalcem ostrilo čut za lepoto. J, PRIMC NASA AVANTGARDNA POEZIJA - Jutri ob 18. uri se bo začelo v Studijski knjižnici Mirana Jarca predavanje o sodobni avantgardni slovenski poeziji. Na povabilo novomeške podružnice Slavističnega društva bo o tem zanimivem področju govoril dr. France Bernik, znanstveni sodelavec in tajnik Slovenske matice. Predavatelj bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. METLIKA PRIČAKUJE - Srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine se bo začelo v soboto, 22. maja, dopoldne v Metliki, kjer se bodo zbrali recitatorji, pesniki in likovniki iz Novega mesta, Žužemberka, Straže, Kočevja, Črnomlja in E)ragatuša. Popoldne si bodo ogledali Belokranjski muzej in osnovno šolo, kjer jim bodo priredi-te^i predvajsdi film o Beli krajini. Ob 19. uri bo na grajskem dvorišču otvoritev razstave del udeležencev tega srečanja, uro kasneje pa nastop recitatorjev in pesnikov pod naslovom „Ogrlica besed“. V nedeljo, 23. maja, bo udeležence srečanja sprejel predsednik metliške občin^e skupščine Ivan Žele. Srečanje prirejata občinska konferenca ZMS v Metliki in igralska skupina Osip Sest. OTERA JE GOSTOVALA - V okviru abonmajskih gledaliških prireditev je min^ teden gostovala v Novem mestu ljubljanska Opera s komično opero „Don Pasquale“. GLEDALIŠČNIKI ZA PODEŽELJE - Amatersko gledališče iz Novega mesta je v minulih dneh že nekajkrat gostovalo po novomeški občini s tremi komedijami Čehova pod skupnim naslovom ,>Iož svoje žene“. NOVA RAZSTAVA V KOSTANJEVICI - V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bodo v soboto, 22. maja, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Alenke Gerlovič. Na otvoritvi bo tudi večer slovenskih samo»evov v izvedbi prvakinje ljubljanske Opere Vande Gerlovič in ob klavirski spremljavi pianistke Zdenke Lukec. Razstava bo odprta do nedelje, 13. junija. ^^ Več kot mesec dni je od takrat, ko sem v tej rubriki zapisal, da bi rad obrazložitev, zakaj letos ni razstav v Dolenjski galeriji. Vprašanje sem nalašč naslovil na gderijski (umetniški) svet in upal, da ga bo to spodbudilo k dmgi seji. G^erijski svet sem javno vprašal v imenu tistih, ki jim ni vseeno, kaj je s to umetniško hišo pri nas, ki jih skrbita praznost obeh Serijskih dvoran in gluhost pristojnih (in odgovornih). Odgovora oisem dočakal, pač pa kar dve razstavi, odprti hkrati: dokumentarno razstavo o revolucionarni preteklosti Novega mesta in Dolenjske ter umetniško razstavo risb, nastalih v NOB in koncentracijskih ta^-riščih. Takoj moram pristaviti, da sta obe razstavi fc kako potrebni in bi ju morali obiskati vsi od šolarjev do upokojencev. Bojim pa se, da je ta dogodek kot lastovka v zamujeni pomladi, bojim se tudi, da ta k-stovka, čeprav je še t^o imenitna, pri obiskovalcih ne bo povsem odpravila dvomov o politiki razstav in drugih prireditev v Dolenjski galeriji. » ^ <________________ NENEHNA SKRB MLADINSKE KNJIGE ZA NAJBOLJŠE IN SODOBNO Dvaindvajsetlč: Levstikove nagrade Doslej razdeljenih že 126 Levstikovih njagrad: 55 za izvirna leposlovna dela, 42 za Izvirne risbe v knjigah in mladinskem časopisju in 29 za izvirna poljudnoznanstvena dela — Letošnji nagrajenci: France Forstnerič, Jože Šmit, Ive Seljak-Čopič, Marlenka Stupica In prof. dr. Jovan Hadži — Mladini najl>oljše knjige v roke 12. maja zvečer so v Ljubljani že dvaindvajsetič podelili Levstikove nagrade, tokrat za leto 1970. Kulturno dejanje Mladinske knjige postaja tako tradicija, katere plemeniti nagibi segajo prav gotovo mnogo dlje in globlje, kot se tega ob besedici „nagrada" po navadi domislimo. Trditev, da je za „mladino najboljše komaj dovolj dobro", pri delavcih, urednikih in vodstvu založbe Mladinska knjiga v Ljubljani nikoli ni bila prazna beseda. Na predlog treh strokovnih žirij je vodstvo Mladinske knjige letos podelilo 5 Levstikovih nagrad za izvirne novosti na lanskem slovenskem knjižnem trgu. Dobili so jih: pesnik in pisatelj France Forstire-rič za mladinsko leposlovno delo „Srakač“; knjiga kaže, kako je zadnja vojna leta prebil otrok in kako je spoznaval svet okoli sebe v najtežjih časih. Jože Smit je dobil Levstikovo nagrado za pesniško zbirko ,,Kako bomo umirali"; knjiga je prav gotovo vrh dosedanjega Šmitovega ustvarjanja, ki nas privablja zlasti s svojevrstno in čisto lirično govorico, hkrati pa odgovarja na mnoga sodobna vprašanja. Slikar Ive Seljak-Copič je dobil Levstikovo nagrado za risbe v otroškem periodičnem tisku (predvsem v Cicibanu, Pionirju in Pionirskem listu); njegov dolgoletni prispevek na tem področju je tako zasluženo nagrajen. Marlenka Stupica je letos nagrajena za lanske risbe v knjigi Leopolda Suhadolčana ..Krojaček Hlaček" ter v risankah „Številke" in „Babica v cirkusu". Znana in priljubljena slikarka, velika prijateljica naših otrok, sodi prav v vrh slovenskih Uustrator-jev. * Akademik prof. dr. Jovan Hadži, naš največji, svetovno znani zoolog, je dobil Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveno delo , .Razvojna pota živalstva". S prodorno mislijo in izrednim čutom za opazovanje Berite »Dolenjski list« POMEMBNA IZDAJA SILOVEINSKB MATICE »Koroški plebiscit« Zbornik razprav in člankov o plebiscitu, ki je za vselej odrezal koroške Slovence od matične domovine in jugoslovanske skupnosti Po letu 1946, ko je Državna založba Slovenije izdala 660 strani obsegaj^i „Koroški zbornik*, je knjiga „Koroški plebiscit", ki jo je Slovenska matica poslala na knjižni trg lani, štiriindvajset let kasneje, dmgo obsežno in temeljito delo o usodnem glasovanju na Koroškem pred petdesetimi leti, po katerem so ostali koroški Slovenci pod Avstrijo in tako za vse večne čase odrezani od matične domovine — Slovenije ter jugoslovanske skupnosti „Koroški plebiscit" je kajpak tudi zbornik, zanj so članke in razprave napisali zgodovinarji, poznavalci in raziskovalci razmer plebiscitnega obdobja onstran Karavank. Zajetno, več kot 560 strani obsegajočo knji- fo večjega formata so uredili Janko leter^i, Lojze Ude in Tone Zorn. Poskrbeli so, da je temeljito in kritično obdelano tudi obdobje oboroženih in plebiscitnih bojev v letih 1918 do 1920, kar je bilo v „Ko-* roškem zbornih" sicer tudi obdelano, vendar zelo pomanjTcljivo. Kljub dobri volji in želji uredniškega odbora ter avtorjev posameznih sestavkov, da bi pri pisanju uporabili kar največ podatkov, se to ni povsem posrečilo. Kot pravijo uredniki v uvodu, je ,,koroški deželni arhiv v Celovcu slej ko prej zaprt jugoslovanskim raziskovalcem; sodelavec zbornika, ki je prosil za možnost vpogleda v akte koroških deželnih dejavnikov do 10. oktobra 1920, to je do dne plebiscita, je dobil sicer vljuden, a popolnoma odklonilen odgovor s pripombo, da bodo tudi po poteku 50-letne zapore veljale za uporabo bistvene in neobičjyne omejitve**. S tem so se bralcem in uporabnikom te membne knjige že vnaprej opravičili za spodrsljaj, proti kateremu so bili nemočni. „Koroški plebiscit" je s sestavki ter sklepanje nam je dal delo, kakršnega nimajo mnogi večji narodi. Levstikovim nagrajencem za 1970: naše prisrčne čestitke! TONE GOSNIK 4 Jemčeve nove barve v Krškem Podobe, ki jih je v petek zvečer postavil na o^ed v krški galeriji akademski slikar Andrej Jemec iz Ljubljane, bodo gledalce privabljale in morda tudi odbijale. Nekaterim bo zanimiv in prikupen v soskladju tonov in vzdu^a, W ga sijejo njegove , jiove" slike, drugim spet bo morda „preenostaven" in „nič slikarski". Toda: ujeti stik s sodobnim slovenskim slikarstvom — je in ostaja eno izmed vodil mlade galerijske ustanove, ki dosledno izpolnjuje svoje letne načrte in kljub skromnim sredstvom, ki so ji na voljo, prireja razstavo za razstavo! In prav gotovo se Krčani ne morejo in ne smejo pritoževati nad likovnim razstavnim življenjem v mestu: več imajo od njega, kot npr. Novomeščani, Brežičani ali še kdo v pokrajini. Razstavo, ki jo je obiskalo že prvi večer razveseljivo število odraslih in mladine, je začela Anja Uršičeva, uvodno besedo pa je spregovoril Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije iz Ljubljane. Umetnika so domačini in gostje prisrčno pozdravili - tako, kot to povedo v Krškem vsakomur, ki jih obišče in jim ponudi zaklade svojega duha. — Razstava bo odprta do 28. maja. TONE GOSNIK ^ napolnilo sedem piscev. Naj vsaj bežno omenimo, o Čem pišejo. Fran Zwitter razpravlja uvodoma o etničnih in družbenih osnovah koroškega vprašanja, Janko Pleterski v treh sestavkih o slovenski Koroški pred prvo svetovno vojno in med njo ter o prvinah in značaju plebiscitne odločitve; Lojze Ude piše o vojaških bojih na Koroškem v letih 1918/19, Julij Felaher o razmerah v zahodni Ziljski dolini v prevratnih dneh iste-, ga časa. Tone Zorn v treh prispevkih o vprašanju jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A, koroških Slovencih v prvem desetletju po plebiscitu in tiskanih virih ter literaturi o plebiscitnem obdobju; Bogo Gra^nauer razkriva diplomatske igre leta 1919 za slovensko Koroško, Ivan Tomšič osvetljuje vprašanja sodobne^ meddržavnega plebiscita v luči glasovanja n^ Koroškem pred 50 leti, Drago Dru-škovič pa razpravlja o različnosti dveh pisateljdcih sporočil, navezanih na plebiscitne čase (Prežihov Vo-ranc, Josef F. Perkonig). Knjiga „Koroški plebiscit" ni zabavno, je pa zaflimivo in za slehernega slovenskega izobraženca potrebno branje. Nedvomno bo tudi nepogrešljiv pripomoček pri spoznavanju zgodovine in razmer koroških Slovencev. L ZORAN Razstava akad. kipaija Petra (Vrneta v kranjski Mestni hiši nam ponuja Zgoščen umetnikov pogled na njegova dognanja in razmišljanja o vsebini sodobne plastne. Razstava „Cmo-zlate-ga** cikla bo odprta ^ danes. Na sliki: eno izmed zadnjih del Petra Černeta. F.S. Finžgar STRIGI „Nič se ne boj! Tak dan se človek razodene,** mu je prerokoval Šimen, nagnil kozarec in preko njega izpod na pol priprtih oči gledal Lucijo, ki je ročno delila juho med svate. Med svati je bil edini Mihor, ki se mu je črta poroge rezala globlje in globine. Bil je drug, vseskozi kos svoji važni odliki. Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana poslušala; plesal je, da je dajalo veter in so se svatje kar spogledovali, češ le kje se je vzel Mihor tak? Toda zgrabilo gaje vendar, da seje kradoma izvil izmed svatovskega vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel kastorec, na katerem je bil velikanski šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati trakovi, na mizo ter sedel na posteljo. Podkomolčil si je brado in srepo gledal v tla. „Vse zija vanjo. — Kaj sem jaz, ki sem toliko pretegnil na gruntu? Nič. — In oče! Rodne hčere ne bi tako gledal. O, doto, doto! Ne jenjam. — No- beni babnici ne bom za tovornega osla. - Naj ji je Boltežar! - Hahaha! Boltežar — zaljub^en vanjo kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne ve ne. — Se mu že še posveti. “ — Ko se je dovolj nahudil sam med sabo, je pokril klobuk in se vrnil med goste. Med vrati je za hip postal in gledal Boltežaija, ki je kolovratil med svati, se široko smejal, skoraj nič govoril in z očmi lovil Lucijo. Kadar koU ji je kdo napil, je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo, a tako nasilno, da se je pocejalo' iz kozarcev in je Lucija povešala oči spričo njegove nerodnosti. Boltežar se je pa smej d še bolj na široko. Prav tedaj je prišel mimo Mihoija oče. S komolcem ga je povabil v vežo. , JCar prava bo za nas - Lucija,“ je ogovoril Mihoija. Mihoiju pa ni zginila poroga z ustnic. Skomizgnil je z rameni, molčal pa prijel dekle, ki-je Šla mimo njega, in jo odvedel na ples. Oče je za hip nagubančil čelo, ki se je takoj spet ujasnilo. Zamahnil je z roko, se obrnil in vase zamrmral: „Kakor sem ga presodil, tak je.“ In je sedel k Zaplazniku ter začel govoriti o padajoči ceni živine. Na polnoč je šlo. Svatje so privabili z doma tudi tiste, ki niso imeli svatovskega oblačila, da vsaj nekaj okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se je nabralo fantov zaplečnikov, ki so se utaborili na podu pri godcih, da je bila že prava stiska. In vsi so jedli do sita, vsi so pili po mili volji. Zdelo seje, da so Podlo-gaijeve shrambe kot blagoslovljena pojedina v puščavi. Ko pa je udarilo polnoči, sta prišla svatovska teta in Lucija in lastna botra. S skrivnostno slovesnostjo sta zaprosili ključ od gospodaija in šli v sobico, kamor so bili zložiU Lucijino balo in kjer je bila določena spalnica za poročenca. Teta in botra sta za seboj zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog vrat, ki se niso odprla — celo uro ne. Ob' eni pa sta ženi odprli duri na stežaj. Vsa radovednost se je zgrnila pred prag sobice. Dve sv.eči sta goreli ob bogcu in rahlo razsvetljevali sobo. ,,Mm-mm!“ je vse ostrmelo. Teta in botra sta nastlali zakonsko postelj. Skoro do stropa so kipele bele blazine. Skozi vezenine je sijalo rdeče in modro. ,,M-mm!“ so se začudili in vedno nove gruče so pritiskale pred vrata. Dekleta so sredi polke popustile plesalce in pritekle gledat. Celo možje si niso mogli kaj, da bi ne pristopili. Prav tik podboja je slonel tudi Boltežar. Sprva seje čudil z drugimi, nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma ustavil, kot bi odsekal. ZatopU se je v vso lepo tajnost te šobe, obraz se mu je zresnil, začel je stiskati ustnice, nič več ni slišal šepetanja svatov. Pred njim se je pokazala strašna skrivnost, ki je bila ves čas v njem in je ni prepoznal Stisnila ga je za srce, da bi zakričal. Ni zakričal; toda prebledel je; že precej vinski se je v trenutku iztreznJ, si delal gaz s komolci med radovednimi in bežal skozi vežo, kjer je izbil Maruši burkle iz rok. Še ozrl se ni, ko ga je ozmeijala s pijanim kole-štralom. Mbežal je na teman kot za hlevom in se sesedel na tnalo. ,,Lucija!“ je pritajeno zakriknil, glava mu je klonila na prsi. Takrat pa ^a je potapljala po rami roka in nekdo se je zasmejal. „Ti, Mihor? “ se je ozrl na brata, ki gaje sledil za hlev. „Oh, zakaj sem jo zamudil? “ je stiskal pesti in skoraj bi se bil razjokal. „Ne trapaj!“ mu je trpko prigo-vaijal Mihor. ,,Mihor, ti ne veš,“ se je zgrabil za prsi, ,,kaj trpim! Ne prenesem! Jaz grem — kar zdaj.“ ,.Nikamor ne pojdeš. Za hlapca ji boš 7 „Grem, grem, grem,“ je topotal z nogami kot togoten otrok. „Jaz pač — ti pa ostaneš 7 „Mihor, ne draži me!“ Boltežar je pograbil brata za rame in ga tresel. ,J)a veš, še nocoj to noč izginem. — O, Lucija!“ „Ce nisi baba, daj mi roko!“ Brata sta si stisnila desnici. „Ti ne veš, da imam že najeto sobo pri rudniku v Lepi njivi. Jutri odidem. Ali greš z mano? “ „Ne jutr! Pri tej priči pojdiva.“ Mihor je stisnil bratovo roko krepkeje. „Ce si mož, pojdi in naveži si culo. Ko se vrneš, si jo nave &m še jaz — in vržem obe skozi okno. Pod izbo je tema in nikogar ni tam. Ti počakaj pod oknom." „Sam Bog te mi je dal za brata! “je stiskal z obema rokama Boltežar Mihoijevo in takoj zginil krog vogla ter se hitro zgubil skozi svate na izbo. Mihor je šel še enkrat pred pod. Veselje bU, ko je družica plesala s svojim fantom, ki je prišel zaplečevat. Prijel je za roke Zaplaznikovo deklo in se zakadil z njo v vrtinec. Tako je pribijal ob pod, da so udarci pre^ušali glas trobent. Medtem pa je Boltežar vezal sveženj. Ko je snel šopek s klobuka, gaje držal dolgo pred seboj. Lucija mu ga je bila pripela. Nato ga je položil na mizo — in še se ni mogel odtrgati od njega, dokler ni spet segel po njem in si ga pritisnil na ustnice. Potem ga je zvU in dejal med obleko v sveženj. Ko je Boltežar stopil iz veže na podič, je Mihor privriskal s plesalko s poda in jo vodil v hišo, da jo pogosti. Na pragu sta se brata srečala in si pomeži^ila. Trda noč je bila. V zvezdnati jasnini sta hiteli dve čmi senci sredi snerov s Podloga v dolino. V hribu je lajal lisjak in se jezil na trobente, ki so udarjale s poda. : ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■I n.«| Sladkorna bolezen in šofiranje Diabetik, ki se zdravi z insulinom, ne more biti | poklicni šofer. S Diabetik, ki se zdravi z antidiabetičninu table- ^ tami, je lahko amaterski šofer, tudi poklicni. ■ Tisti diabetik, ki ga za volanom laliko preseneti hipogli-kemična reakcija, praviloma ne bi smel šofirati. In to so predvsem tisti, ki se zdravijo z insulinom. Dosledno se držimo tega pravila le za poklicne šoferje, ki so vezani na vožnjo po ukazu. Da diabet^ povzroči prometno nesrečo, ni potrebna hipoglikemična nezavest, temveč zadostuje že blažja hipoglikemična reakcija, ki zoži zavest ali izzove zmedenost, povzroči pomanjkljivo koncentracijo in zmanjša voznikovo reaktivnost. V statistikah o vzrokih prometnih nezgod je hipoglikemična reakcija izredna redkost (1:200.000 do 1:1000), čeprav upravičeno sumimo, da se ta pripeti večkrat, le da so prizadeti hipoglikemično reakcijo utajili ali pa je nihče ni spoznal in so jo označili za navadno slabost. Disciplinirani diabetiki, ki v praksi nimajo hipogli-kemičnih reakcij ali pa pravočasno spoznajo reakcijo, dobijo amatersko vozniško dovoljenje. Od amaterskega šofiranja izločamo samo tiste diabetike, ki zaradi nediscipliniranega zdravljenja in zaradi hudo labilnega diabetesa pogosto dobijo nenadne hipoglikemične reakcije, in pa take, ki ne spoznajo prvih znakov te slabosti. Odtožiti je treba izdajo vozniškega dovoljenja tudi novo odkritim diabetikom prve tri mesece insulinskega zdravljenja, dokler se dodobra ne spoznajo s celotnim načinom zdravljenja in dokler zdraveči zdravnik ne spozna posebnosti v naravi njihove bolezni, pa tudi zato, ker so v začetku insulinskega zdravljenja možne bolj pogostne hipoglikemične reakcije in večkrat v tistem obdobju opazimo prehodne motnje vida. Vozniško dovoljenje bi se obnavljalo vsako leto na podlagi izjave dispanzerja za diabetike, ker se medtem lahko spremeni potek bolezni. Diabetiku šoferju svetujemo: 1. V vozilu naj bo pri roki sladkor. 2. Pri najmanjših znakih insulinske (hipoglikemične) reakcije naj se ne odpravi na vožnjo. 3. Pred vožnjo naj ne je manj kakor navadno. 4. Pred vožnjo naj si ne da več insulina kakor sicer. 5. Drži naj se običajne dnevne razdelitve insulinskih doz. 6. Naj tudi pri najmanjših znakih insulinske reakcije ustavi vozilo, poje nekaj o^jikovih hidratov in počaka, da zanesljivo minejo znaki hipoglikemije. 7. Naj pri daljših vožnjah vsako uro nekaj poje. 8. Naj opusti dolge vožnje in nočne vožnje. 9. Naj omejuje hitrost vožnje. 10. Naj se odpove najhitrejšim vozilom (pri čemer je mišljena maksimalna hitrost, medtem ko je dober pospešek vozila koristen za varnost na cesti). Koristno je, da ima šofer diabetik v vozilu spremljevalca, ki lahko pravočasno spozna hipoglikemično reakcijo in pomaga preprečiti razvoj in posledice. Podobno npr. svetujemo tudi diabetikom, naj se na lov ali v hribe ne odpravijo brez spremljevalca. Diabetik naj se zaveda popolne odgovornosti za nezgodo, ki bi jo povzročil zaradi hipoglikemične reakcije, če se ne bi ravnal po teh nasvetih. Ce bi pred sodiščem mi zdravniki v vsakem primeru insulinske reakcije diabetike oprostili krivde, bi juristi izsilili prepoved šofiranja za vse diabetike, ki se zdravijo z insulinom. To bi bila slaba usluga diabetikom. Prepoved amaterskega šofiranje bi diabetike prizadela psihično in moralno, nekatere pa tudi materialno. Pri vzgoji diabetika pa težimo za tem, da se ob dietnem in insuliiriskem zdravljenju počutijo praktično zdravi in zares polnovredni člani družbe glede svojih dolžnosti in pravic. Kot smo zaradi osebne varnosti diabetika in drugih na cesti posebej obravnavali vprašanje vozniškega dovoljenja za poklicnega šoferja pri insulinskem zdravljenju in diabetiku prepovedali tak poklic (isto velja tudi za strojevodja in pilota), prav tako moramo strože presojati dovoljenja za upravljanje motornih vozil pri poklicnih šoferjih, tudi če se ti zdravijo z antidiabetičnimi tabletami. Naše in mednarodne izkušnje kažejo, da nastopi hipoglikemična reakcija pri uživanju antidiabetičnih tablet zelo redkokdaj, da je večinoma blaga in gotovo v manj kot 1 odst. primerov, zdravljenih z različnimi vrstami sulfanilkarbamidov (Tolbusal ali Rastinon, Diabinese, Daonil ali Euglucon), medtem ko bigva-nidi sami (Silubin, Glucophage) ne povzročajo hipoglikemije. Poklicni šofer diabetik, ki se zdravi z antidiabetičnimi tabletami kemične skupine sulfanilkarbamidov, sme opravljati svoj poklic šele po klinični preizkušnji, ki pokaže, da nima niti blagih hipoglikemičnih reakcij. Seveda mora biti kljub temu še posebej opozorjen na možnost hipoglikemične reakcije, biti poučen o njenih znakih in samopomoči ter se zavezati, da bo takoj prenehal šofirati in da se bo javil pristojnemu dispanzerju za diabetike, brž ko bi nastopih takšni znaki. Opozorimo ga tudi na nujnost posveta z diabeto-logom, če bi poleg antidiabetičnih tablet uporabljal še' druga zdravila. Hipoglikemični učinek antidiabetičnih tablet namreč lahko stopnjujejo nekatere kemične snovi, npr. alkohol, nekatera zdravila proti krvnemu pritisku (reserpin, serpasil), nekatera zdravila proti revmatizmu (butazolidin) in nekatera zdravila za zdravljenje tuberkuloze (izopikotinska kislina). Glede na vse povedano odsvetujemo mlademu diabetiku, ki si izbira poklic, da bi se odločil za poklicnega šoferja. Med zdravljenjem namreč se mu utegne sprva lahka bolezen čez čas tudi poslabšati, pa se bo morda kdaj pozneje moral zdraviti z insulinom in nemara celo spremeniti poklic. Primarij dr. S. KOŠUTA lili ■ S I 8 Učenci osnovne šole v Ceridjah so zasadili letos na cerkljanskem območju 12 tisoč borov. Jeseni bodo delo nadaljevali. Posaditi nameravajo še 5 tisoč borov in 15 tisoč smrek. (Foto: M. Jaranović) ZAMMTVOi SREČANJE »MLADIH VSEVEDOV« Zdaj pa še po zmago v Ljubljano? Na področnem tekmovanju »Vesele šole« so pionirji pokazali solidno znanje — Zlasti so presenetili nekateri učenci s podeželskih šol 15. maja se je v Novem mestu na osnovni šoli Katje Rupene zbralo 41 „mladih vsevedov", na področnem tekfnovanju zmagovalcev občindcih tekmovanj „Vesele šole“, ki teče pod pokroviteljstvom , Pionirskega lista“ iz Ljubljane. Največ uspeha so poželi tekmovalci iz novomeške in krške občine ki so osvojili po dve prvi mesti. Izven konkurence sta se »Male ribe« Ivo Robič, prvi jugoslovanski pevec zabavne glasbe, ki se je uveljavil tudi onstran mej Jugoslavije — prodal je več kot 2 milijona plošč — pravi, da se ne- Ivo Robič kateri naši pevci preveč napihujejo, ko trdijo, da se v tujini pevcem cedi med. Mi smo za večje založnike plošč še vedno „male ribe“. Redki so, ki v tem precej zahtevnem svetu lahko splavajo na površje. V__________________________________^ lepo postavila Novomeščana Maja Tovšak in Leon Motoh ki sta svoji nalogi reala brez napake. Tudi drugi tekmovalci so pokazali solidno znanje, zato niso brez možnosti tudi na republiškem tekmovanju, ki bo v kratkem v Ljubljani. Zmagovalci po razredih bodo dobili v Ljubljani od prirediteljev ročne ure, na tekmovanju v Novem mestu pa je vsak udeleženec dobU skromno spominsko darilo, ki je podarila tovarna zdravil Krka. Zmagovalcem in vsem ostalim je čestital Slavko Vute in jim zaželel še več uspehov na podobnih tekmovanjih. Gostitelji učenci in prosvetni delavci na novomeški osnovni šoli so tekmovanje vzorno pripravili, učenci so pod vodstvom prizadevne prosvetne delavke Francke Dularjeve pripravili lep kulturni program. Zmagovalci - III. razred: 1. Maksi (Kostanjevica), 2. Štajdohar-jeva (Črnomelj), 3. Kovačič (Brežice); IV. razred: 1. Blaževič (Dobova), 2. Firjeva (Metlika), 3. Zalo- kar (V. vas); V. razred: 1. Strojinova (Dol. Toplice), 2. Levačič (BrežiceX 3. Štuparjeva (Metlika); VI. razred: 1. Jakličeva (V. vas), 2. Barbič (Brežice), 3. Perdičeva (Cmomelj); VII. razred: 1. Fugina (Tržišče), 2. Ku-lovčeVa (V. vas), 3. Lipejeva (Brežice); VIII. razred; 1. Zupančič (Leskovec), 2. Šaler (Dobova), 3. Kaplan (Cmomelj). S. DOKL »Dolenjski list« v vsako družino KRSKO - Upravni odbor nogometnega kluba Celulozar je sklenil odpreti pionirsko nogometno šolo. Ravno tako se bodo z večjo vnemo lotili dela z mladinci. Treninge bodo vodili trije trenerji, in sicer vsako sredo in petek popoldne. Vse, ki se zanimajo za nogomet, vabijo na igrišče Matije Gubca. (L. H.) Ta teden: »Visoko nad oblaki« Ta teden je spet brez večjih težav zmagala Slakova »Visoko nad oblaki«, druga Je B. Stefanoviča »Obriši suze, draga« in tretja »Lola« skupine Pro arte Iz tedna v teden se ponavlja ista slika. Na vrhu našega priljubljenega tekmovanja za najpopularnejšo ploščo tedna se potegujeta Slakova „Visoko nad oblaki“ in , Obriši suze, drag3“ Bobe Stefanoviča. Druge skladbe se na tekmovalnih lističih le redko pojavijo, in še to v majh- /M Francu se Je izpolnila želja Franc Gril iz Bušinca pri Dolenjskih Toplicah je dobil nov traktor, zato bo ostal na domači kmetiji — Sodelovanje s KZ se mu splača Franc Gril, 23-lctni kmet iz Bušinca pri Dolenjskih Toplicah, je edini, ki je od sošolcev ostal doma na kmetiji. Tudi njega je vleklo v tovar- no, vendar je le prej poskusil na precej veliki domači kmetiji. Pred leti je stopil še v pogodbeno sodelovanje z novomeško Kmetijsko zadrugo in od tega imel že precejšnje koristi. Te dni je s pomočjo KZ in staršev nabavil traktor Zetor, ki ga je še bolj priklenil na domačo zemljo. Pre- pričan je, da bo zdaj precej manj garanja, poleg tega pa bo šlo delo hitreje od rok. - Kaj vas je priklenilo na dom? „Velika kmetija. Videl sem, da bi se dalo s sodobno kmetijsko mehanizacijo vendarle kaj narediti. Kam bi prišU, če bi vsi kmetje ušli v mesto!“ - Kaj ste si najbolj želeli? ,,Odkar sem začel resno kmetovati, sem si najbolj želel traktor. 2kiaj so na vrsti še priključki in seveda tudi osebni avtomobil." - Kaj pa pogodbeno sodelovanje z novomeško zadrugo? „Splača se mi. V glavnem redim piščance in govedo. Ce bi kmetje imeli zagotovljene trdne cene, bi bilo sodelovanje še boljše in uspešnejše.“ - Ali imate kmetijsko šolo? ' „Nimam, vendar si želim, da bi napravil vsaj kakšen tečaj čez zimo, ko ni toliko dela.“ - Kaj vas najbolj pesti? ,.Dajatve za socialno zavarovanje so prehude; davki pa še nekako gredo. Poleg tega si želim, da bi bil po-kbc kmeta bolj upoštevan. Ne vem, zakaj nas tako zapostavljajo? “ - Kaj pa cesta do vasi? „Imamo morda naj slabšo cesto v naši krajevni skupnosti. Resda jo urejamo skupaj z novomeškim gozdnim gospodarstvom, vendar gre delo le počasi naprej.“ SLAVKO DOKL nem številu. Veseli nas, da je najveće zanimanje za narodno glasbo, če^av moramo pritegniti tudi tistim, ki se zanimajo za lepo moderno glasbo. Nismo pa še tako daleč da bi nam bila všeč tudi kakšna operna glasba, ki pa nedvomno ima največjo vrednost. Morda boste razumeli, da s tem, ko pišemo te vrstice, želimo razširiti krog naših poslušalcev. Skoraj smo prepričani, da ne poslušate samo moderne in narodne ^asbe, ampak da vas zanima tudi kaj drugega. Kaj ni ^ko? Ta teden nas je razveselil z lepim pismom Mirko Zefran, kije pri vojakih v Mariboru. Piše nam, kaj mu pomeni domača pesem, ki opeva dolenjske gričke, vinsko trto, dekleta in drugo. Ko sliši pesem, mu je pri srcu vedno lepo. Pravi, da so zanj najlepši trenutci, ko ima na gramofonu domačo vižo. Tudi dru^ ljubitelji naše rubrike so se oglasih. Med drugim smo dobili tudi nekaj predlogov, o katerih pa bomo spregovorili kdaj drugič, Ta teden so srečni poslušalci naslednji: Mirko Žefran, V. P. 8164/1, Maribor, Milena Piškur, Stranje 9, Veliki Gaber, in Maruška Škulj, Logarje 3 Velike Lašče. Plošče so darilo blagovnice Mercator na Glavnem trgu. Iz vseh strani NOVO MESTO - Mladi matematiki na osnovni šoli Katje Rupene so . se pomerili za Vegovo značko. Večina učencev je pokazala solidno znanje, zato so njihove možnosti v nadaljnjih tekmovanjih precejšnje. Zmagovalci - 5. razred: 1. Kovač, 2. Perdečeva, 3. Tovšakova; 6. razred: 1. Fink, 2. Okleščenova, 3. Žigante; 7. razred: 1. Cefarin, 2. Ja-njčevičeva, 3. Šmalčeva; 8. razred; 1. Keblova, 2. Okroglič, 3. Keržan. ŠK(X?JAN — Mladinska ribiška sekcija pri RD Novo mesto je zelo delovna. Pionirji in mladince se najraje udeležujejo ribiScih tekmovanj, ki jih zanje organizirajo stareja ribiči. Eno t^kih tekmovanj je bilo tudi v nedeljo, 9. maja, v Radulji pri Škocjanu, ki se ga je udeležilo 36 mladih. Rezultati tekmovanja so biU presenetljivo dobri, posebno pa se je izkazal Iztok Podergajs, ki bi ugnal tudi marsikaterega starejšega in izkušenega ribiča. Rezultati; 1. Podergajs 1.937 točk, 2. Fink 699, 3. Ša-velj 548, 4. Rangus 537, 5. Gregorčič 419, 6. Damjanovič 382, 7. Murn 330, 8. Kink 318, 9. T. Luzar 268,10. L. Luzar 259 itd. PONIKVE - Člani mladinske^ aktiva so predzadnjo soboto v okviru radijskega tekmovanja mladinskih aktivov močno premagali mladince z Jesenic. Rezultat dvoboja je bil 52:69. Dolenjci imajo lepe možnosti za visoko uvrstitev. KOCEVJE — Okoli 300'učencev osnovne šole Kočevje bo 24. maja sprejetih v pionirsko organizacijo. To svečanost bodo združili z izletom. Na vseh šolah v občini bo sprejem v mladinsko organizacijo 25. maja, se pravi na dan mladosti, skupno pa bo sprejetih v mladino tega dne okoli 100 šolarjev. Črnomelj - Po poteh Belokranjskega odreda se je prejšnjo nedeljo odpravilo 140 belokranjskih mladincev in mladink. Na Mirni gori se je pohod končal s prijetnim tovariškim popoldnevom. NOVO MESTO — V novomeSci občini bodo pred 25. majem sprejeli v mladinsko organizacijo blizu 750 mladincev. Ob sprejemih bodo mladincem pripravili kulturne programe. NOVO MESTO - V nedeljo, 16. maja, je bil III. pohod po poteh partizanskih brigad od Novega mesta do Brezove reri. Pri spomeniku na Frati so borci mladim govorili o bojih v Suhi krajini. Udeleženci pohoda so dvakrat padli v zasedo, ki so jim jo pripravili člani teritorialnih enot. urednikov kotiček DRAGI MLADI BRALCI! Mladi ljudje so bili vedno polni idej in koristnih predlogov. Tako je tudi v današnjem pestrem času in razgibanem svetu, ki ga starejši včasih le ne razumemo. Ker pa želimo prisluhniti vašim težnjam in željam in ker imate še svojo mladinsko stran „Ogledalo mladih“, bi nas veselilo, če bi se še večkrat oglasili in nam napisali, kaj si še želite, kaj pogrešate, česa je preveč oziroma premalo, in tako naprej. Ker se bomo jeseni pojavili v „novi obleki", bomo vse koristne predloge zbrali in jih tudi skušali uresničiti. Zato pero v roke in napišite kar vam leži na NAJ LOT Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo: Ime in priimek Ulica Kraj POTA m sliif Dežurni poročajo ODNESU CERADO - Med 9. in 11. majem so neznanci odnesli cerado, s katero je bila pokrita sol za posipavanje cest v skladišču novomeške^ Cestnega podjelja ob cesti Trebnje-Mirna. S tem so napravili za 2700 din škode. V HOTELU OKRADENA - Marija Zupan, ki dela v hotelu Metropol v Novem mestu, je 13. maja ugotovila, da ji je neznan storilec iz delovne sobe ponoči odnesel 800 din. RAZGRAJAL IN ODKURIL -13. maja je v bršlinskem bifeju razgrajal Anton Hudorovac iz Žabjeka. Enkrat je mahnil tudi po šipi v vratih, da je šla v kose. Še preden so prišU mfličniki, je odnesel pete. PRETEP PRED GOSTILNO -13. m^a so se pred Kumpwo ^ stilno v Bršlinu stepli Cigani iz Pc> gancev: Janko, Ignac in Dušan Brajdič. Bili so okajeni. Med pretepom so razbili šipo na oknu bližje trgo- V SPREMSTVU S SODIŠČA - 12. maja so miličniki z novomeškega okrožn^a sodišča odpeljali domo\r v Gornjo Stražo Stanka Boha, ker je prišel tega dne vinjen na razpravo. PODRL OTROKA - Mopedist Franc Cesar z Velikega Kala je 12. maja na Ljubljanski cesti pred Pionirjem podri 6-letno Metko K^ strevc iz Velike Bučne vasi, ko je prečkala cesto. Deklica je bila ranjena in so jo odpeljsdi v novomeško bolnišnico. OB PONY EXPRES - Štefki Medved s Krke pri Novem mestu je neznanec 10. maja odpeljal pony expres izpred zdravstven^a doma v Jenkovi ulici v Novem mestu. KDO SE JE ZNESEL? - Miličniki še vedno iščejo neznanega zlikovca, ki se je prejšnji teden grdo znesel nad osetoim avtomobilom Antona Ran^sa iz Gornjega Vrhpolja. Rangus je imel avtomobil pred ^om foka v Novem mestu. Neznanec je z vozila ukradel luč, razdelilno kapo na motorju in nekaj dru^ avtomobilskih delov.. OTROKA KRADLA V EU? Prejšnji teden so v novomeški „Eli“ ugotovili, da so jim neznanci odnesli nekaj metrov plemenite žice. Miličniki so Zadevo raziskali in bili presenečeni: v Elo sta zlezla dva otroka, pri katerih so dobili tudi žico. KRAJA MED PROSJAČENJEM — 16. maja dopoldne je Emilija Kralj z Verduna obiskala v Novem mestu sorodnike. Medtem ko se je pogovarjala s sestro, je prišla naokrog neka ciganka. Ko je obiskovalka odšla, je Kraljeva ugotovila, da ji je iz torbice zmanjkalo 1400 din. v BOŠTANJ: MED PREVOZOM UMRLA - 7. maja je med prevozom v sevniški zdravstveni dom umrla 4-letna Zdenka Suban iz Šoštanja. Na nepredednem desnem ovii^u jo je podrl z osebnim avtomobilom angleški voznik Eric John Lunn, ki se je peljal od Radeč proti Sevnici. SENOVO: PRITEKEL PRED AVTOMOBIL - 8. mjga je 11-letni Rihard Ašič stekel čez cesto pri trgovini na Senovem, ko se je peljal z osebnim avtomobilom Tugomir Kopušar iz Velenja. Fant je pritekel pred vozilo, da ga je podrlo. Zaradi poškodb na rola in no^ so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. CERKLJE: RANJENA SO- POTNICA — Danica Rogan iz Ostrožnega je 10. maja v Cerkljah ob Krici z osebnim avtomobilom Srehitevala avtomobilista Stanislava [ilenoviča iz Bušeče vasi, ko je zavijal na levo. Pri trčenju je bila ranjena sopotnica Roganove Katica Vsak dan beremo žalostna sporočila: otrok skočil pred avtomobil, avtomobilist podri deklico, otrok nepravibio prečkal cesto itd. Podedice so: mrtvi, ranjeni, invalidi. Samo enkrat v letu so vozniki in otroci bolj pazljivi: 17. junija, ko je v vsej državi dan varnosti otrok v cestnem prometu. Takrat se otroci razbežijo na križišča in prometna cestišča s svežnji propagandnega gradiva in ga ponujajo voznikom. Vsebina tega gradiva je: „Pazite na nas, ko smo na cesti!“ Vozniki se ne branno tega gradiva, sprejmejo ga celo z nasmehom na ustih — in ta dan res vozijo na moč previdno. — Se nekaj manj kot mesec dni nas loči od tega dne: ali pa bo 17. jimij tudi letos edini dan, ko sporazum med avtomobilistom in otrokom ne bo kršen? MTiy> T0VO!RNJAKO(MA KOfT V STISKALNICI Voznika klicana na zagovor Seničar obsojen na osem mesecev zapora, Grat>nar na leto dni strogega zapora — Kazen ni pogojna — Obema so odvzeli tud! vozniški dovoljenj! — Grabnar je bil zaradi podobnega dejanja že obsojen Ljudje še niso pozabili hude nesreče, ki se je zgodila lani 14. septembra okoli 12.50 pri Osohiikovi gostilni v Novem mestu: tovomj^ sta malone zdrobila 354etnega Pavla Kežmana s Trške gore, ki je tam tudi izdihnil. Novomeško okrožno sodišče je 7. maja poklicalo na zagovor vožnja obeh tovornjakov: 35-letnega Alojza Seničarja iz Novega mesta in 29-let-nega Jožeta Grabnarja iz Ždinje vasi ter ju obsodilo. Seničar je dobil osem mesecev zapora, Grabnar pa leto dni strogega zapora. Obema so vzeli tudi vozniški dovoljenji: Seni-čaiju za eno, Grabnarju pa za dve leti. Razprava na sodišču je podrobno osvetlila nesrečni pripetljaj pri Osolnikovi gostilni. Seničar in Grabna, oba precej vinjena, sta se dogovorila za naslednje: Seničar bo s svojim 2,5-tonskim tovornjakom z vzvratno vožnjo porinil 5-tonski Grabnarjev tovornjak, ki zaradi okvare ni mogel vžgati. Kežmanu sta naročila, naj med tovornjakoma drži 1,3 m dolg in 12 cm debel tramič, da se vozili ri premikanju ne bi poškodovali, 'e pri prvem sunku Seničaijevega tovornjaka je tramič spodneslo, Kežman pa je prišel med tovornjaka kot med stene stiskalnice. Umrl je na kraju nesreče. Sodišče se je med razpravo pre- pričalo, da sta Seničar in Grabnar z vednostjo po predhodnem sporazumu odločila, da bo Kežman dr^ tramič med voziloma. SodniM niso mogli verjeti zagovoru obtožencev, da je Kežman pri premik^ju tovornjakov sodeloval po lastni odločitvi in brez njunega naročila. Da sta se obtožena odločila potiskati pokvarjeno vozilo na opisan način, je go- tovo kriv tudi alkohol, ki sta ga imela v krvi. Če bi bila trezna, jima gotovo ne bi prišlo na misel, da bi vozili premikala na tak način. Po mnenju sodišča krivda obtožencev ni sporna, znano pa je tudi, da sta bila že večkrat vinjena za krmilom. Seničar je bil videti precej bolj prizadet od soobtoženca in je krivdo deloma tudi priznal, kar je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni. Grabnar je bil že prej kaznovan zaradi podobnega kaznivega dejanja, ki ga je bil tudi storil pod vplivom alkohola. smo ljudje... Mož sedemdesetih let je z berglami ob sebi sedel v prašni travi ob cesti proti Škocjanu, mož poleg njega je stal in ustavljal avtomobile. „Oprostite, da vas nadlegujem," je nagovoril voznika sivega Hčka, ki je le „razumel" govorico z rokami in ustali. Mnogi so drveli mimo, ne da bi se zmenili za klic na pomoč. „Kaj je? “ je voznik fička vprašal skozi okno. „Hitro poy vejte, kaj bi radi, ker se mi mudi.“ „Greste, tja čez? “ je mož poleg sedeče^ pokazal z roko. „Da, prav tja.‘ ,3i bili tako prijazni ...? “ Prijela sta nebogljenca pod pazduho in ga posadila na sedež poleg voznika. „Pa vi? “ je vprašal voznik onega, kije ostal zunaj. „Res sem iz iste vasi, a sem še mlad in noge me dobro nosijo. Kar peš-jo bom mahnil. Glavno je, da njemu ni treba hoditi. Do tu sem ga komaj privlekel.“ ,4*a na svidenje!" ,prečno! “ ftepričan sem, da zgodba ustreza naslovu, sicer pa presodite sami. N. N. S RAZPLETT BRŠUNSKEIGA DOGODKA NA SODlSČU Usoden korak na desno Avgust Šere obsojen pogojno — Alojz Potočar, ki ga je Šere zbil s kolesom., je bil za tragični dogodek delno kriv — Obtoženi kolesar je že leta 1968 podobno podrl peica iz nepazljivosti Kazalca na uri sta pokazala že dve popoldne, ko je Avgust Sere, 39, polkvalificirani krivec železa pri gradbenem podjetju Pionir, zajahal kolo in se odpeljal iz Novega mesta proti Mimi peči. I S 1 HUMORESKA Udri po njem Repincljev Blaže se je zaobljubil stopiti med borce proti alkoholizmu. Zasmilila se mu je usoda mnogih, tisočerih, ki so brezumno drveli v propad; onih, ki so si sami kopali prezgodnji grob. „Ljudje, poslušajte! “ je onega dne grmel z govorniškega odra, „Vsak dinar, ki ga damo za alkoholno pijačo, je zgubljen. Bolje bi bilo, ko bi ga metali proč. Samo nevedneži, samo slepci ne uvidijo pogubonosne vloge alkohola. Zato - proč z njimT“ In ljudje so poslu&li njegove besede. Nekateri so zmajevali z glavami, drugi so prikimavali, vsi pa so po končanem zboru družno stopili — v gostilno. Tam so prerešetali Blažetov govor po dol^m in počez in vmes zvesto po^u&U tisto, kar je veljalo preganjati. ni kaj reči. Lepo je govoril Blaže, lepo. A kai, ko ne bo kaj prida pomagalo.* Tako je govoril močan mož in krepko srknil iz velikega kozarca. Ljudje se ne bodo spametovali vse dotlej, da bo prepozno." „Pri moji veri,“ je dodal drugi. „Se danes, pa ga ne poskusim več.“ In je krepko srknil. „Vse lepo in prav. Tudi jaz bi se vam pridružu. A kaj, ko so brezalkoholne pijače tako drage. Nekaj pa človek vendar mora piti... ‘ Tako so modrovali, zalivali in v glavah je začelo puhteti... Nenadoma se odpro vrata in v družbi razgretih možakov se prikaže on sam — Blaže Repincelj. i S 4 J J I I Pogled mu švigne po pisani druščini, po kozarcih, na pol izpitih, po dveh Štefanih vina, in rahel nasmeh mu prešine utrujeni obraz. „Tako, tako možje .. „Veste, saj smo vas radi poslušali. Kar lepo ste povedsdi. Pa smo rekli, da bi... no ... še enkrat, za slovo .. Blaže je prizanesljivo dejal: ,,Brez skrbi, fantje! Nič, prav nič se ni treba opravičevati. Razumem vas in ne zamerim vam. Sicer pa, če nimate nič proti, bi tudi jaz srknil kozarec. Seveda, če je vino dobro ...“ V hipu se je na mizi znašel čist kozarec in Blaže je prisedel. Izpil je prvi kozarec, cmoknil z jezikom, pokimal in dal natočiti znova. Tudi dru^ kozarec je v dušku izpil. Ljudje so gledali — in strmeU. Ko je prvo presenečenje minilo, so na mizo priromali novi litri in kmalu stekli v žejna grla. Blaže je pil in pil in kmalu postal sila dobre volje. Naenkrat je vstal, krepko rignil in spregovoril zgodovinske besede: „Le po niem, tovarišija! Le po alkoholu! Mi smo borci proti alkoholizmu. Zato ga uničmmo povsod, kjer ga vidimo! Smrt mu!“ In izpil je do dna in znova natočil ... Pravijo, da so se takrat borili proti alkoholizmu do ranega jutra. In tako je tudi prav. Če se že boriš, se je treba boriti -vztrajno! JAKA PRAVIČNIK Do Brščina je šlo vse gl^ko. Na tretjerazredni cesti med hišama št. 10 in št. 8 v tem kraju je hotel 47-letni Alojz Potočar na drugo stran. V hipu, ko je naredil korak, da bi prečkal cesto, ga je Sere zadel in podrl Potočar je padel zelo nesrečno: počila mu je lobanja, nastopile so krvavitve. Poškodbe so bile tako hude, da mu zdravniki niso mogli več pomagati. Umrl je 1. oktobra 1970 ob dveh zjutraj v novomeški bolnišnici, tretji dan po nesreči Javni tožilec j6 obtožil Sereta hudega kaznivega dejanja - ogrožanja javnega prometa po čl 273/V v zvezi s čl 271/III kazenskega zakonika, pri čemer je podkrepil dejstvo, da je obtoženi tragičnega dne vozil kolo pod vplivom ^kohola. Sere je pred kazenski senat novomeškega okrožnega sodišča sedel 7. maja. Sodniki so ugotovili, daje tragičnemu dogodku v Bršlinu botroval tudi pokojni Potočar sam, ker se je pred trčenjem s kolesarjem nenadoma obrnil in naredil korak na desno. Nesporno pa gre večji del krivde le na Seretova ramena, ker ni vozil tako, kot zahtevajo predpisi Obtoženi je sodmkom potrdil, da je pokojnika zelo dobro poznal Vedel je, da je Potočar pogosto hodil okrog vinjen. Zatrdil je, da je bil tak tudi tistega dne, ko se je še celo opotekal Čeprav je Sere vse to videl in vedel, ni vozil pazljivo; po mnenju sodnikov pa bi bil moral računati na to, da Potočarja lahko zadene, zlasti še, ker je l^-tega zanašalo. Sereta je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora, vendar s pogojno odložitvijo kazni za dve leti fti odmeri kazni so upoštevali, da je bil za nesrečo sokriv tudi sam Potočar, za slabo in obremenilno pa so Seretu šte^ da je že storil podobno dejanje. To je bilo leta 1968, ko je s kolesom podrl in hudo telesno poškodoval pešca Antona Kica. Nesreča v Rosalnicah v petek, 14. maja dopoldne, so delavci metliške enote Elek-tro Ljubljana na silosu v Rosalnicah napeljevali elektriko. Elek-tromonter Albin Kotar, 41, iz Metlike, je splezal na sedem metrov visok ^og. Ko je bil na vrhu, se je drog odlomil. Kotar je padel v globino, naiy pa je zgrmel tudi železni drog. Zaradi poškodb je priljub^eni elektro-monter umrl Zarota objestnežev Pred garažo sem pobral zloženo avtomobilsko anteno in jo spravil, češ se bo lastnik že oglasil Pa se je res, bil je iz sosednjega bloka. Zahvalil se je, nato pa povedal dolgo in žalostno zgodbo. Tisti večer je pustil avtomobil (nov, 1300) pred blokom. Tako je vozilo prenočilo že nekajkrat, ne da bi se kaj zgodilo. Toda zjutraj po tistem večeru ni mogel verjeti očem: avtomobil je bil brez antene, brez ogledal in brisalcev, po dolgem in počez pa so bile vanj z žebljem napravljene raze. Vse dele je dobil nazaj, bili pa so ali zlomljeni ali zveriženi, da se ne dajo popraviti. „Vem, prepričan sem ... to je delo štirinajstletnikov in petnajstletnikov iz te skupine blokov. Nad moje vozilo so se, kot sem zvedel, spravili ob treh zjutraj. Pomislite, ko bi morali že davno spati! Ne vem, ali njihovi starši to vedo ali ne. Sram jih je lahko, če ne vedo. Ne razumem, kako sploh dovolijo, da se jim otroci potikajo ponoči po mestu! Kaže, da so jim otroci deveta skrb. “ Še se je razburjal, potem pa omenil, da je vse, ki jih sumi, da so se znesli nad njegovim novim avtomobilom, prijavil milici. V Novem mestu zadnje čase skoraj ni jutra, da ne bi iz te ali one ulice javili, da so neznanci pokradli z avtomobila dele ali vozilo iznakazili. Pred zlikovci niso vama niti vozila tujih voznikov, ki v mestu prenočujejo. „Kdo to počenja? ‘‘ sem spraševal čuvarje reda, a mi nobeden ni znal zadovoljivo odgovoriti. „Lahko so odrasli, lahko mladoletniki ali celo otroci." Zakaj to počenjajo, tudi ni pojasnjeno. Očitno pa je, da gre za skupino objestnežev, ki se znašajo nad avtomobili^ ne da bi se hoteli okoriščati. Vendar ljudje nimajo mirnega spanja in ga ne bodo imeli, dokler ne bodo objest-nežem stopili na prste. Tancer, da so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. OTOČEC: S FIČKOM RUSjL TABLE - Rado Skrbiš iz Kranja je v prvih urah 17. maja, ko se je peljal s ličkom od Krškega proti Ljubljani na avtomobilski cesti proti Otočcu zadremal. Zapeljal je s ceste, povozil CTme, podrl dva. smernika in re-mmno tablo ter se naposled ustavil. Na srečo je odnesel celo kožo, škodo pa so ocenili na 4000 din. S FORDOM PO NASIPU - Jo& Bernik iz Ljubljane se je 15. maja peljal s fordom od Metlike proti Novemu mestu. Pri cestarski koči na Gorjancih ga je v prvem dežju zaneslo s ceste, da je zdrvel po nasipu v globino. Škodo so ocenili na 10.000 din. KANIŽARICA: S FIČKOM V PESCA - Marjan Švajger se je 14. maja zvečer vračal s fickom iz Drar gatuša v Črnomelj. V Kanižarici je pred vozilo iznenada stopil Niko Brčina. Švajger je zavrl, vendar je pešca kljub temu zadel, da je padel m se ranih. KARTELJEVO: PADEL IZ KOMBIJA - Omer Hadžič iz Jajca je 14. m^a na karteljevskem klancu s tovornjakom in prikolico prehiteval tovornjak neznane re^stracije, ko je naproti (proti Ljubljani) pripeljal Franc Martinjak iz Domžd kombi. Martinjak se je hotel trčenju izogniti, vendar je zadel odbojno ograjo, pri tem padel iz vozila in si poškodoval hrbtenico. KARTELJEVO: PRI UMIKANJU SE JE PREVRNIL - 13. maja zvečer se je pri Karteljevem prevr^ z osebnim avtomobilom'Pavle Mar-tinovič iz Beograda. Do nesreče je prišlo, ker se je preveč umaknil na desno vozniku, ki se je po neuspelem prehitevanju vrinil v kolono vozil Gmotno škodo so ocenili na 4500 din. PLUSKA: Z ŽABO V TOVORNJAK - 13. maja v jutranjih urah je Bojan Kalhbrener iz Zagreba potoval z „žabo“ po avtomobilski cesti proti Ljubljam. Na ovinku pri Pluski je dohitel in trčil v tovornjak, ki ga je vozil Živko Obradovič iz Novega Sada. Škodo so ocenili na 4500 din. SMOLENJA VAS: S FIČKOM PO JARKU - Na ovinku pri Smo-lenji vasi je 12. maja zaneslo fička, ki se je z njim Alojz Muhič iz Birčne vasi peljal proti Ratežu. Vozilo je zadelo smernik, zapeljalo v jarek in se prevrnilo. Škode je za 3500 din. VAVPČJA VAS: S PRINZOM V TRAMOVJE - Anica Černelič iz Semiča je 12. maja v Vavpčji vasi za vozom s tramovjem zavrla prinza, vendar pa zavore niso delovale. Trar movje je prebilo vetrobransko in zadnje steldo osebnega avtomobila. Voznica je ostala živa. ŠMARJE: NEPREVIDNA KOLESARKA - Rajko Kovač iz Ljubljane je 11. m^a v Šmarju z motorjem podrl Frančiško R^gus iz Gornjega Vrhpolja, ko se je s kolesom pripeljala z neprednostne na prednostno cesto, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Motorist in kolesarka sta padla. Oba so zaradi poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico. ŠKOCJAN: KONJ SE JE SPLAŠIL - Johan Kalčič iz Segonj pri Škocjanu je 11. maja z vozom, ki ga je vlekel konj, peljal proti Bajnofu. Naproti je Jože Pacek iz Gorenje vasi pri Leskovcu pripekal tovomj^ Ljubljanskih mlekajm. Med srečanjem se je konj splašil, skočil na levo in se zagozdil med vozilom in Erikolico, Kalčič pa je padel z voza. \a srečo sta Kalčič in njegov konj dobila le nekaj prask. . KARTELJEVO: S FIČKOM V GOZD - Momir Cvetovski iz Vipave je 10. maja na karte^evskem klancu tako močno zavrl fička, ki ga je vozil za tovornjakom, daje najprej treščil v tovonyak, nato pa zapeljal s ceste v gozd. Ranjenih ni bilo. Razgreta trojka Temniti se je začelo, ko so v Tratnikovem gostišču ob avtomobilski cesti na Gmajni nekega dne prejšnji teden zaslišali neobičajen hrup: pokali so stoli, žvenketala je steklenina, besede so bile zadirčne. Osebje in gosti so se stisnili v kot, vznejevoljeni in prestrašeni. Naposled je nekdo le zbral toliko poguma, da je obvestil prometne miličnike, ki so tistikrat patruljirali na avtomobilski cesti. Ni trajalo dolgo, ko so v lokal stopili prometni miličniki iz Novega mesta in preprečili nadaljnjo škodo, ki so jo delali v fostišču hrupneži iz Krškega: 2-letni Jože Nedoh, 32-letni Alojz Kavčič in 31-letni Mihael Kožuh. Razpeti in bojno razpoloženi Krčani so morali z miličniki v Novo mesto, da so se iztreznili. Tam so tudi za zapisnik povedali, zakaj so se na Gmajni tako vedU. Njihovo početje bo dobilo epilog pred sodnikom za prekrške. Ali bodo tudi pred zakonom pokazali, kako so ,,pogumni *? Najboljši spet na Gorjancih (Nadaljevanje s 1. strani) dalce, naj bodo disciplinirani in naj brezpogojno upoštevajo navodila službujočih rediteljev in miličnikov, ker bo le tako prireditev lahko potekla brez zastoja in brez nepotrebnih nesreč. Proga je nespremenjena, le približno 500 m dolg odcep pred ciljem ima novo asfaltno prevleko. Prireditelj bo tokrat merU čase s svojo časomerilsko skupino in švicarsko elektronsko napravo ,Jieuer“, ki meri in piše čase do tisočinke sekunde natančno. Med prijavljenci so tudi letos naši najboljši tokači: Palikovič, Strok, Lan^, Holjevac, Rojtinić, Šverko, Kadi in drugi Prijavil se je tudi nek-d^uiji speedwayist Drago Regvart z alfo 2000 GTAm, ki bo brez dvoma resno ogrožal Strokov rekord proge. Pa tudi domača elita bo vsa na star-, tu: Milavec, Radovinac, Novak, Pavlič, Satošek in seveda Tone Kump! Tudi vsi drugi dolenjski in slovensk:’' tekmovalci, ki so že na rallyju ,,Osmica" pokazali, da niso od muh, so v startni listi. Letos bodo tudi tekmovalci z društvenimi licencami lahko nastopali v svojih ustreznih razredih, tako da bodo vozili takoj za najboljšimi Pravico imajo do nagrad, razpisanih za svoj razred, prav tako pa do Nagrade Gorjancev in pokda rekorderja. Pokale za zmagovalce razredov in diplome pa so rezervirani za tiste, ki nastopajo v konkurenci za državno prvenstvo. Tako lahko napovedujemo letošnjo največjo avtomobilsko prireditev v Sloveniji z vabljivimi novicami. Trening in dirka bosta v vsakem vremenu, zato prireditelj še posebej prosi vse gledice, zlasti v slučaju dežja, naj ne hodijo po posevkih ali irugače uničujejo zelenja ob tekmovalni progi. Razumevanje s strani gledalcev je pol u^ha dirke, ki organizatoijem pred jesensko veliko mednarodno prireditvijo „Nagrado Slovenije 1971“ veliko pomeni. m. ^ s' Na občin^em atletskem šolskem prvenstvu v Črnomlju je sodelovalo 89 tekmovalcev. Kot v vseh drugih dolenjskih središčih tako so tudi v Črnomlju dosegi dobre rezultate. Na sliki: tek pionirk na 60 m. (Foto; Andrej Petek) Cesar še ne moremo videti doma -bomo letos spet lahko občudovali na velikem avstrijskem diricališču „Oestereidiring“ pri Zeltwegu. Tja se že tretje leto odpravlja precej Dolenjcev, dasti Novomeščanov, ki jih zanimajo boji svetovnih asov za najvigi naslov z avtomobili formule 1 in tekma avtomobilskih tovarn z najhi-trejšimi športnimi avtomobili in prototipi (slika zgoraj). - Svetovno prvenstvo tovarniških znamk za prototipe bo 27. junija, svetovno prvenstvo v formuli 1-9. „Velika nagrada Avstrije“ pa 15. avgusta letos. Predstavniki dirkališča, med njimi sta bila tudi predsednik štajerskega avtomobilskega kluba dr. Gustav Tiroch in graditelj Oestereichringa inženir Leopold Bauer, lanska gosta na goijanski dirki, so na časnikarski konferenci v Ljubljani povedali,' da DOLENJSKI LIST je njihovo dirkališče na razpolago tudi za dirke, na katerih bi nastopili naši vozniki Direktor dirkališča prof. Horst May je povabil slovenske ■ tekmovalce in društva, naj prirede na Oestereichringu ,Jugoslovanka vikend” - v športnem duhu seveda! Ker bi lahko bile tudi vse službe na dirkališču za tisti dan naše, stroški za tako posojilo tekmovalne steze niti ne bi bili previsoki; in ker pri nas sploh nimamo nobenega dirkališča, najbrž tudi poplačani (Foto; Hruby) BREŽICE : OPEKAR 3:2 Domačini so pritekli na igrišče z ne{wpolno ekipo, v kateri so manjkali kar trije boljši igralci in vratar. Gostje so dvakrat vodili, vendar je odličnemu Zvonetu Lapuhu iz prostega strela u^elo dvakrat izenačiti; zmagoviti zadetek je dosegel Div-kovič. Jabolko ne pade daleč od drevesa Na prvi dirki za državno prvenstvo mladincev v speed-wayu, ki je bila v nedeljo v Ljubljani, je prijetno presenetil l9-letni Evald Babič, sin štirikratnega državnega prvaka v speedwayu Franca Babiča. Nadarjeni Evald je pokazal pravo mojstrsko vožnjo in po mnenju strokovnjakov veliko obeta. Do zaključka državnega prvenstva bosta še dve dirki, in sicer v Krškem in v Mariboru. Rezultati: 1. Babič (Krško) 15 točk, 2. Tomažič (Ljubljana) ^14,13. Santelj (Krško) itd. ^ PRVO MESTO ZA PIONIRJE KOČEVJA V Domžalah je bilo republiško šahovsko ekipno prvenstvo za pio-niije in pionirke. Nastopilo je 160 listov, precej jih je bilo tudi iz Dolenjske. Rezultati: mlajši pionirji - 2. OS Kočevje 26 točk, starejši pionirji -1. Kočevje 27; mlajše pionirke - 3. OS Žalna 16 točk in starejše pionirke - 2. OS Mokronog 27,5 točk. IVAN MOLAN TRETJI V Ljubljani je bilo v nedeljo tra-dicion^o tekmovanje v speedwayu za „Pokal treh sosedov“. V zahtevni konkurenci pred 6.000 gledalci je Jugoslavija zasedla .drugo mesto, naš prvak Krčan Ivan Molan pa je zasedel tretje mesto. Ce ga ne bi spremljala smola, saj je v 12. vožnji padel in ostal brez točke, bi verjetno simpatični Molan bil zmagovalec. Kljub vsemu je tretje mesto za našega mušketirja lep uspeh. Rezultati: posamezniki - 1. Radascy (Madžarska) 14 točk, 3. Molan 12 točk, 5. Oršič 10 itd. KEMOOPREMA (TREBNJE) : BOHINJ 3:0 V prvi tekmi sp dela tekmovanja v drugi odbojkarski ligi je moštvo Kemo-oprema iz Trebnjega brez težav doma premagalo neizkušeno ekipo Bohinja z rezultatom 3:0 (4, 6,14). Za Kemoopremo so igrali: Mišmaš, Slak, Pavlin, Sila, Zupančič, Masnik, Smuc in Legan. Pred 70 gledalci je srečanje brez napak vodil Velkavrh iz Ljubljane. V nedeljo bo v Trebnjem gostovalo moštvo Žirovnicef. spomladanskega drugi slovenji JESENICE: BRESTANICA 3:1 Odbojkarice Brestanice so v nedeljo gostovale na Jesenicah in srečanje z domačinkami izgubile s 3:1. Dolenjke so bQe boljše v prvem nizu, domačinke pa v ostalih tieh. Najboljša pri Brestaničankah je bHa zanesljiva Marina Ffla. NOVO MESTO IZPADLO Novomeška teniška ekipa je brez treninga v prvem kolu pokalne^ prvenstva igrala v Celju in izgubOa 1:2, Uhl je premagal Godnika 4:6, 6:4, 6:3, Splichal je izgubil s Simončičem 1:6, 5:7, v paru pa sta Novo-meščana izgubila 4:6,6:8. NOVE MOČI MED METLIŠKIMI KOŠARKARJI Košark^i KK Metlika so pred kratkim imeli redni letni občni zbor. Po govoru predsednika kluba tov. Jankoviča se je razvila živahna razprava. V novi upravni odbor so izvolili tudi nekaj košarkaijev. Finančno bo podpirala ekipo še vedno tovarna BETI, zato bodo nosili na dresih tudi reklamo tovarne. Letos bo ekipa ponovno startala v drugi repubUški ligi - center z zelo močno ekipo. Kajti ekipo sta okrepila košarkarja Karlovca 67, Jezeri-nac in 2. Vergot. Torej so tehničnemu vodji Stanetu Mrvaiju na voljo naslednji igralci: Gašperič, llenič, Jezerinac, Ivica, ’Ž. Vergot, Ciglič, Milek, Guštin,’ Predovič, T. Vergot, Cvitkovič, Ipavec, Stefanič, Vidic, Vlah in Pavlovič. M. P. NAŠ RAZGOVOR Oživljena sevniška »Zvezda« V Sevnici so zadovoljni z dejavnostjo ŠŠD »Zvezda«, ki vključuje za iport vnete učence — Jeseni hočejo še svoje športno igrišče Jožeta Šilca, znanega sevni* Scega rokometaša, ni treba posebej predstavljati. Jože sodi nedvomno med najboljše rokometaše v Sloveniji, saj je vrsto let z velikimi uspehi igral v vrstah ljubljanskega Slovana in Ribnice. Absolviral je II. stopnjo visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani in poučuje na sevniški osnovni šoh. Poleg tega vadi tudi rokometaše Sevnice in je redno eden najboljših igjalcev v ekipi - Kako je z dejavnostjo vašega športnega društva? „Ustanovno skupščino šolskega ši^iinega društva smo imeli jeseni. Sicer je bilo društvo usta- novljeno že pred. leti, vendar ni delalo tako, kot bi moralo. Naše SSD se imenuje „Zvezda" in imamo celo svoj prapor. Vključenih je veliko učencev, saj je zanimanje za šport, posebno pa za rokomet in košarko, v Sevnici izredno." - Kdo še dela poleg vas? „V raznih sekcijah pomagata Miran Stojs in Jelica Kranjčeva. Tovarišica Pavkovičeva pa dela z otroki, ki še niso vključeni v aktivno športno dejavnost." - Kaj je najširše urejeno? Potrebovali bi športna igri- Prepričan sem, da jih bomo že letos imell“ - K^ pa telovadnica? „No, v Sevnici smo med tistimi srečneži, ki imajo lepo in urejeno telovadnico, kar nedvomno sodi k vsaki večji šoll“ - Ali imate podporo v šolskem vodstvu? „Ce te ne bi bilo, veijetno ne bi delali s tako zagnanostjo in še brezplačno. Gredo nam na roke, zato imamo tudi večje veselje." - Ali nameravate še razširiti športno dejavnost? „Vse kaže, da je v Sevnici precejšnje zanimanje tudi za kolesarstvo, zato nameravamo jeseni ustanoviti kolesarsko sekcijo. Torej če bo šlo vse po sreči, bomo morda imeli jeseni poleg kolesarstva še kakšno dejavnost več.“ SLAVKO DOKL Prepričljiva zmaga Sevnice Zadnja rokometna nedelja je največ veselja prav gotovo prinesla roko-mcta&m Sevnice in Ribnice ter rokometašicam Brežic, ki so iztržili dve točki. Najlepšo zmago so dosegli Sevničani, ki so doma premagali neposrednega tekmeca za prvo mesto Olimpijo z rezultatom 21:16. Pomembno zmago so dosegla dekleta Brežic v Piranu, kjer so brez težav premagale domačinke. RIBNICA : RUDAR 27:23 ^ Ribničani so se precej prepotili, preden so ugnali žilavega Rudarja iz Trbovelj. Gostje so celo vodili v prvem polčasu, kasneje pa so domačini prevzeli pobudo in zasluženo zmagali. ■ Ribnica; Lovšin, 1. Kersnič, Tanko 1, S. Kersnič 5, Radič 4, Matelič 1, Mikulin 6, Andoljšck 2, Ponikvar 8 in Nosan. F. Levstek PIRAN : BREŽICE 22:14 Brežičani so igrali v Piranu podrejeno vlogo in so povsem zasluženo izgubili. Boljša od ostalih sta bila le Bosina in Jurišič. J, Brežice: Berglez, Mars, Rovan 1, Šetinc 1, Bosina 4, Iskra 4, Jurišič 3, Novosele, Blatnik 1. V. PODGORŠEK SEVNICA : OLIMPIJA 21:16 Sevničani so zasluženo premagali drugo uvrščeno ekipo ljubljanske Olimpije. Tekma je bila zelo zanimiva, domači rokometaši pa so pokazali lepo igro. Sevnica: Avsenak, Valant 2, Simončič, Perc 2, Lovrek, Svažič 2, Koprivnik 4, Stojs, Sile 3, Trbovc 8. Posebno je vredno omeniti razpoloženje Trbovca, ki se je izkazal s strelskimi sposobnosti. j_ bLAS PIRAN : BREŽICE 4:10 Brežičanke so na tujem terenu dosegle pomembno zmago; zanjo so zaslužne prav vse igralke. V številnih napadili so bile odločnejše in spretnejše. Brežice: Zorko, Hribernik, Bu-žančič 3, Stauber, Molan 1, Bah, A. Mišič, Kolar 1, Kovačič, V. Mišič 2, Engl 2, Zorko 1. y podGORSEK KRMELJ : KRANJ 23:35 V izredno živahni igri, kjer je vsako minuto padel zadetek, so gostje v drugem polčasu strli odpor domačinov in dosegli visoko zmago. Pri domačih je bil najboljši veteran Zaman. ^jmelj: Kralj, Drugovič 2, Mirt 3, Hočevar 2, Papež 3, Salamon 1, Zorc 1, Prosenik 2, Zaman 5, Končina 4. B. DEBELAK NAJBOLJŠI JE BIL PORENTA Na republiškem prvenstvu v gimnastiki za pionirje in pionirke nižjega razreda je nastopilo več kot 500 tekmovalcev. Mladi Novo-meščani so dosegli povprečne rezultate. Od naših posameznikov je bil najboljši Gorazd Porenta, ki je zbral 41,8 točke. Teniško prvenstvo v soboto ob 8.30 bo na teniških igriščih na Loki klubsko prvensko Novega mesta v tenisu. '^Tekmovali bodo posamezniki in pari Prijave za nastop sprejernajo na Loki pred začetkom tekmovanja, vabljeni pa so vsi igralci. , NOVO MESTO : ZARJA 60:58 Novomeški košarkaši, čeprav novinci v slovenski B ligi, i^ajo presenetljivo uspešno in so tudi v četrtem kolu zmagali Premagali so v Ljubljani Zarjo, ki je bila dotlej na tretjem mestu. V izenačeni i^i so imeli ob koncu Novomeščani mirnejše roke in so zmagali s 60:58 (25:26), čeprav so v drugem polčasu domačini že vodili 49:41. Za Novo mesto so igrali: Šepetave 4, Splichal 12, Ž. Kovačevič 14, Po-črvina 7, S. Kovačevič 8, Pirc 9, Sobar 6, Piletič, Papič, Spiler in Colarič, Odbojkarice prve v Sisku Novomeške odbojkarice so v Glini na turnirju v okviru XI. zleta bratstva in enotnosti dosegle prvo mesto. V odločilnem srečanju so premagale ekipo Siska s 3:2. Pomlajena moška ekipa Novega mesta je igrala v Sisku in v konkurenci sedmih ekip zasedla tretje mesto. Ekipa bi bila verjetno še boljša, da si ni eden boljših Novomeščanov, Boštjan Jenko, zlomil noge. Končni vrstni red ženskih ekip: 1. Novo mesto, 2. Glina, 3. Sisak, 4. Banjaluka. KEMOOPREM\ : ŽIROVNICA 3:2 Zaradi slabe taktike in očitnega podcenjevanja nasprotnika se je moštvo KEMOOPREME iz Trebnjega v nedeljo moralo na koncu hudo potruditi, da je premagalo tehnično mnogo slabše moštvo Žirovnice z rezultatom 3:2 (5, 4, - 6, - 9, 13). Prva dva niza so domačini zlahka dobili, v naslednjih dveh pa so popustili in dovolili gostom, da so obrnili tok igre. V odločilnem nizu je premagala rutina Treba^jcev nad borbenostjo mladih Žirovničanov. Pred 1(X) gledalci je sodil Obersnel iz Ljubljane. M. L. Rokometni prvaki: Brežičani Pred dnevi je bUo v Brežicah področno prvenstvo učencev osnovnih šol Dolenjske v rokometu, ki je teklo pod pokroviteljstvom ObZTK Brežice in v organizaciji SSD na osnovni šoli v Brežicah. Za naslov prvaka se je potegovalo šest ekip, največ pa sta pokazali ekipi iz Brežic in Leskovca. Rezultati: Brežice - Sevnica 10:5, Brežice - Črnomelj 10:2, Sevnica - Črnomelj 7:3, Leskovec -Metlika 8:6, Leskovec - Novo mesto 14:10, Metlika — Novo mesto 3:3, Črnomelj - Novo mesto 12:8, Sevnica - Metlika 9:8, Brežice -Leskovec 10:8. Končni vrstni red: 1. Brežice, 2. Leskovec, 3. Sevnica, 4. Metlika, 5. Črnomelj, 6. N. mesto. Najboljši igralec je bil Dušan Božič iz Brežic, najboljši strelec pa Branko Urbanč iz Leskovca, ki je dospel 17 golov. Za najboljšega vratarja so izbrali Vinka Pernarja iz Leskovca. P. ROVAN DRUGO MESTO ZASEVNIČANE Sevniški rokometaši so se udeležili IL tradicionalnega rokometnega turnirja v počastitev osvoboditve Iga. Z zmago nad Idrijo z 19:9 in Borazom v srečanju z domačim [okrcem (24:22) so zasedli drugo mesto. J, BLAS PRVI ZAMAHI V KRŠKEM - 23. MAJA Plavalni klub Celulozar iz Krškega bo v nedeljo, 23. maja, priredil tra-^cionalni plavalni miting, ki nosi naziv „Otvoritev plavalne sezone v SFRr*. Tekmovanje bo razdeljeno v dva dela: dopoldne bodo tekmovali pioniijl popoldne pa mladinci in člani Prizadevni Krčani so na to veliko tekmovanje povabili vse plavalne klube iz Jugoslavije, zato upravičeno pričakujejo, da bo prireditev zbrala naše najboljše moči Zanimiva tekma bo pritegnila tudi veliko gledalcev, zlasti če bo lepo vreme. L. HARTMAN ŠIMUNIČ ODLIČEN V TROSKOKU Na atletskem mitingu v Novem mestu, na katerem so se pomerili domačini in nekateri atleti iz Ljubljane, je najboljši rezultat dosegel Novomeščan Milan Simunič, ki je skočil v troskoku 14 metrov in dosegel nov dolenjski rekord. Rezultati: moSci - 200 m: 1. Vrtačič 23,6, 2. Dragaš 23,9; troskok: 1. Simunič 14:0; kopje - 2. Spilar 63,30, 2. R^k (Ljubljana) 63,04; višina — 1. Penca (Olimpija) 1,85, 2. Kristan 1,80; ženske -200 m: 2. Gazvoda 26,5,2. Kali-novič 28,5; kopje - 2. Lužar 26,53, 2. Saje 26,08. * I * I »I II NOVO MESTO - Na aUetskem tekmovanju osnovnih šol za posameznike in ekipe iz novomeške občine je bil prikazan precejšen napredek v atletiki V moški konkurenci so brez težav zmagali Novomeščani, medtem ko so borbene Sentjemej-čanke izpulile prvo mesto Novo-meščankam, ki so že vrsto let kraljevale brez prave konkurene. V tekmovanju ekip je vrstni red takle: fantje — 1. Novo mesto 680, 2. Vavta vas 456, 3. Dolenjske Toplice 396; dekleta — 1. Šentjernej 874,2' Novo mesto 827, 3. Vavta vas 705; posamezniki - 60 m: 1. Kren (V. vas) 7,9, 2. Krakar (Žbk); 400 m: 1. Cimeša (V. vas) 56,9, 2: Golob (Smarjeta) 60,0; daljina: 1. Keržan (Nm) 4,94, 2. Bučar (V. vas) 4,85; višina: 1. Fabjan 1,45, 2. Franko (oba Nm) 1,40; krogla: 1. Maraš (Nm) 10,80, 2. Kušljan (Šentjernej) 9,80; 4x60 m: l. Novo mesto (Franko, Majerle, Keržan, Lamut) 30,3, 2. Dol. Toplice 33,0, 3. Šentjernej 33,6; troboj: 1. Bajer 141 točk, 2. Kranjc (Nm) 110 točk; posameznice - 60 m: l.'Kalčič 8,2, 2. Radešček (obe Nm) 8,6; 300 m: 1. Pečjak (V. vas) 47,0, 2. Mede (V. vas) 47,7; daljina: 1. Premru (Sent) 4,38, 2. Revnik (Nm) 4,12; višina: 1. Kavšček (Nm) 1,30, 2. Trenz (Sent) 1,30; krogla: 1. Pavlin (Soit) 9,60, 2. Saje (Otočec) 9,17; 4x60 m: 1. Novo mesto (Radešček, Lavrič, Kastelic,Kalčič) 33,3, 2. V. vas 34,00; troboj: 1. Ručigaj (Sent) 140 točk, 2. Božič (Stopiče) 133 točk. (L. T.) DRAGATUS - V počastitev krajevnega praznika je bila odigrana pri- ^teljska košarkarska tekma med Dragatušem in Črnomljem. Zmagali so domačini s 83:80. Najboljša sta bila brata Svetiča. ki sta dosega 60 košev. (L. A.) LJUBLJANA - Na republiškem prvenstvu v gimnastiki za pionirke in pionirje nižjega razreda je novomeški P^tizan zastopalo skoraj 30 tekmovalcev. Prejeli smo samo rezultate novomeških pionirk, ki so se solidno odrezale. Mlajša vrsta je zbrala 193 točk, starejša pa 180,10. Med našimi posameznicami je bila najboljša 6-letaa Jasna Dokl, ki je zbrala 34,00 točk, sledijo: Irena Žlogar 32,70, Mateja Pirnar 32,10, Maja Klemenc 32,00 itd. (B. M.) DRAGATUS - V prijateljski nogometni temi sta se ekipi Draga tuša in Kanižarice razšli z rezultatom 5:5. Najboljša strelca sta bila Svetič in Frice. (L, A.) ČRNOMELJ - Mladinci Bele krajine, ki tekmujejo v A skupini slovenske nogometne lige, so doma premagali Zagorje z 1:0 in se rešili zadnjem mesta. (A. L.) SEVNICA - SevniŠci rokometaši so odigrali dve prijateljski rokometni tekmi. Premagii so Leskovec s 35:28 in Radeče z 18:61. (J. B.) KOČEVJE - Na nedavnem do-marskem (internatskem) ekipnem šahovskem prvenstvu Slovenije v Kranju so gojenci Doma Dušana Remiha iz Kočevja osvojili 2. mesto. Za kočevsko ekipo so igrali: Branko Žagar, Branko Naglič, Peter Žagar in Mladen Koritnik. (J. P.) SEVNICA - Končano je občinsko ekipno sindikalno prvenstvo kegljačev v borbenih partijah. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Metalne iz Krmelja, ki je, kljub temu da je vsa srečanja odigrala v Sevnici, požela velik uspeh. Končni vrstni red: 1. Metalna I 3096 kegljev, 2. Jutranjka 3050, 3. GIP Beton 3025, 4. Metalna II 2981, 5. Kopitarna 2809, 6. Stilles 2717, 7. Prosveta 2585, 8. Občinska uprava 2567 in 9. Lisca 2533. (J. B.) KOČEVJE -="V počastitev dneva mladosti in 5004etnice mesta organizirata občinska konferenca ZM Kočevje in TVD Partizan turnir v malem nogometu. Turnir seje začel 13. maja in bo trajal do 25. maja; na njem sodeluje 14 ekip. Tekme so vsako popoldne. 2^agovalna ekipa bo prejela prehodni pokal občinske konference ZM, v trajno last pa pokal TVD Partizan. (J. B.) To, kar se zadnje čase dogjga na n^ih šolah, veijetno že presega možnosti učencev kot tudi prosvetnih delavcev. Skoraj vsak dan so na programu najrazličnejše prireditve, ki se kar vrstijo na tekočem traku. Razumljivo, da se zato že opaža naveličanost, tudi učna prizadevnost učencev je slabša itd. Zato je povsem umesten predlog, ki smo ga slišali od prosvetnih delavcev, da bi sicer koristna šolska tekmovanja več zalega, če bi jih začrtali na ,dolgo progo". ZaJcaj ne bi torej ^la tekmovanj opravili že jeseni, ne ?a da se vse nagnete spomladi? ^ oliko v premislek od^vomim^ • m m m m m m m m m • — No, in kaj bo zdaj s prekii^enim večerom, gospod Korenček? ! # »Tako, dragi moj gospod razi^ovalec javnega mnenja, 9 zdaj Vam bom pa razložila to in ono, kar si želi takale A slamnata vdova*.. - Ste tudi vi imeli smolo, kaj? !‘ K ,^usti vendar ležati to stvar na odeji, Edvard, prav gotovo je to last tistegale mladega gospoda!" Z NOVO KRIŽIŠČE? V novem prospektu, ki ga je pravkar založil Turist hotel iz Brežic, piše med drugim: „Mesto je... prometno križišče cestnega in železniškega prometa So sestavljavci morda upoštevali že bodočo železniško progo Novo mesto-Bre-žice? MANJ KOT NIC Ko je dobil France Grivec, sekretar občinske konference SZDL. Ribnica, v roke prvomajsko številko Dolenjskega lista, ki je bila res zelo „suha**, je začel z njo mahati kot da podi muhe, nato pa mi je zabrusil tole bridko resnico: - V tej številki je pa tako malo iz Ribnice, da niti našega župana niste v njej obirali! P-c OBNOVITEV DOGODKA Ko sem 14. maja vprašal na postaji milice, kje je komandir pa še ta in oni miličnik, sem dobil kratek odgovor: - Pri rekonstrukciji (obnovitvi) včerajšnjega dogodka. - Čudno, da nisem za to nesrečo nič slišal. Kaj se je pa zgodilo tako hudega, da so morali vsi k rekonstrukciji? - Res ne veste, kaj je bilo včeraj? - Res ne. - I, včeraj je bil praznik organov javne varnosti in smo proslavljali, danes je pa rekonstrukcija dogodka! P-c MLADI BORCI Stari trg ob Kolpi praznuje vsako leto 1. junija svoj krajevni praznik Domačini pravijo, da so letos'mladinci nekoliko pohiteli s praznovanjem. Že v po-' častitev prvega maja so se na zabavi - stepli Tako bodo imeli v bodoče stari borci praznik 1. junija, mladi „borci“ pa mesec dni prej „ VESELCr IN PIJANCI V družbi gostov iz Ljubljane, ki so bili pretekli petek zvečer v gostišču „Pri treh lučkah'" na Sremiču, sta bila tudi dva fantka, stara kakih pet let. Nenadoma je eden izmed njiju ob oknu poklical: „Mamica, poslušaj, kako veselci in pijanci glasno pojejo!“ Pamet iz otroških ust je rodila novo slovensko besedo. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Boj proti hroščem (Hrošče -kebre) pokončujte! Zgodaj gutraj predenj solnce posge, ali ob deževnem vremenu jih otresajte, nabrane pokončujte. V nekaterih občinah, kakor v Novem mestu, Kan-dqi itd. se dobi še nekaj odškodnine za nabrane hrošče. Ubogajte „Novice“, dobro Vam žele! Pomirite, koliko Škode Vam je napravil črv pretečena leta. Ravno tako bode čez eno ali dve leti, ako ne bodete končali hrošča, ki črva zaleže! (,J)olenjsko pevsko društvo“ in ,J)olenjski Sokol“) priredita na Binkoštno nedeljo skupni izlet v Mokronog s sledečim vsporedom: Odhod iz Novega mesta ob petih zjutraj; skupni vozovi čakali bodo v drevoredu. Po prihodu v Mokronog zajuterk; ob 10. uri sv. maša na Žalostni Gori; po maši uživa-ige krasnega razgleda in sprehod po okolicL Opoldan skupni obed v Plet^ršnikovi gostilni, potem veselica na prostem s petjem in telovadbo. Odbora imenovanih društev uljudno vabita vse rodoljubne prgatelje pe^a in telovadbe. K mnogobrojni udelež>i prosita v Novem mestu bivajoče članove, ki se mislijo peljati s skupnimi vozovi, ali sploh udeležiti izleta, da se oglasijo zaradi naročitve vozov in obeda poprej pri odboru „Dol. pevskega društva.“ -Skupni odhod bode točno ob napovedani uri. (Modro glico ali bakreni vitri-j o 1) za škropljenje trt proti strupeni rosi ^ rji I I 0 # # 0 0 / 0 0 f 0 0 f 0 SPUCAv Mati z drugitn, oče v smrt, otroci pa reveži — Nekatera mlada delcleta in j® ^ ^ , ................ Kada bi se vrnila, a je bil moz toliko Žene bi rade od življenja le vse lepo — To pa jih privede dostikrat v po- pono^n, da je ni vzei nazaj, čeprav tepuštvo, alkoholizem in prostitucijo — Dedek naj skrbi za vnukinja... ir!ir>!Sfržai^ii° sf%^L*brai " ■ ' • ------------------------------------------------------------------------------------ smrt... Mlado dekle, staro okoli 21 let, v mini krilu, lepo oblečeno, je prišlo oni dan s triletno punčko na občin-dco sodišče v Kočevju; — Lahko pri vas opravim, kar je potrebno za posvojitev otroka? je vprašala uslužbenko. — Ne. Na socialno skrbstvo morate. — Res ne bi mogla opraviti pri vas? — Res ne. Bi vi radi posvojili to punčko? — Ne. Jaz sem njena mati Rada bi jo pustila v posvojitev njenemu očetu! Komaj je mamica, ki bi se rada znebila lepe triletne hčerkice, odšla, že je prišel v sobo stargši možakar. Povedal je, da je upokojenec. Po-kojnino ima majhno, da komaj sha- v SLEHERNI SU>VENSKI DOM KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE jata z ženo, zdaj pa mora skrbeti še za vnukinjo (hčerko svoje hčere). Z majhno pokojnino se komaj preživljajo. Hči ne pošilja že leto in več za otroka nič. On, oče, celo ne ve, kje je. V Kočevju je odjavila stalno prebivališče in odšla za fantom-Italija-nom. Očetu je pustila vnukinjo, ,Jcer bo dolgo trajalo, preden bo uredila vse potrebno za poroko s tujim državljanom". Oče je čakal dolgo dolgo in dočakal le hčerkin telegram: „Rodila sem zdravega sina.“ Oče je prišel na sodišče, ker še vedno ne ve, kje je hčL Kako živi? Je poročena? Seveda pa bi rad tudi kakšno občinsko pomoč, da bo lažje preživljal vnukinjo, O njegovi hčeri so mu na sodišču lahko povedali le, da ne vedo, kje je, in da je bila medtem, ko je odšla, v drugem kraju obsojena pred sodiščem. Zaradi pomoči so ga napotili na socialno skrbstvo. Vendar so ga opozorili, da kočevska občina ni dolžna ničesar prispevati za vnukinjo, ker je njena mati odjavila stalno prebivališče v kočevski občini in ni torej več občanka te občine. Zdaj sem šel še na socialno skrbstvo, da bi zvedel kaj podrobnejšega o primerih, ko matere zapuščajo otroke, ko zgubljajo smisel za materinstvo. Vendar zaradi dolge vrste nisem pričakal uslužbenca. Pač pa meje znanec vprašal; - Poznaš onega, ki čaka ves skrušen, da pride na vrsto? - Ne. - Veš, njegov brat se je obesil in zapustil dva majhna otroka, stara od dveh do štirih let. Ni vzdržal, da bi hodil v službo in skrbel za oba otroka, Vendar je zelo lepo skrbel zanju, dokler je bil živ, - Je mama teh otrok oziroma samomorilčeva žena že prej umrla? me je zanimalo, - Ne, pobegnila je z drugim. Vendar jo je tisti drugi kmalu pustil Tako sem v slabe pol ure brez posebnega prizadevanja zvedel tri zgodbe o mladih mamah, ki nimajo smisla za materinstvo; o mamicah, ki pričakujejo in zahtevajo veliko in • preveč od življenja. Običajno pa ne dobe ničesar, oziroma le otroke, ki si jih ne žele in ki jih ovirajo pri njihovih ciljih, katere so si zastavile tako visoko, da jih niso sposobne doseči Je že tako, da so vse mamice, ki smo jih predstavili v naših primerih, zelo ml^e. Običajno niso sposobne preživljati niti sebe, otrok pa sploh ne. Če ne dobe človeka, ki jim bo v veliko oporo, hkrati pa bo tudi zabaven, pozoren itd., so izgubljene. Take pa je zelo težko dobiti ^ c je fant lahkoživ, bo zapustil dekle z otrokom ali nosečo; če pa je preresen, ga bo zapustilo dekle ali žena, ker , je dolgočasen". Žalostno pa je, da ob tem najbolj t^e otroci, ki so pri vsem tem najmanj krivi J. PRIMC , .. Mladinci novomeškega košarkarskega kluba imajo izredno dolge jezike — in koše brez dna... ,,, Zdene Hlavaty, ki drži v svojih rokah niti novomeškega letalstva, bi rad iz domačega letališča naredil Lesce ali Vršac. Imam nasvet: najlaže mu bo uspelo, če vse preseli v Novo mesto! ... Za gradnjo novega novomeškega hotela je bilo veliko lepih načrtov. Kot v pravljici: načrti so prelepi, da bi lahko kmalu uspeli... ... V časopisih lahko kmalu pričakujemo mali oglas podobne vsebine: zamenjam hišo za oba nacionalna avtomobila. Vrednost pločevine, ki jo sestavijo v Novem mestu in Kragujevcu, je že skoraj enaka hiši. ., ... Novinarka Jožica Teppey je kupila avto. Odtlej se veliko brez skrbi vozi — z avtobusi! Tako kot Rihard Šoper, tudi novinar. .. ... Hvala bogu, dolenjsjfi turizem je spet za eno leto rešen, ne da bi kaj prida novega gradil Če bo le vreme zdržalo vso sezono ... ... Nagrada Gor jarcev 1971 ne bo, kot slišim, prav nič zanimiva. Tone Kump, „hotelir s sedežem v kavami na Glavnem trgu**, kot je imel zapisano na posetnici, ne bo vozil... 60.264 glav govedi, a le 2.151 ovac v 9 občinah v 9 občinah širše Dolenjske so kmetje ob zadnjeni Wisu prijavili popisovalcem, da imajo 10.642 konj, 60.264 glav goveje živJne, 53.774 prašičev in le 2151 ovac — Stanovanj je precej več kot. pred 10 leti Novo mesto; Ribnica; Sevnica; Trebnje; 12,326 14.031 3.143 3.297 5.139 4.939 4.597 4,832 bo oddajal za kmetijsko podružnico g, Fran Perko, trgovec v Novem mestu in sicer samo udom kmetgske družbe po 25. kr. kilo, (V Istri) so pač še vedno jako lužne razmere, Deželni glavar Campitelli je obiskal Lin-dar ter si tu ogledal župnišče, cerkev in šolo. Razgovaijajoč se z g, župnikom je djal, da v Istri ni treba poznati slovanskega jezika, ako-ravno ga govori ogromna večina prebivalstva, Lahon noče biti pravičen. A svet se suče; tudi v Istri bode posijalo solnce Slovanom pred prag. (Med Rusko in Turčijo) sejeunel neki razpor. Rusija je poslala skozi rnorsko ožino „Dardanele" nekaj vojakov na ladiji pod trgovsko zastavo. Turčija je to zabranila, češ, da Rusija ne sme tamo skozi vojakov,pošiljati, ker jej to brani pogodba iz 1. 1856. Slednjič seje vendar Turčija udala: Kaj se hoče — slabotni mora reči močnqšemu prav imaš. (Na Trsatu) imenitnej božjej poti pri Reki, se je vršila 10. t, m. jako slovesno 600 letnica, odkar je bila tjekaj po angeljih pre-nešena hišica Marije, Matere bo^e. Zbralo se je nad 15.000 romarjev iz Hrvatske, Istre in Primorja. Slovencev se je pripeljalo z vlaki v Reko čez 3000, Cerkvene dovesnosti so bile veličastne, med drugim so imeli senjski škof Jurg Posilovič slovesno sv* mašo v slovanskem jeziku. (Iz Dolenjskih Novic 15. maja 1891) It Prejšnji četrtek smo si ogledali število prebivalstva v našem območju. O gospodinjstvih in stanovanjih v širši dolenjski pokrajini velja povedati naslednje: popis je pokazal, da je po posameznih občinah naslednje število stanovanj: Brežice 6864, Črnomelj 4544, Kočevje 5009, Krško 7365, Metlika 1883, Novo mesto 13.186, Ribnica 3130, Sevnica 5270 in Trebnje 4840. Glede gospodinjstev pa so primerjave spet zanimive, saj je v nekaterih občinah letos manj gospodinjstev ikot pred 10 leti Navedli bomo ob-' čine in ob vsaki dve številki; prva pomeni število gospodinjstev, naštetih leta 1961, druga pa sedanje število gospodinjstev v občini; Brežice: Črnomelj; Kočevje: Krško: Metlika: 6.959 4.394 5.158 7.332 \.151 6.948 4.561 5.164 7.408 1.955 / Konji Govedo Ovce Prašiči SR Slovenija: 43.231 445.912 25.696 374.730 ^Občine — Brežice: 1.287 7.726 6 9.941 Črnomelj: 1.088 6.589 692 . 5.616 Kočevje; 464 ^.V858 625 1.327 Krško: 1.027 ’*‘V.616 87 8.044 Metlika: 398 2.539 33 2.295 Novo mesto: 3.165 14.410 266 13.613 Ribnica; 869 3.812 177 1.346 Sevnica: 644 6.732 220 5.361 Trebnje: 1.700 8.982 45 6.231 SKUPAJ; 10.642 60.264 2.151 53.774 C J Naše bralce bodo prav gotovo zanimali tudi podatki, koliko živine je bilo na območju naših 9 občin ob letošnjem popisu 31, marca. Glede teh številk nimamo pri roki primerjav s prejšnjimi popisi ugotovitve pa so kljub temu zanimive, saj kažejo, kako je s kmetijstvom in še posebej z živinorgo na našem območju Popisovalci menijo, da niso vsi kmetje prijavili natančnega števila domačih živali ker so se mnogi med njimi „bali, da gre za podatke, ki jih bodo dobile v roke davkarije ...“. Domnevamo lahko, da je konj, govedi, ovac in prašičev vendarle nekaj več, kot je pokazal popis 31. marca. — Podatke smo povzeli po „Informacijskem biltenu št. 8“, ki ga je izdal Zavod SRS za statistiko konec preteklega meseca. iia Črnem kontinentu ‘Krpanov kotiček Lisica in jež „Martin, pridi k nam,“ so vpih otročaji pa obstopili rriene in kobilico, da nisva mogla dalje, Kaj sem hotel? Stopil sem s kobilice, jo privezal za plot in se usedel na klop, ki je bila tam blizu. „Otroci, i kaj bi pa radi? “ jih vprašam, „Povej nam kaj lepega,” so vpUi vseprek. „Kakor hočete," jim pravim in začnem tisto, ki sem se jo najprej domislil: „Lisica, lisjak sta pila tobak, tobaka ni blo. sta pila vodo,“ „Oh, to ni prava zgodba. Povej kaj drugega," mi velijo. „Poslušajte! Nekoč je živel bogit,.sem razpletal pripoved. Brž so me ustavili; „Nehaj! Vedno moramo poslušati: nekoč je bilo ... Zakaj pa nihče ne reče; to je bilo včeraj ali to bo danes ali jutri. Mar se dandanes nič ne zgodi? “ „O, veliko se dogodi, daravno mi tega kmalu ne zvemo,“ jih tolažim. „Ta zgodba, ki vam jo kanim zdajle povedati, je skoraj nova. Od prejšnjega tedna je. Dobro me poslušajte! V sosedstvu sta živela lisica in jež. Lisica je imela prostorno izbo, a jež staro podrtijo. Pride pomlad in jež hoče svoje popraviti. Poprosi lisico, ako se lahko malo bolj stisne k njej in .dovoli, da mogoče gleda še malo na njeno posest. ,Zakaj pa ne, saj sva dobra soseda,* mu pravi lisica. Jež se spravi na delo, poveča izbo in postavi vrata na lisičjo posest. ,Hoj, sosed, umakni ta vrata,* mu pravi lisica, ,saj vendar vidiš, da se na svojem ne morem več ganiti.* ,Počakaj, bom popravil,** obljubi jež, a popravil ni, A lisica zopet: ,Popravi takoj!* ,Bom, bom,* obljublja jež, pa obljube ne izpolni Lisica se domisli, da sama izmakne vrata, ko ježa ne bo doma. Drugi dan so bila vrata spet na starem mestu; trmasti jež ni odnehal. Potlej lisica ježeva vrata še večkrat podre in jih odnese, a vsakič jih jež zazida. To bi se vleklo kot kurja čreva, ako jež ne bi. tožil lisice na pečat, da mu je ukradla vrata. A v plačilo za dobro delo ji ni hotel dati ničesar, še izganjal jo je; ,Pojdi od mene, dalje ne bova vkup živela!* In lisica je morala odnehati. Vidite, otroci, tako se je končala ta zgodba.** „Kaj je bilo potlej ukre-njeno? ** me vprašuje radovedna deca. „I, kaj, ježu so verjeli, saj vendar veste, da je zvitorepka laž-nivka. Četudi je govorila po resnici, ji niso verjeli.** MARTIN KRPAN Križkraž, kralj Matjaž... VODORAVNO; 1. osmi del kroga, 7. del očesa, 12. krotilec živali, 13. divji prašič, 14. sanje, 15. Sarajevo, 16. pripovedna pesnitev, 17. Šibenik, 18. moško ime, 19. čir, 21. dalmatinsko žensko ime, 22. slovenski pesnik (Srečko), 24. stroj za mletje, 25. vrednostni papir, 26. krilo poslopja, 27. samostanski predstojnik, 30. nadav, 31. magma, 32. hodnik pred kletjo, vhod v klet, 36. nekdanji turški velikaš, 37. utežna mera, 38. Tomosov avto, 39. hektoliter, 40. simbol za iridij, 41. veznik, 42. glas, 43. ples, 45. del noge, 47. negativni električni naboj, 48. južni s&dcž NAVPICNO: 1. oddelek, 2. veroizpoved, 3. šport z žogo, 4. najvišja karta, 5. posat, nakaza, 6. dva pomladna meseca (mali in veliki), 7. divja žival, 8. del živalskega telesa. 9, Koper, 10. užiten plod, 11. vzhod, 20. staroslovansko pivo, 21. oddelek starorimske legije, 23. glasbilo, 24. začetek ali konec noči, 26. ime dveh dvorcev v Versaillesu (mirovna pogodba), 27. odeja, ponjava, 28. širok plašč, 29. vrba, 30. zdravilna rastlina, 32. italijanska reka, 33. predrimska železna doba, 34. starodavna Ljubljana, 35. grški otok v Kikladih, 37. prestol, 40. jarem, 44. simbol za nikelj, 46. lantan. REŠITEV KRIŽANKE OD 13. MAJA VODORAVNO; 1. vzkUk, 7. realka, 8. Inn, 9. an, 10. SO, 11. srt, 12. knap, 14. zlo, 16. tiara, 18. vulkan, 19. ol, 20. alt, 21. Uj, 23, No„ 24. Apatin, 26. narek, 27, nos, 28. stil, 31, ost, 33, NI' 34. ar, 35. kap, 36. zapora, 38. Amelin. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 16 1? 18 1 19 20 21 22 23 24 r 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 r ■ 38 39 po 41 1 43 44 45 46 47 48 Drugič i Isto ženo pred oltar P6 snegu jo je pripeljal pred 50 leti in še danes se imata rada Oltar je bil sicer samo tisto zimo pred 50 leti ko sta se Jože in Frančiška Miklavčič iz Malin vzela, drugič pa sta zvestobo potrdila (nedavno tega) pred matičaijem v Semiču. Ko sta ženin in nevesta obujala spomine, je imel on več besece. Živahen in čil, šaljiv, da je kaj, je rekel: „Po snegu sem jo pripeljal čez ho-•to s Pristave po Mehovim. Kot sva fla peš prvo pot, pešačiva še zdaj.** Jože Miklavčič je bil v prvi svetovni vojni v soški bitki, v Tiroiah S a v Galiciji, dokler ga niso ujeli usl Potem je kot vojni ujetnik delal tlako pri grofih, se potikal po K^vu, a ko je bilo'vojne konec je hotel domov. Toda dolgo je trajalo, preden je na spomlad 1918 prišel v rodno vas. Medtem je zbolel in ob-Idud več bolnišnic v Rusiji in na Madžarskem. , j)oma sem prevzel kmetijo in se oženil za zmeraj,** pravi danes. „Prvi-bmeđ devetih otrok, kolikor sva jih imela, so priromali na svet, a kn^a Je bik) za vsa lačna usta premalo. To me je napotilo v Kanado. Se danes sem jezen, če se spomnim, kako so me tam ogoljufali za 400 dolarjev težko prigaranega zaslužka. Ce ne bi znova dobil napad revmatizma, me po petih letih najbrž še ne bi bilo domov. Tako pa sem takoj po prihodu v domovino odšel v Topuske (Toplice) in za zdravljenje pognal cel par volov.** Vse do zdaj je ostal na kmetiji Med zadnjo vojno je leta 1942 začel delati za partizane. Postavili so ga za zaščitnika, bil pa je tudi odposlanec na Kočevskem zboru. Od devetih Miklavčičevih otrok je samo še šest živih; sin Jože je padel v partizanih, dva sta umrla x majhna, razen enega pa so danes vsi zdoma. Na zlati poroki se je zbrala vsa družina z vnuki vred in bilo je veselo, da je po vsej vasi odmevalo. Preprostima človekoma se je za vselej vtisnil v spomin lepi obred na matičnem uradu in skromna pogostitev, ki so jima jo pripravili predstavnici črnomaljske občine. R. B. liilA m 4 29. V kotlu je zavrelo, se pokadilo in po vasi je vabljivo zadišalo. Kot bi mignil, so lačni junaki dobili svojo juho — in to kakšno ji^o! Tako, vidite, je Klara rešila svojeg možička in prinesla modemi čas v te odročne lmye. Ali naj pose- bej zapišemo, kako so kmalu po tem dogodku začela v našo domovino deževati naročila za paradižnikovo juho? Pa ne le za paradižnikovo, tudi za gobovo, grahovo in juho iz govejega repa — da o kokoni sploh ne govorimo! Sam Paradižnik je bil povabljen, da prevzame zastopništvo za ta del sveta ... No, to ne spada več v naS potopis. Povejmo Se, kako je bilo po imenitni večeiji! O^asfla sta se tam-< tam in živahni tranzistor. V veselem plesu se je zavrtelo vse, kar je dihalo v vasi. Klara seveda s pog^ valjem... Ženske niso niti najmanj hvaležne. O tem se boste prepričali če boste samo enkrat prišli v stik s Sadie Perrozino, ki je delala pri Schmidu v ulici Grape in ki me je zapostavljala zar^i nekega trgovskega potnika z valovitimi lasmi brez trohice smisla za dostojne pode. Sadie je plavolaska, katere čari takoj padejo v oči Ima izreden smisel za velike posle in je zmožna, da vam ponudi najbolj dr^e stvari, medtem ko vi iščete po žepih zadnji cent, ki ste ga skrili nekje v razcapani podlogi Jaz sem se na Sadie „pripopal** pred nekaj leti z nameni ki so bili povsem resni Želel sem to dekle, la me je napravila tako poetičnega, odpeljati v Arizono in se poročiti z njo. Arizona meje privlačila kot edina država v ZDA, do katere ne seže oblast pravnega zastopnika, ker sem še pod pogojno kaznijo za nekaj, kar naj bi storil v tem kraju. Bil sem zelo razočaran, ko mi je Sadie rekla, da noče imeti opravka s fanti brez kapitala, kot sem jaz. Dodala je, da bi moral malo bolj' poudariti svojo osebnost in si pridobiti malce več razuma, kot je to primer z njenim prijateljem Willyjem Tobolskym, trgovskim potnikom za hladilnike in plin. Sadie pravi daje bil ta Willy Tobolsky prav tako velik nevednež, kot sem jaz, dokler ni prebral knjige „Psihologija in moč.** To knjigo bi moral prebrati tudi jaz, da bi si pridobil malce več razboritosti; če si bom potem ustvaril kapital tisoč dolarjev, se bo poročila z mano kljub mojemu nosu in dejstvu, da se javni tožilci iz sedmih ameriških držav zanimajo, kje sem in kam kanim iti Tako sem tudi sam vzel tisto knjigo. Brž ko sem jo prebral, mije prišla na misel veličastna ideja. Takoj sem jo šel povedat Sadie. Strinjala se je z njo in dodala, daje kiuiga že začela delovati. Potem sem šel k Billyju Kozi Če vam ni znano, kdo je to, vam naj povem, da pripravlja boksarske dvoboje na stadionu Spitzler. Večina teh dvobojev je pripravljena, tako da se ve že vnaprej, kdo bo zmagal Rezultat takega poslovanja je zelo nezadovoljiv za Bilyja. Pojasnil sem mu, da pripravim borbo med Willyjem Mc Guizom, znanim pod imenom „Teror vzhodne strani**, in Ikeom Delarezom. Billy ni hotel pristati ker je menil da se ta dva fanta ne želita boriti pošteno. Šele ko sem mu do potankosti razložil svojo idejo, mi je dal roko. Povedal sem mu tudi da sem do vsega tega prišel po zaslugi knjige o psihologiji Še isti večer sem odšel v pivnico v 23. ulici v kateri je Mc Guiz navadno pil viski v družbi svojega manageija. Bila sta zelo potrta. Takoj sem prešel v napad in jima povedal da sem že uredil da bo Delarez v tretji rundi legel na tla po nekem desnem krošeju. Rekel sem jima, naj ne računata na velik denar - samo dvesto dolarjev. Kljub temu bo to lahko zaslužen denar, ker Mc Guizu ne bo treba drugega, kot povzpeti se v rii^ in „zmagati**. Strinjala sta se z mojo idejo in obljubila, da bosta zelo previdna pri stavah, kajti dokler je Billy Koza glavni pri tem poslu, mora vse potekati v mejah fair playa, čeprav sem praktično garantiral, da bo eden od fantov pravočasno padel Konec našega razgovora je bila prošnja, n^ Mc Guizu zagotovim hiter in varen odhod iz ringa (ob pomoči nekaj mojih prijateljev), za kar sem dobil odškodnino 700 dolarjev. Dolane sta si sposodila od nekega frajeija, ki je popil toliko viskija, da ga ni nič več zanimalo. Nato sem odšel k Delarezu in mu povedal isto zgodbo, samo da bi to pot bil Mc Guiz tisti ki mora pasti v tretji rundi Od Delareza sem dobil na račun^saščite po končanem dvoboju 600 dolaijev — in vse je bilo O. K. Potem sem odšel k Billyju Kozi in mu rekel, da sem pripravil najbolj divjo borbo, kar jih je kdaj bilo, zanimalo pa me je, kdo bo sodil Billy je menil da bi moral jaz sam predlagati sodnu:a, ko sem pokazal t^o zanimanje in požrtvovalnost za ta dvoboj. Vsekakor p^ moram izbrati fanta, ki bo dovolj pogumen in nepristranski da bo sodil pravilno. Tako sem obidcal še Enookega Smitha, zelo inteligentnega in svobodoljubnega fanta. Razložil sem mu situacijo in plačal 300 dolaijev s pripombo, da sem izbral njega, ker vem, da ne bo dovolil da bi kdo mislil daje podkupljen. Končno sem se vrnil domov in nadaljeval z branjem knjige. Dvoboj naj bi bil čez deset dni medtem pa je Billy Koza delal reklamo za borbo. Raznesel je govorice, da se nasprptnika sovražita zaradi neke ženske, v katero sta oba zaljubljena, pa je oba pustila. Borba naj bi bila na življenje in smrt, pravzaprav nekak legaliziran uboj, zato sta si oba tudi rezervirala posteljo v Iralnišnicl Rezultat reklame je bil nad pričakovanji Ljubitelji boksa so mislili da bodo končno le gibali pošteno borbo na stadionu Spitzler. Tisti večer je bilo skor^ nemogoče priti v dvorano. Po uvodni borbi se je začel glavni dvoboj. Prva runda ni bila nič posebnega. Fanta sta skakljala po ringu in le sem in tja mlačno udarila. Billy Koza je prišel k meni in mi zašepetal, da začetek nič kaj dobro ne kaže in da navijači godrnjajo zaradi dogovoijenega izida. Svetoval sem mu, naj počaka in malo potrpi Druga runda je bila podobna prvi in občinstvo je začelo negodovati Ko pa se je začela tretja runda, je dvoboj krenil po mojem načrtu. Drug drugega sta se opominjala, vendar seveda nobeden ni hotel pasti. Rezultat tega prepričevanja je bila ogorčena borba živčnih velikanov. Dvoboj je trajal do enajste runde, nato pa ga je sodnik prekinil češ da so ga obvestili da bo prišla policija in da se borba zato vsekakor konča neodločeno. Kljub temu še dolgo niso mogli ločiti obeh borcev, ker sta oba želela zmagati Jaz sem medtem zapustil stadion z dvema kartama zame in za Sadie za Arizono, in s tisoč dolarji, ki so bili bilanca mojega managerstva. Pohitel sem v Schmidovo trgovino. Tam je že bil Villy Tobol^y, tisti trgovski potnik. Rekel mi je, da mu je Sadie povedala o moji zamisli, ki jo on smatra za genialno. Dodal je, daje Sadie zelo zaskrbljena za mojo usodo, ker meni da me bosta Mc Guiz in Delarez ujela, preden bom prišel do Arizone. Z denagem moram biti torej zelo previden, za primer, če si je kateri od previdnih fantov zapomnU številke bankovcev. Zato je najbolje, da baiikovce zamenjam za druge, pa mi nihče ne bo mogel dokazati goljufije. Ta ideja mi je bila všeč. Willy Tobolsky mi je sam dal tisoč dolarjev v zameno za moje bankovce, nato pa sem stekel v Sadiejino stanovanje, kjer me - tako je rekel - čaka Sadie, da greva skupaj v Arizono. V stanovanju sem našel samo pisemce. Sadie meje obveščala, da gre z Willyjem in da je zame najbolje, da ne skušam porabiti tistih tisoč dolaijev, ker so ponarejeni V pismu je pisalo, da bi moral malce bolj preštudirati knjigo o psihologiji Vidite, tako sem dojel da ni priporočljivo imeti zaupanje v vsakogar. Prepričal sem se, da človek nikoli ne more priti do denarja na pošten način, ker se vedno najde kaka taka baraba, kot je Willy Toboisky. Sedaj sem v lepi kaši Javni tožilec se spet zanima zame, ker sem ponarejeni bankovec za tisoč dolaijev v hipu največjega obupa dal nekemu fantu, ki ni imel ravno najboljših oči Zvedel sem tudi, da me Willy Mc Guiz išče z železnim boksarjem v pesti, Ike Delarez in-njegovi prijatelji pa se pripravljajo neko noč razbiti stadion Spitzler. Billy Koza mi je obljubil da bo, če se to res zgodi proti meni sprožil take vesti ki mi bodo na osnovi kakih 47 točk kazenskega zakonika omogočUe vsaj 3.000 let v državnem zaporu. Sedaj praktično nimam več kraja, kamor bi lahko pobegnil razen Arizone, ki pa je predaleč, da bi tja prišel peš. Mimo t^a je t^ nepošteni fant j^illy Tobolsky, skupjg s Sadie Perrozino, damo, ki ni 23ida ceniti tako dobrega fanta, kot sem jaz. Kratke iz Škocjana NARAVOSLOVNI KROŽEK -so v začetku tega šolskega leta ustanovili na osnovni šoli v Škocjanu. Med učenci je bilo zanj veliko zanimanja, saj poglabljajo snov, ki so se je naučili med poukom. Pozimi pa so ustanovili mladinski odsek Planinskega društva, ki šteje 55 mladih članov. Letos ^do spoznali Dolenjsko, prihodnje leto pa zasavsko hribovje, nato bo na vrsti Gorenjska. Planine spoznavajo tudi z diapozitivov. ŠAHISTI ŠOLE so obiskali pionirje v Šmarje ti in jih v dvoboju premagali z 9:7. Na šoli imajo tudi šahovski turnir; najboljša šahista sta Ladi Luzar in Franci Praznik. ŠOLSKO IGRIŠČE, ki meri komaj 200 kv. metrov, je premajhno, saj je veliko zanimanje za nogomet, rokomet in košarko. Veselih so se nove šole, zdaj pa so razočarani, ker telovadnice zaradi pomanjkanja de-naija ne bo. Denarja je zmanjkalo celo za skromno ureditev igrišča. T. PERŠE V kino? Ne! Ljubitelji dobrih filmov se zadnje čase pritožujejo, da v dveh novomeških kinematografih nimajo več kaj videti. Vodstvi obeh kinematografov, vrženi v tržno blagovno gospodarstvo, kjer je tudi pri^stava prodaja blaga, morajo pač izbirati med dvema možnostima: ali vrteti dobre filme za peščico obiskovalcev — ali pa kavbojke in ,,limonade“ ter goloto, ki gredo izvrstno v denar... Trikrat lahko ugibate, za kaj se v Novem ^estu skoraj vedno odločijo! ^ POMOC ASTMATIKOM Da bi tistim upokojencem, ki jim usoda v življenju ni bila naklonjena, kar najbolj pomagali, je novomeško društvo upokojencev začelo dobro-dehio akcijo, v kateri naj bi zbrali denar za zdravljenje astmatikov. S prošnjo so se obrnili na podjetja: že lani so nekatere delovne organizacije pomagale, da so se najpotrebnejši astmatični upokojenci zdravili v Piranu in Izoli. RIBJA - DO POLETJA Novomeška ribja restavracija, ki sodi pod okrilje hotela Grad Otočec, je zaradi preureditve in modernizacije že dQe časa zaprta. Kot pravijo, JO bodo odpili verjetno sredi turistične sezone. Restavracijo bodo precej povečali, s^ bo imela blizu 250 sedežev, goste pa bodo presenetili tudi z vrtno teraso. Razumljivo je, da bo prenovljena Ribja restavracija precejšnja pridobitev za ne preveč sodobno novomeško gostinstvo. Berite »Dolenjski list« r' S m a rzE a rri 9 dir BREZ BESED PRIZNANJE OSVOBODILNEi FRONTE 1971; * Zlva, pohištvo pa v trskah Rezka Virant iz Dolenjskih Toplic: »Priznanje je prijeten občutek za človeka, ki je delal in danes opazi, da ga še niso pozabili!« Med devetimi občaiii novomeške občine je tudi Rezka Virant, upokojenka iz Dolenjskih Toplic, dobila priznanje Osvobodilne fronte za zasluge in delo v vojni vihri in povojni graditvi socializma. Rezka Virant je bila nazadnje šef krajevnega urada v Toplicah, po osvoboditvi je bila pravzaprav vseskozi v občinskih službah. „V OF sem začela delati 1942. Najprej sem se povezala v Rumami vasi, kjer sem stanovala. Čez italijanski blok sem prenašala sanitetni material, hrano, različno literaturo: vseskozi sem bila med obveščevalci in pri narodni zaščiti.“ — In kje ste dočakali svo-Lodo? ^,Na Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Čisto nazadnje sem vzdrževala zvezo z obveščevalcem Iztokom, kot je bilo njegovo partizansko ime. Pravega imena še danes ne vem; spominjam se, daje bil pripadnik varnostne obveščevalne službe. Zadnje dni pred koncem so Nemci streljali kot pobesneh, najbrž zato, ker so videli, da so igro dokončno in neizpodbitno izgubili.“ — To so bili časi, v katerih so prevladovali hudi trenutki. Kateri je bil za vas najtegi? „Odločiti bi morala med dvema. Ko sem januarja 1945 prišla iz Črnomlja domov na Gradišče, so vas obkolili belogardisti in Nemci. Tudi mene so ujeU. V žepu pa sem še imela odUkovanje, ki sem ga dobila v belokranjski prestolnici. Eden izmed belogardistov me je hotel ustreliti, a sta se z Nemcem prepirala — in vse se je srečno končalo. Drugič je šlo najtrše oktobra 1943 v Rumanji vasi, ko 9-letni sin med ofenzivo ni hotel iz hiše. Ostala sem z njim. Streljali so kot nori in pohištvo je šlo v trske — midva pa sva ostala živa!“ — Kaj vam pomeni priznanje OF? „Vesela sem ga bila, kot se človek veseh drobnih, nepozabnih spominov. Človek dela — potem pa vidiš, da tvoje delo vidijo tudi drugi, da te niso pozabili, skratka, da si živ člen v verigi. To je najbolj prijeten občutek!“ J. SPLICHAL N N N N N N N S N % .5 f Udeleženci 111. pohoda ,J*o poteh partizan^ih brigad in ob mejnikih revolucije so v nedeljo 16. maja, hodili od Novega mesta do Brezove rebri. Na sliki: udeleženci pohoda pri Marofu nad Prečno. (Foto; S. Doki) Soli zgrajeni do jeseni Jože Suhadolnik zagotavlja, da bosta do začetka novega šolskega leta šoli že nared Ker se je po Novem mestu v zadnjem času raznesla novica, da letos najbrž z novima osnovnima šolama na Grmu in v Bršli-nu ne bo nič, smo se s tem vprašanjem napotih k tajniku sklada za gradnjo osnovnih šol v Novem mestu Jožeti! Suhadolniku, ki je dal takšen odgovor: „Prepričan sem, da bosta šoh zgrajeni do roka, kot je določen v pogodbi, torej grmska do 15. avgusta in bršlinska do 15. septembra. Tudi oprema bo do jeseni v obeh šolah. Nekoliko težje je z ureditvijo zunanjih rekreacijskih površin pri šolah; tukaj pa bo verjetno prišlo do zakasnitev. Sredstva za nakup opreme v šolah in telovadnicah so pripravljena. Kupih bomo vse, kar je najbolj potrebno. Shšal sem, da nekateri računajo, da bo vse- ga dovolj. Verjetno so v 'Zmoti! Treba bo poiskati še precej denarja, če hočemo, da bo vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Dve telovadnici bosta tudi nedvomno precej pomagali pri večjem razvoju telesne vzgoje v Novem mestu in v občini. Bazen na Grmu bo pomagal, da se odpravi „plavalna nepisme-nost“, vsi učenci se bodo morali naučiti plavati. V popoldanskih in večernih urah bosta telovadnici na voljo za rekreacijo in dopolnilne športe. Razumljivo, da bosta vodstvi šol zahtevali za to poseben red in režim. V glavnem računamo, da bo zaenkrat bršlinska telovadnica, ki je usposobljena za igre z žogo, tudi bolj odprta ostalim športnikom. Na Grmu bo dan večji poudarek dejavnosti šolskega Športnega društva in plavanju. Prepričan sem, dq bosta vodstvi šol znali najti skupen jezik z vodilnimi ljudmi v raznih športnih panogah in društvih. Kajti le tako bo šel športni razvoj naprej, kot računamo.“ S. DOKL Po vžigalice tudi šest kilometrov Do Stopič še nekako gre; naprej pa, v srce Podgorja, vodijo slabe poti. No pa 'o slabih cestah in o prepotrebnem avtobusu kdaj drugič. Danes bom razkrila največjo željo slehernega Podgorca: TRGOVINA! Čudno se sliši, mar ne, da dandanašnji človek goji tako skromne želje. Še bolj čudno pa je, da se mu ta želja še do danes ni izpolnila. Zatorej ne bo težko razumeti, če se gospodinji z Dolža naježijo lasje, kadar ji zmanjka kvasa. Tudi do deset kilometrov bo morala prepešačiti, preden bo lahko zamesila kruh. Gospodar z Igle-nika bo upravičeno zaklel, če je škatlica vžigalic prazna. Prav v Stopiče bo moral po ogenj. Kar samo se tukaj zastavlja vprašanje: ZAKAJ JE TAKO? Kako drugače je v mestu! Nekaj blokov zgradimo, pa jin. brž pritaknemo še trgovino, samo da ne bo motorizirani meščan zapravljal svojega dragocenega časa! Ubogi Podgorec pa si mora sredi težkega dela oprtati nahrbtnik, prepešačiti še in še, da si oskrbi najnujnejše. V starih, gnilih časih je Dolž premogel trgovino. Danes pa, ko ima podgorski človek koliko in toliko več denarja, ne more in ne more priti do majhne montažne prodajalne. Skromen in potrpežljiv je Podgorec. Njegove želje le redko kdaj prerastejo v zahteve. Trgovino pa bi le rad imel. Morda bi se bilo pa le vredno zganiti, saj bo posel cvetel, še kako! JANJA KASTELIC. s________________________ ' TUDI KEGUACI OSVOJILI PRVO MESTO V nedeljo so v Sisku tekmov^ tudi kegljači Novega mesta; osvojili so prvo mesto, kcgljačice pa so bile druge. Končni vrstni red: 1. Novo mesto 6.448 kegljev (Turk 854, Jarc 744, D. Bratož 814, Fabjan 824, Hren 761, Barbič 797, Krušič 812 in R. Romih 842), 2. Sisak 6.410, 3. Banjaluka 6.060, 4. Karlovac 5.975, 5. Bihać 5.708, 6. Kutina 5.697 in 7. VP Sisak 5.688, Rezultatov ženskega tekmovanja še nismo prejeli. Zaposlimo RECEPTORJA za camping »Krka«, Novo mesto Honorarno delo bo trajalo od 15. junija dlo 15. septembra. Potrebno znanje enega ali dveh tujih jezikov; prednost imajo študentje. Vse ostale informacije v pisarni TURISTIČNEGA DRUSTVA, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30. Upravni odbor AVTO-MOTO DRUŠTVA NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto SEKRETAR.IA AMD NOVO MESTO Pogoji; poleg splošnih pogojev se za delovno mesto zahteva — sftHinja šolska izobrazba s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Osebni dohodek na mesec znaša 1800 dinarjev. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Upravni odbor AMD Novo mesto. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO vabi k sodelo\ anju — večje število noviti sodelavcev Komisija ža delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta: — ze več sodelavcev s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in d^ma letoma prakse — za referenta devizne likvidature s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri, dvema letonna prakse in z znanjem vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) — za podružnico v Krškem referenta hranilne službe s srednjo šoLsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse Prijave je treba poslati v' roku 10 đni po objavi komisiji za delovna razmerja pri Dolenjski banki in hranilnici. Novo mesto. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« \ Splošna vodna skupnost Dolenjske Novo mesto razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbeni tehnik za delo v operativi 2. gradbeni tehnik pripravnik 3. dva gradbena delovodja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. končana srednja gradbena šola z nekaj prakse; pod 2. končana srednja gradbena šola brez pr^se; pod 3. končana gradbena delovodska šola. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za delovno mesto pod točko 1 je zagotovljeno družinsko stanovanje. Nastop dela je možen takoj ali p>o dogovoru. Pismene pehom, naj pošlje lastnoročno napisane prošnje z življenjepisom na naslov: Kadrovsko socialna služba trgovskega podjetja ►NAMA«, Ljubljana. Tomšičeva 2. NOVOMEŠKA TRIBUNA t.<* EETRTO0V INTERVJU Malo dobrega cvička Kmetijski inšpeictor Tit Doberšek: »Za obnovo ^vinogradov je v skladu 30.000 din premalo« Prejšnji četrtek je Pius Žužek vprašal, kako je z obnovo vinogradov in z zaščito cvička. Odgovarja kmetijski inšpektor pri novomeški občinski skupščini Tit Doberšek: „Dolenjsko vinogradništvo se razlikuje od štajerskega, ker tuITaj razen nekaj graščinskih ni bilo večjih vinogradniških posestev. Prevladovali so mešani vinogradi kmetijskega tipa: posledice starih razmer pa se kažejo še danes. Še danes nimamo večjih vinogradniških posestev v družbenem sektorju. Tistih nekaj površin -vsega bo na Dolenjskem okrog 150 hektarov - ki so obnovljene, pa so res moderno opremljene in primerne za strojno obdelavo. “ - Pa družbeni zgledi vlečejo? „V novomeški občini ni družbenih vinogradov, vendar zadnji dve leti vse več zasebnih vinogradnikov prosi za pombč. Veliko zanimanje za obnovo vinogradov je zlasti okrog Šentjerneja, Škocjana in tudi v Grčevju. Vsi obnovljeni vinogradi so primerni za strojno obdelavo. “ - Kje dobijo kmetje denar za obnovo? „Sklad za kmetijstvo pri občinski skupščini ima na razpolago nekaj denarja, ki ga daje pod izredno ugodnimi pogoji. Denarja je žal premalo. Že letos ga je manjkalo vsaj 30 tisoč dinarjev, za prihodnje leto pa je tudi vrsta prosilcev. Kmetom plača sklad rigolanje, cepljenke in žice. “ - In kako je s cvičkom ? „Cviček je najboljši, če je 50 odstotkov žametne črnine, vsaj 30 odstotkov modre frankinje, ker je drugače vino presvetlo. Namesto frankinje gre tudi portu-galka. Za cviček je potrebnih tudi 20 odstotkov belih sort, najbolj pogostna je kraljevina. Muškat pa za mešanje ni primeren. Prodaja za cviček ni težka. Res pravega cvička je premalo, povpraševanje pa je veliko. Edina ovira, ki lahko zavre prodajo, je morebitna previsoka cena. V tem primeru bodo kupci pač raje posegli po primorskih ali štajerskih vinih. Omenim naj še, da že velja republiški zakon o označbi vin, ki je zaščitil naše področje. Kmetje pa zaradi splošnega strahu pred hujšimi davki ne prijavljajo, koliko cvička so pridelali. V resnici pa je prijavljanje le v njihovo korist, ker ščitijo kvaliteto in ime vina. “ - Kaj boste vi vprašali? „Kmetijstvo je vsa leta podpiralo industrijo, zato me zanima, kdaj bo vsaj deloma poplačano. Skladi za kmetijstvo so premajhni, zato bi morda direktor Dolenjske banke in hranilnice Ivo Novšak lahko odgovoril, kdaj bosta industrija in bančništvo namenila kaj več denarja za razvoj in modernizacijo kmetijstva. “ JOŽE SPLICHAL Novomeške Mestne njive so se bliskovito razvile. Še pred leti je „Kolonija“, kot so imenovali ta del mesta, slovela za najbolj miren predel. Na nekdanjih travnikih so zrasli bloki. (Foto: Vitkovič) MORDA DA, MORDA NE ZA KONEC NEENAKOSTI Denar je hud razlikovalec! Prevelike razlike v osebnih dohodkih za enako znanje in na enakih delovnih mestih povzročajo nenehno spreminjanje delovne sile Prav gotovo nastaja v naši družbi mnogo nesporazumov in veliko nezadovoljstva iz enega samega, sicer preprostega a tako zapletenega razloga — denarja. Vrednotenje znanja in dela namreč pri nas še ni dovolj dobro proučeno, zato prihaja do velikih razlik. Znan je tisti slovenski primer, ko je snažilka dobila 450 dinaijev osebnega dohodka, druga snažilka z enakim znanjem in enakimi delov- TEiMA TEOONA Najboljši trenutek: danes Ugodno vzdušje za reševanje naših težav — Vsako odlašanje je v tem razpoloženju lahko škodljivo — Potrebna so zavzeta dejanja nimi sposobnostmi pa je v konjunkturnem podjetju dobila kar štirikrat tako velik osebni dohodek! Taka nesorazmerja so vir nesporazumov med ljudmi, zraven tega pa poglabljajo še socialne razlike. Ne smemo vtikati glav v pesek, kot noji: tudi pri nas, na Dolenjskem in v novomeški občini, imamo take probleme. Najhuje je v kmetijstvu, kjer je po besedah sekretarja medobčinskega sveta ZK Ludvika Goloba pri polkvalificiranih delavcih razmerje osebnih dohodkov skoraj 1:2 — za enako delo in enako znanje! Od manj kot 600 dinarjev pa do 1.000 dinarjev osebnega dohodka dobijo polkvalificirani delavci v različnih kmetijskih organizacijah. Dokaj hudo je razlikovanje tudi v gostinstvu, kjer se dvigajo osebni dohodki nekvalificiranih od 700 do 1.300 dinarjev, pri kvalificiranih pa je razmerje že spet 1:2. Ce upoštevamo še tako občutne razlike, kot jih lahko zasledimo pri polkvalificiranih delavcih v laojaštvu in prometu — krojači zaslužijo v poprečju 661 din, delavci v prometu pa 1.155 din, potem je očitno, da bo potrebno temelji- to spremeniti odnos do nagrajevanja, sicer bo nenehno spreminjanje delovne sile v podjetjih še večje. Ovrednotiti bo potrebno d^-\ lovna mesta, zahtevati bolj učinkovito delo kadrovskih služb in oživiti družbene in samoupravne sporazume na tem področju. V različnih, čeprav kapitalističnih državah, imajo za enako izobrazbo, za enako znanje in za enaka delovna mesta kvečjemu 20 odstotkov različne osebne dohodke. Razlike pri nas so vsekakor prevelike! J. S. ^ ^ MINI ANKETA: Fatamorgana Fatamorgana je zračno slepilo, optična prevara v ozračju, v prenesenem pomenu pa tudi slepilo ali privid. Naslov simbolično prikazuje, da smo sicer zagotovili toliko in toliko dni dopusta, da pa ga občani največkrat ne morejo uporabiti zares.v namene, kakršne bi dopust moral imeti. Ne verjamete? Preberite teh pet izjav ljudi, ki smo jih na slepo izbrali v telefonskem imeniku: Stane Renuša, Pionir: Ker imam že 25 let delovne dobe, mi letos pripada 27 delovnih dni dopusta. Kako ga bom preživel? Ce bo šlo po sreči, bom doma, pri družini. Posebnega dela ne bom imel, torej se bom lahko spočil.. . Marija Brzin, Industrija motornih vozil: Kam bom šla na dopust? Težko vprašanje, čeprav odgovora nanj točno vem. Od dopusta mi ne bo dosti ostalo, ker doma zidamo. Sicer pa tudi osebni dohodek ni tak, da bi si lahko privoščila kakšne počitnice. Na voljo imam 20 delovnih dni za oddih. Nikamor ne bomo šli, to že zdaj lahko povem. Jože Zupanc, občinska skupščina: Z otrokoma bom šel za pet dni na dopust v Izolo, žena pa ni mogla dobiti dopusta istočasno. Ostale dni - dopusta imam 28 delovnih dni — bom kajpak preživel doma, saj hiša še ni zgotovljena in bo potrebno še marsikaj postoriti. .. Slavka Božič, Novoteks: Imam 14 dni dopusta, in če bo šlo po sreči, jih bom 10 preživela v hribih. Lani sem bila s kolegicami in kolegi na Triglavu. Tudi letos se nameravamo odpraviti na Gorenjsko. Nekje se bomo ustavili, potem pa bomo delali izlete. Ostale dni bom preživela doma. Marija Avsec, Kmetijska zadruga Krka: Ne vem le zago tovo, če bom kam šla na dopust ali bom ostala kar doma. Ce pa bom šla, sc bom odločila za morje, najbolj verjetno še kar na severu. Morda bom odšla v Por torož. Dopusta imam 19 dni, ampak ne bom vse dni na morju. Kako že pravi statistika? Predlanskim je odšel na dopust vsak 12. z osebnimi dohodki nad 1000 dinaijev in vsak 100. z nižjimi osebnimi dohodki. Najbrž ni preveč verjetno, da bo letos kaj prida bolje ... <___________________________y Kovomešte kronika Brionska seja predsedstva Zveze komunistov, govor maršala Tita v Labinu, drugi kongres samoupravljavcev v Sarajevu m spet Titov govor v sarajevski dvorani Skenderija so ustvariU tako vzdušje, da lahko mirne duše zapišemo: zdaj je zares pravi in bržkone tudi odločilni trenutek za energično akcijo, za ukrepe, ki jih vsi nestrpno pričakujemo! Tovariš Tito je jasno povedal, da smo v 20 letih, ki za zgodovino predstavljajo sila kratko obdobje, naredili ogromen napredek. „S tem, kar smo dosegli, smo lahko zadovoljni!“je nadaljeval maršal Tito, vendar ni pozabil omeniti napak, ki zavirajo naš razvoj. Vera v ugoden razplet stabilizacijskega programa, ki se je začel z nepopularnim razvredno- tenjem nacionalne valute, je bila, če smo iskreni, že precej omajana. Po zadnjih dogodkih ljudje spet dobivajo zaupanje v ^cijo, spet pričakujejo, da bomo tudi tokrat znali najti izhod iz vseh težav, kakor so ga. jugoslovanski narodi znali poiskati v najbolj odločilnih dneh svojega obstoja. Predsednik Tito je dejal: „Še zmeraj imamo veliko neprijetnih situacij, marsikaj moramo še popraviti. In to tudi moremo ... Mislim, da ta kongres ne bo samo okrepil samoupravljanje, temveč bo odločilno podprl tudi politične faktorje naše države, ki jih včasih morate malo pritisniti naprej.“ Navdušeno ploskanje delegatov na kongresu in veliko odobravanje povsod — vse to dovolj očitno dokazuje, da je prav zdaj pravi čas za akcijo, za izpeljavo našega programa stabilizacije. V novomeški občini so se takoj po brionski seji komunisti pomenili o bodočih nalogah. Jasno pa je eno: treba bo delati hitro in zavzeto. Vsako odlašanje in polovičarsko delo laliko samo škodujeta. Oboje potrebujemo; vaš Stari in novi naslov ko nam pismeno javljate spremembo naslova! Lista vam na novi naslov ne moremo pošiljati, če nam hkrati ne sporočite svojega dosedanjega (starega) naslova. Ne jezite so torej na nas, če boste prejemali Dolenjski list tudi naprej na dosedanji naslov, čeprav že stanujete kje drugje — zato upoštevajte naše gornje na- UPRAVA LISTA vodilo. LOVCI, RIBIČI IN ŠPORTNIKI 0 obiščite trgovino LOVEC v Novem mestu, Cesta herojev 8. Na zalogi imamo lovski pribor, glinaste golobe, uvožen ribiški pribor, poceni daljnoglede, mizice in stole za izlete, plinske kuhalnike in kvalitetne otroške kotalke. S S S p % Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Šivak, Marija Dragan, članici Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Alojz Bučar, član IMV Novo mesto; Matevž Mejač, Martin Jeršin, Marija Slak, Rozalija Planinšek, Jože Dragan, Mileiia Kovačič, Janez Počervina, Dra^o Novak, Dragoslav Vasič, Marija Cervan, Franc Šuštaršič in Majda Djajp, člani Novoteksa Novo mesto; Joža Mejač, članica Elektro Novo mesto; Jože Klobučar, član Novolesa Straža; Andrija Budisavljević, član Novograda, Novo mesto; Štefka Drenik, Jožica Hrastar, Jože Canželj, Marija J^lič in Marija Progar, člani Beti, Mirna peč; Jožefa Mohar, Lado Pirnar, Marija Gorenc, Jože Vovko, dr. Jure Cepuder, dr. Leopold Morela, Draga Dolinar in Marija Alešnik, člani splošne bolnice Novo mesto; Silvo Mišjak, Stanislav Bencik, Vinko Pečavar, Vladimir Pretnar, Ludvik Lužar, Roman Jarkovič, Branko Pavček, Jože Turšič, Marjan Kuhar, Franc Verhovšek, Martin Kocjan, Stane Majerle, Stane Ruparčič,' Franc Žugelj, Nikola Kolenac, Evgen Pungarčič, Anton Milek in Anton Pezdirc, učenci šole za kovinsko stroko, Novo mesto; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Tone Golobič, član SDK Novo mesto; Miha Banič, član Iskre Novo mesto. NOVOMEŠKO LETALIŠČE v Prečni postaja vse bolj priljubljena izletniška točka meščanov. Nova letala, vožnja nad mestom, za katero se marsikdo navduši, prijeten izlet: vse to pripomore, da je na letališču vedno dosti ljudi NEDELJA je bila kot nalašč za privržence kopanja, saj sta bila bazena v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah dobro obiskana. Nekaj najbolj pogumnih se je že namakalo tudi v l&ki, pretežno nižje ob Krki, vendar pa se jih je nekaj spustilo v mrzel Krkin objem tudi v mestu. NAGRADA GORJANCEV, avtomobilska dirka, ki se bo tudi letos upoštevala pri merjenju najboljšDi za državne naslove, bo v nedeljo ob 13.30. K^r bo gotovo prišlo nekaj tisoč gledalcev, opozarjamo na previdno vožnjo, previdnost pa ne bo odveč tudi ob progi, saj se na dirkah lahko vse zgodi! NOVOMEŠKA TRŽNICA je zadnje dni bogatejša kot prej. Go^o-dinje lahko kupijo tudi prve češnje (v ponedeljek jih sicer niso imeli), naprodaj pa so tudi jagode, nova čebula in mladi krompir. PORODNlSNlCESil Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefanija Lužar iz Žalne — Janeza, Pepca Zorič iz Zbur - Franca, Marna Luštek iz Stopič - Mateja, Jožeta Ravnikar iz Čateža - Melito, Alojzija Vizler iz Šentjurja - Roberta, Cirila Bečaj z Jezera — Natašo, Cvetka Mejak z Vrha pri Trebelnem — Franca, Marija Jakopin iz Pravutine - Dražena, Katarina Ivanič iz Krškega — Nedeljko, Marija Gorenc z Vrha pri Šentjerneju - deklico, Slavica Resnik iz Sevnice - Polonco, Jožefa Kastelic iz Strekljevca — dečka, Jožefa Kolenc iz Irče vasi — dečka, Marija Povše iz Mumic - dečka, Marija Slak iz Mirne vasi — deklico, Marija Jereb z Dolnje Prekope - dečka, Pavla Jankovič iz Bednja - deklico in Marija Slak iz Ljubljane -deklico. - Čestitamo! CENE NA TRGU, čeprav se bliža poletje, kar vztrajno in trmasto vztrajajo. Čebula je 2,5 din, nova čebula 5, česen 8, fižol 6, grah 8, krompir 1,5, letošnji krompir 9, korenje 6, kumare 6, por 4, peteršilj 8, paradižnik 10, mehka solata 5, špinača 4, zelje 3, zelena 8, češnje 12, suhe fige 5, hruške 8, jabolka 5, jagode 25, limone 5, pomaranče 5,5, suhe slive 4 dinarje kilogram. Približno Jcilogram redkvic stane 7,5 din, liter orehov 3-4 din, jajca so na prodaj po 50 do 60 par, smetana je po 16 din liter, sirčeK pa po 50 par. V PORODNIŠNICI je prejšnji teden rodila Majda Kump iz Ulice Mirana Jarca - Mitjo. UMRLI SO: Franc Petrič, Breg 15, 59 let, Frančiška Židanik, Kettejev drevored 42, 79 let, in Jože Hrovat, Ulica Mirana Jarca 10, 59 let - Ena gospa je rekla, da je slišala, da bodo letos končno začeli graditi kopališče na Krki... ampak žal ne v Novem mestu ... z otvoritve ,4Covindce galanterije** na Bizelj^em, kjer so začeli izdelovati radiatorske spojnice. (Foto: Milan Kozole) STROJE ZA KOVINSKO GALANTERIJO JE IZDELAL METALGRAD Milijoni spojnic z Bizeljskega Izdelovali jih bodo za celo državo, pozneje tudi za izvoz — Za novo podjetje so preuredili prostore nekdanje »Kovine«. Poskusna proizvodnja je stekla minuli ponedeljek — Delavci se ie priučujejo Enajsti maj je bU za Bizeljsko praznik. Odpria so se vrata „Kovinske galanterije**. Z njo so domačini dobili novo podjetje, v katerem bodo zaposlovali delavce iz njihovega okoliša. Poisjcusna proizvodnja je stekla ta teden. Delavce priučujejo za izdelovanje spojnic za radiatoije. Po njih je v državi veliko povpraševanje in jih za Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežini bolnišnici: Riharda Ašiča s Senovega je podrl avto, pri čemer si je zlomil levo roko; Milko Petrinšak iz Sv. Križa je brcnUa krava in ji poškodovala desno nogo; Zdravko Smole iz Reštanja si je s sekiro presekal koleno; Olivera Mojžeš iz Bačke Palanke si je pri prometni nesreči poškodovala glavo; Telka Mojžeš iz Bačke Palanke si je v prometni nesreči poškodovala glavo; Peter Cehte s Stolovnika si je pri padcu poškodoval levo koleno; Marija Mihelin je padla s skednja in si zlomila levo nogo; Albert Požeg s Hrastja si je poškodoval levo nogo, ko je padel; Terezijo Znkler-šič je kača pičila v desno nogo; Etel-ka Bedeničič je padla na dvorišču in si zlomila levo nogo; Mijo Rubinič iz Bukovja je padel in si zlomil desno nogo; Ivan Gričar s Senovega je padel z mopedom in si poškodoval obe nogi; Rudolf Janežič je padel in si poškodoval glavo; Terezya Ko-stevc je padla z voza in si poškodovala hrbtenico; Jože Starčič s Sel je padel pod brano in si poškodoval prsi; Ivanka Rožič s Tomaševca je padla s Pednja in si poškodovala levo nogo. sedaj še uvažamo. Kovinska galanterija jih bo na leto napravila osem milijonov, to pa je že 80 odst. jugoslovanskih potreb. Tudi izvoz se obeta, kakor hitro bo podjele sposobno konkurirati na tujem. Otvoritveni slovesnosti so razen občinskih in krajevnih predstavnikov prisostvovali tudi izvajalci in člani sveta podjetja v izgradnji, zastopniki celjske komunalne banke, direktor firme „Estero“ z Dunaja g. Jože Soba, zastopnik „Prvomajske trade“ Mišo Broz iz Zagreba in drugi poslovni ljudje. Direktor ^djetja v iz^adnji Milan Šepetave se je zahvalil občinski skupščini za soudeležbo pri najetju posojila. Kredit za novo podjetje je dala celjska banka, in sicer 765.500 din. Stroje za izdelovanje radiator-skih spojnic je izdelal „Metalgrad“ z Jesenic na Dolenjskem, nekatere dele zanje pa so uvozili iz Zahodne Nemčije. Zaradi pomanjkanja nekaterih materialov so se priprave za nekaj mesecev zavlekle, zdaj pa so težave pozabljene. Novemu podjetju so gostje na otvoritvi zaželeli uspešen začetek in čimprejšnjo uveljavitev njegovih izdelkov na tržišču širom po Jugoslaviji. Kolektiv se zaveda odgovornosti, ki mu jo je zaupala družba z naložbo sicer skromne, vendar težko zbrane denarne vsote. Novi direktor podjetja je inž. 2ivorad Lukič. J. TEPPEV NOVO V BREŽICAH Pretekli teden so v brežiški p^ rodnišnici rodile: Nevena Tašič iz Senkovca - dečka; Marija Pajk iz Zabukovja - Cvetko; Marija Vrabec iz Senkovca - Bernardo; Erika Ne-pužlan iz Drenovca - Natašo; Karolina Urek iz Loč — deklico; Anica Herakovič iz Mihalovec - dečka; Marga Kosmat iz Laduča - deklico; Stefica Dvekar iz Laduča - Jasminko; Katica Beribak iz Podvrha — deklico; Slobodanka Ristič iz Brežic - deklico; Marqa Bonča iz Sevnice - Božidarja; Antonija Švajger iz Sentknarta - dečka; Ružica Kotarski iz Kladja - deklico; Frančiška Marolt iz Šoštanja — dečka; Pavla Unetič iz Poštene vasi — dečka; Anica Suflaj iz Gradnje - dečka; Olga Kapun iz Brežic — dečka. — Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Petar Gabrek, uTOko-jenec iz Strmca, star 70 let; Milan Ferbežar, upokojenec iz Brežic, star 69 let; Ljubica Pai\jič, gospodinja iz Brdovca, stara 65 let. NA CATESKEM HRIBU ^adi stanovanjsko in komunalno podjetje iz Brežic dva rezervoarja. Vsak od njiju bo lahko sprejel 260 kubikov vode. Izvajalec dela je podjetje Sigma iz Žalca. Zbiralnika bosta z^ajena do prvega septembra. Do njiju so že speljaU cevovod od vodovodnega stolpa dalje. Mesto Brežice in bližnja okolica bo tako že do občinskega praznika bolje oskrbljeno z vodo. Pritekala bo pod večjim pritiskom, tako da tudi stanovalci višjih nadstropij ne bodo občutili GIMNAZIJCI SO MINULI PETEK popoldne spremljali koncert ansambla Schola Labacensis. Takoj zatem je bil v zbornici šole pripravljalni sestanek za ustanovitev osnovne skupnosti glasbene mladine Bre- v TEDNU RDECEGA KRI2A so na šolah v brežiški občini prejeli v organizacno mladih članov RK okoli 300 otrok. Podmladek Rdečega križa je bil že do sedaj izredno delaven. V minulem šolskem letu je bilo med šolarji nad 1900 članov. Tečaje prve pomoči so imeli lani na šolah v Brežicah, v Dobovi, v Globokem in v Pišecah Na nekaterih šolah so jim kupili tudi torbice za prvo pomoč. Iz članarine so ponekod pri- spevali denar za delno pomoč revnim, ki so letovali ob moiju. Tudi ostarelim ljudem so učenci na pobudo svojih mentorjev večkrat pomagali. OSEMENJEVANJE SE BO PODRAŽILO. Svet za gospodarstvo je te dni razpravljal o vlogi Veterinarske postaje za odobritev višje cene za osemenjevanje. Veterinarska postaja je predlagala povišanje od sedanjih 40 na 50 dmarjev, medtem ko je svet sklenil, naj se osemenjevanje za sedaj podraži le na 45 dinarjev. Ce bi se zaradi tega pokazale prevelike težave, bo svet ponovno sklepal o zvišanju. V MESTU IN OKOLICI bo zadnji četrtek v maju, to je 27. maja, zbiranje oblačil, obutve in posteljnega perila. Občinski odbor Rdečega križa priporoča občanom, naj obleko in vse, kar nameravajo podariti, pravočasno očistijo, operejo in zlikajo ter že vnaprej pripravijo zavitke. Letos se organizac^a RK še posebno priporoča za otroška oblačila in obutev. Mladi člani RK sc bodo 27. maja oglasili na vseh domovih med 17. in 19. uro. CENE V BREŽICAH DOLENJSKI LIST ZA PIŠECANE DELAVSKI AVTOBUS Svet krajevne skupnosti Pišece je sklenil poskrbeti za Krožno pot delavskega avtobusa na progi Pišece-Bizeljsko. Za letos je kr^evna skupnost pred dnevi sprejela obsežen delovni načrt. Na krajevne ceste bodo navozili 650 kubikov gramoza, začeli bodo delati vodovod Blatno-Suhadol, dogradili vodovod v Brezju in sc lotili začetnih del na cesti, ki bo povezovala Pišece s Sromljami. BRE2ISKE VESTI Preteklo soboto so veljale v trgo- vini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene: (cena v din za kg) čebula 5,00 česen 8,00 fižol 6,00, 5,00 in 4,50 grah - stročji 9,00 krompir 1,00 koleraba 8,00 korenje 8,50 kumare 8,00 ohrovt 4,50 por 3,00 peterSilj 8,00 paradižnik 15,00 repa - kisla 4,00 solata - mehka 5,00 solata - endivya 4,00 ^inača , 4,00 zelje 6,00 zelje - kislo 3,50 zelena 5,00 češnje 9,00 hruSke 9,60 jabolka 7,20 jagode 28,00 limone 6,40 orehi 6,00 orehi - jedrca 32,00 pomaranče 6,00 slive - suhe 5,00 banane 7,20 jajca 0,55 in 0,60 AO Buna RO<^ie asovnica RESTAVRACIJA Cenjene goste obveščamo, da pričnemo letno sezono na terasi blagovnice v soboto, 22. maja 1971. Vsako soboto od 20. do 23. ure bo igral ansambel ,Jlošld fantje“. Vsakokrat bomo nagradili po tri izžrebane vstopnice z darili naših stalnih dobaviteljev. Vstopnina 6 din. Nudimo vam vse specialitete na žaru in jedi po naročilu. Za obisk se priporoča kolektiv blagovnice NAMA, Kočevje. FINOMEHANIKA. CELJE Kocbekova 3 išče POSLOVNI PROSTOR V NOVEM MESTU po možnosti v središču mesta, za opravljanje svoje dejavnosti. Najemnina po dogovoru. Ponudbe na naslov: Finomehanika, Kocbekova 3 — 63000 Celje yABO0 Prodamo OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300 v voznem stanju letnik 1967 Vozilo bo prodano na javm dražbi dne 29. 5. 1971; pričetek dražbe ob 10. uri v podjetju. Interesnti si vozilo lahko ogledajo isti dan od 8. ure naprej. Izklicna cena 12.000 din. -tekstilana- TOVARNA SUKNA KOCEVJE 'Cc j\9 VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE IN NAROČNIK NA NJENE IZDAJE PREJME TUDI SREČKO ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZŽTP — Transportno podjetje Ljubljana — ŽELEZNIŠKA POSTAJA LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta RROMETNO-TRANSPORTNIH DELAVCEV (zavirač, kretnik in premikač) Podjetje bo za vse na novo sprejete delavce organiziralo tećaj za pridobitev strokovne kvalifikacije »prometno-transportnl delavec«. Za ves Cas trajanja tečaja prejemajo kandidati osebni dohodek v znesku 800 dinarjev mesečno. Po končanem tečaju znafia osebni dohodek od 1600 dinarjev naprej. _ Po enoletni delovni praksi v svojstvu prometno-transport-nega delavca se lahko vplSete v Prometno transportno Solo v Mariboru za sprevodnika na vlaku ali pa vlakovodjo. Šolanje za ta pokUc traja približno 8 mesecev. V tem času prejemajo kandidati osebni dohodek, kot bi blll v službi, In dodatek za Ipčeno življenje. Pogoji: — odslužen vojaSkl rok, — uspešno končanih najmanj d razredon/ osnovne §ole. Zdravstveno sposobnost ugotavlja železnlftka zdravstvena komisija, stroftke pregledov krije podjetje. Sprejemamo tudi maturante za poklic »tehnik — vlakovni odpravnik«. ProSnje sprejema splošna služba na Zeleznlftkl postaji Ljubljana, Trg or 7. VAŠA BANKA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971 odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu. v novi ekspozituri opravljamo naslednje bančne posle: • ZBIRAMO HRANILNE VLOGE • VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV • VODIMO DEVIZNE RAČUNE OBČANOV • OPRAVLJAMO DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT • OPRAVLJAMO DRUGE BANČNE POSLE Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. NOVO MESTO PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! /N od # Perutninsko meso in kokoija jajca.pro- « dajamo odslej tudi na tržnici. Cenjeni potrošniki, obiščite nas! KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto PO USPEHU FILMA**RDEČE KLASJE** INOVA IZDAJA Ipotrčevega ROMANA IVA KHII]TIH CENA 45 DIN mladinska kuffga IfuUfana Trgovsko podjetje »-NAMA-«, Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA TEHNiCNE STROKE (ali pohištvene stroke) za blagovnico v Kočevju Pogoj: prodajaJec, poskusno delo en mesec, delo..za nedoločen čas. Pismene ponudtje z dokazilom o izozbazbi sprejema kadrovsko-socialna služba p>odjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. (iB/ ' ' 'BREŽICE Ste v zadregi za darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Strokovni odbor In komisija za delovna raxmer]a Obrtnega podjetja »ELA«, Novo mesto ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta; 1. VODJO GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA 1 delovno mesto 2. KONSTRUKTOR 2 delovni mesti 3. ORODJAR 1 delovno mesto 4. STROJNI KLJUČAVNIČAR 1 delovno mesto 5. KONTROLOR 2 delovni mesti Razen sploAnih pogojev, ki se zahtevajo za sklenitev delovnega razmerja, zahtevamo ie naslednje posebne pogoje; Dod 1 dlDl ekonomist z najmanj 4 leti delovnih IzkulenJ ali ' el«)nomlst z najmanj 8 leti delovnih IzkuSenJ ali ekonomski tehnik z najmanj 16 leti delovnih IzkuSenJ na področju vodenja In organizacije flnanCne službe In analiz poslovanja; pod 2. elektro in strojni tehnik z dveletnimi delovnimi Izkušnjami v konstrukciji ali razvoju; pod 3. KV orodjar z 2 letoma delovnih izkuftenj pri Izdelavi orodij; pod 4. KV strojni kljuftavnlčar z 2 letoma delovnih izkulenJ; pod 9. KV elektromehanlk z 2 letoma delovnih IzkuSenj na kontroU izdelkov. Kandidati naj po&ljejo plamene ponudbe v 19 dneh od te o*>-jave. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PROSLAVA BO NA DAN BORCEV 4. JULIJA Domicil bataljonu borcev-izgnancev Domovinsko listino občinske skupščine Krško bodo izročili 5. bataljonu I. krajiške brigade na srečanju slovenskih izgnancev v Brestanici Letos mineva trideset let, odkar se je začela štiriletna kalvarija mnogih slovenskih izgnancev. Na pot so odšli z brestani^ega gradu, kjer so v spomin na leta množičnega trpljenja odprli stalno muzejsko razstavo z dokumenti tistega časa. Nekdanji izgnanci se bodo 4. julija ponovno srečali v Brestanici. Zbor ob tridesetletnici deportacij bo oživel dejanja partizanskih enot, s katerimi so se uprle izseljevanju in raznarodovanju Slovencev. Proslava bo namenjena tudi tistim slovenskim izgnancem, ki so se kot borci in aktivisti vključili v narodnoosvobodilno gibanje zunaj slovenskih meja, v krajih, kamor so jih pregnali sovražniki. Takšna enota narodnoosvobodilne vojske je bila slovenska prostovoljna brigada oziroma 5. bataljon I. krajiške brigade, ki mu bodo po sldepu zadnje seje občinske skupščine izročili domovinsko listino. V tej slovenski prostovoljni brigadi so bili pretežno slovenski izgnanci. Bataljon je sodeloval v bojih od Orolika pri Šidu do Otoka pri Komljetin-cih, Opatovca, Bapske-Novak, Šarengrada, Brezovega polja, Brčkega, Vinkovcev, Velike Ko-paonice, Murske Sobote in Ma- OBRTNIŠKO BANKO BI RADI Krški obrtniki so v razpravi o ustavnih spremembah podprli vse amandmaje in predlagali, da bi se radi ob spremembah republiške ustave aktivno vključili v oblikovanje njenih dopolnit Na zboru so izrazili željo po ustanovitvi slovenske obrtniške banke. Vanjo bi vlagali sami in zagotovili bi kredite za obrtnike, ki v sedanjem bančnem sistemu težko pridejo do posojil SVET KOOPERANTOV Pri krškem AGROKOMBINATU so pred nedavnim izvolili 15-članski svet kooperantov in ga v celoti vključili v delavski svet podjetja. Novi svet je sprejel že tudi program poslovne enote za kooperacijo z zasebnimi Jonetijskimi p^izvajalcl ribora do Eibiswalda. V teh bojih je padlo 124 borcev ali četrtina slovenskega bataljona. Ranjenih je bilo več kot tretjina preživelih borcev. Največje izgube je imel bataljon decembra 1944 v bitki pred Otokom, kjer je padlo 13 borcev, in januarja 1945 v bojih pri Opatovcu, kjer je izgubilo življenje 77 borcev. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Srbijo je dobila poziv Vrhovnega štaba NOV, za vključitev v slovensko brigado 8. novembra 1944. V zelo kratkem času se je prijavilo v brigado 1035 prostovoljcev — Slovencev, ki so tam živeli že pred vojno, m izgnancev. Prvi krajiški brigadi so se priključili kot 5. bataljon, ki je štel januarja 1945 415 borcev. Druge prostovoljce so zadržali za delo v zaledju. J. T. I Zidovi nove osnovne Sole v Ifr^em stoje že od jeseni. Zdaj nada-Ijujejo delo obrtniki. Časa nimajo več na pretek, saj bo otvoritev poslopja že 15. avgusta. Do takrat bodo pred šolo uredili že tudi spominski paik KrŠdm borcem, ki so jih Nemci 1941. leta postrelili v gozdovih Dobrave. Na sliki montiranje telovadnih naprav. (Foto: J. Teppey) 2 I i s 4 0 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4. Za malodušje ni razlogov Komunisti, to je vaš čas, ne zamudite ga! Začelo se je obdobje živahnega dela v organizacijah zveze komunistov, ki so jim člani občinskega komiteja še posebej naročili, da ni treba čakati nobenih „direktiv"' in da so dokumenti brionske seje predsedstva ZKJ ter besede predsednika Tita zadostno orožje za spopad z vsemi težnjami, ki ovirajo uresničevanje stabilizacijskih načrtov in uveljavljanje samoupravnih pravic delovnih ljudi. Komisije občinske konference ZK v Krškem so se prve lotile nalog, ki so jih sprejele na razširjeni seji komiteja 11. maja. Ocenile bodo razmere v občini in delovnih organizacijah v luči prej omenjenih sklepov in stališč, nato pa posredovale gradivo, podprto s podatki, članom komiteja in naprej občinski konferenci Zveze komunistov, ki bo sklicana konec maja ali v začetku junija. Obravnavala bo tudi dobre in slabe strani kadrovske politike v domači občini. Komunistom v podjetjih priporoča komite, naj se posvetijo ocenjevanju odgovornosti članstva, zlasti odgovornosti vodilnih delavcev, članom sindikalnih vodstev pa temeljitejše delo z vsemi zaposlenimi, boju proti neutemeljenim socialnim razlikam, proti zaposlovanju delavcev pri odločanju v političnih in samoupravnih zadevah. Komite je zahteval ostrejše ukrepanje inšpekcijskih služb sodišč in službe družbenega knjigovodstva pri načrtnem kršenju zakonitih predpisov. Obljubil jim je vsestransko podporo. V razpravi so udeleženci, ki jih je bilo nad 50, poudarili, da bodo s povečano odgovornostjo in delavnostjo komunisti lahko kos vsem nalogam in da ni prav nobenega razloga za malodušje. J. TEPPEY S 4 4 J 4 5 4 4 J 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 PRAVNO POSVETOVALNICO HOČEJO Neuki občani v krški občini se pogosto obračajo za pravno pomoč na občinsko sodišče, ki pa teh nasvetov praviloma ne sme dajati. Pogosto gre tu za sestavljanje pogodb po že ustaljenih obrazcih. Pogodbe so vtjpijigami po 3 din izvod, občani pa marsikdaj tega ne vedo in sc zato obračajo drugam. Za odvetnike pa revnejši prebivalci ne zmorejo ;Stro-škov, saj je treba včasih plačati tudi po 250 din za pogodbo. Odborniki so predlagali ustanovitev službe pravne pomoči, ki naj bi jo financirala občinska ^upščina. POMOČ ZA VODOVODE Za vodovode so v krški občini letos namenili nad 250.000 din, sproti pa rešujejo še dodatne vloge. Za vodovod na Krškem polju bo ^upšči-na prispevala 11.000 din za vodovod na Velikem Podlogu 5000 din, za vodovod na Zdolah 40.000 din, za vodovod Smednik 1100 din, za Pi-javško 4000 din, za Okrog 5000 din in za Presladol 2000 din. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki izglasovali tudi predlog za 3180 din pomoči pogorelcem na Krškem polju. SPREMENITI DEDOVANJE Občinsko sodišče v Krškem je že enkrat predlagalo spremembo zakona o dedovanju in potreba po tem je vsak dan občutnejša. Ce starši ob smrti ne naredijo oporoke, dobijo vsi otroci enake deleže, tisti, ki so se izučili poklica, ki imajo stanovanje in dobro službo, ter tisti, ki je delal doma na zemlji in skrbel za starše na stara leta. V takih primerih si torej sorojenci delijo njegove žulje. Domači sin je obdeloval zemljo. Ce je ne bi, ne bi nič dala, zato ni prav, da so deleži za vse otroke enaki. DVA ZA SONČNI VLAK Izleta s Sončnim vlakom, ki ga letos za invalide že drugič prireja Rdeči križ Slovenije, se bo^a udeležila tudi dva invalida iz brežiSce občine. Sončni vlak jih bo popeljal na nekajdnevno potovanje po zahodnoevrop-^ih deželah. CEVI SKOZI KRŠKO VAS Prebivalci Krške vasi sami sebi ne morejo verjeti, da bodo že ta mesec končali delo, ki so ga napovedovali šele za jesen. Vodovod si napeljujejo s tako prizadevnostjo, da so položili že skoraj pet kilometrov cevL Vodo bo dobilo 120 hiš. Ko so začeli, je bilo le nekaj nad 80 prgavljencev, potem pa so se kar sproti pridruževali novL Prispevek na hišo cenijo z delom vred na tri tisoč din. BRESTANICA : NOVO MESTO 3:1 Novomeščanke so v nedeljo odigrale v Brestanici prvenstveno odbojkarsko tekmo ženske republiške lige z domačinkami. Srečanje je bilo zelo zanimivo, izkušene Bre-stančanke pa so slavile zasluženo zmago. Novomeščanke so pokazale precej in bodo jeseni, ko bodo v ligi nastopale ~ v konkurenci, trd oreh vsem ekipam. V spomladanskem delu igrajo namreč izven konkurence in bodo vsa srečanja imele na tujih igriščih. KRŠKE NOVICE sl POSTANITE IN OSTANITE REDNI BRALCI KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE. VZEMITE Sl ČAS TUDI ZA SVOJO DUHOVNO BOGATITEV IN PREČITAJTE V ENEM LETU VSAJ KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE NA BAZENU pri tovarni celuloze in papirja je s 1. majem bife prevzel v upravljanje zasebni gostinski delavec. Odprt je ves dan in je dobro založen s pijačami, po naročilu pa gostom pripravijo čevapčiče, r^-njiče in še kaj drugega. Ob sobotah zvečer igra ob bifeju manjši orkester plesno glasbo. Tako so Krčani znova dobili prijeten prostor za pomladne in poletne zabave na prostem. PRED ENAJSTIMI DNEVI so na zboru kmetov kooperantov krškega Agrokombinata izvolili petnajstčlanski svet kooperantov. Na zboru so razpravljali o delu kooperacijske službe v preteklih letih in sestavili letošnji delovni program. V PETEK POPOLDNE seje s tekmovanjem mladinskih ekip v rokometu začelo tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal „Dneva mladosti". Tekmovanje sc bo končalo v nedeljo s svečano podelitvijo pokala. OSREDNJA PRIREDITEV V POČASTITEV dneva mladosti bo v nedeljo popoldan na Senovem. Po paradi mladosti bo na nogometnem Igrišču zborovanje, na katerem bo mladini spregovoril predsednik občinske skupščine Jožko Radej. Govoru bo sledil svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, podelitev prehodnega pokala zmagovalni športni ekipi in kulturni sp^ red. Krška mladina bo z zjjorovanja poslala pozdravno pismu maršalu Titu z najboljšimi željami ob njegovem rojstnem dnevu. TEDEN MLADINSKE KULTURNE dejavnosti se je začel preteklo nedeljo in se bo končal s sklepno prireditvijo na brestaniškem gradu v soboto popoldne. V šestih dneh se bodo občinstvu predstavile mladinske dramske skupine s Senovega, Podbočja in Krškega ter lutkovna skupina senovške osnovne šole, ki bodo s svojimi predstavami nastopile v devetUi krajih. Na sklepni prireditvi bo nastopilo osem pionirskih in mladinskih pevskih zborov in kot gostji dve folklorni skupini iz Karlovca. V KRSKI OBCINI SE IZREDNO Sola ryi visokih in viqih šolah 52 prosvetnih delavcev, temeljna izobraževalna skupnost pa štipendira 13 dijakov in študentov. S tem kadrom, ki se bo došolal v prihodnjih letih, bodo v krški občini izboljš^i izobrazbeno strukturo prosvetnih delavcev in s tem izboljšali delo v vzgojno izobraževalnih ustanovah, dosegli večjo idejnost pouka in posodobili učne metode. GRADNJA PROSTOROV, kjer bo imelo krško gasilsko društvo shranjen svoj inventar, hitro napreduje. Poslopje bo verjetno zgrajeno že pred predvidenim rokom, tako da ga bodo svečano izročili namenu ob letošnjem praznovanju 100-letnice ustanovitve društva. »Davčni« vprašaj nad cesto Cc bo republiški cestni sklad dobil zvezni prometni davek od goriva, ki ga je zveza prenesla na republike, bo zloglasnih 2860 metrov ceste drugega reda med Slovensko vasjo in Puščavo asfaltiranih še letos, če tega denarja ne bo dobil, pa zagotovo v prihodnjem letu. Tako se je glasil dogovor med predstavniki občinske skupščine Trebnje in republiškega cestnega sklada. Razen tega so sc še dogovorili, da bo sklad takoj naročil pregled načrtov in nov predračun stroškov. Kot je znano, je trebanjska občinska skupščina poslala pismo republiški skupščini, cestnemu skladu in komisiji pri IS SRS, v katerem je navedla tehtne razloge za posodobljenje omenjene ceste in zahtevala od cestnega sklada, naj izpolni svojo obveznost, ki je še iz leta 1967. DANES O ŠOLI NA TREBELNEM Predlog investicijskega programa za gradnjo šole na Trebelnem, ki naj bi bila narejena še letos, bo danes predmet razprave občinske skupščine Trebnje. Predlagano je, naj bi skupščina najela 1,32 milijona dinarjev posojila, ker bo šola skupno stala 2,03 milijona dinarjev. Razen tega obsega dnevni red fc vrsto poročil.. Cene v Sevnici in Trebnjem . Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene: cvetača čebula česen fižol krompir korenje (uvoz) peteršilj paradižnik solata - mehka zelje zelje - kislo zelje (pak. z vinom (1/2 kg^ fige - suhe jabolka (uvoz) limone orehi - jedrca pomaranče slive — suhe banane jajca smetana - 1 sirček sirček, pak. po 1/4 kg Sevnica Trebnje (cena v din za kg) — 6,00 3,40 3,00 9,00 8,00 6,00 8,40 1,10 0,75 9,00 8,00 8,00 7,80 16,00 — 4,50 5,70 — 3,80 3,00 - 2,10 — 6,20 — 6,60 6,00 5,50 30,00 21,50 5,20 5,50 5,30 4,60 6,00 6,30 0,55 0,55 14,20 3,70 7,20 (1/4 1) 2,35 PO ZASE3)ANJU GOSPODARSKEGA AKTIVA TREBANJSKE OBČINE: Povsod z načrti, ne več na pamet! Naloga delovnim organizacijam, naj pripravijo razvojne programe Do konca letošnjega julija mprajo delovne organizacije predložiti občinski skupščini svoje razvojne programe, narejene v smislu stabilizacijskih načel, je prejšnji teden sklenil gospodar^ aktiy trebanjske občine, kije na pobudo predsedstva občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij obravnaval trenutni gospodarski položaj v trebanjski občini. Se eno, položnejšo smučarsko progo bodo letos uredili ob smučarski vlečnici, so sklenili na petkovem občnem zboru smučarskega društva v Trebnjem. To je dobra novica za tiste ljubitelje zimskega športa, ki so letošnjo zimo lahko samo gledali, kako se spuščajo mojstri strmine, med katere šteje tudi domačin Nace Sila, ki ga vidimo med januarddm nočnim slalomom, privlačnim tekmovanjem, ki ga bodo prirejali vsako leto. (Foto; S. Dokl) PREOBRAT V DELU DRUŠTVA Zdaj konec životarjenja Novoizvoljeno vodstvo društva upokojencev na Mirni je bolje zastavilo delo — Društveni prostor Že dolgo ni bilo v javnosti glasu o delu društva upokojencev na Mirni, izjema je bila drobna vest o pomanjkanju prostora, zato želim o mirenskih upokojencih spregovoriti nekaj več. Preteklo je več let, ko člani od svojega društva niso imeli ničepr drugega kot skromen prigrizek 'na letnem občnem zboru. Vodstvo je bilo vedno isto. Nezadovoljstvo in nesoglasje v odboru sta povzročila, da so nekateri člani odstopili. Ni še dolgo tega, odkar je novoizvoljeni odbor napravil preobrat. Ni šlo drugače, kot da je naredil čistko v sa- TREBANJSKE IVERI PRAZNIK TREBNJEGA. V soboto je Trebnje slavilo krajevni praznik. Popoldne so bila športna tekmovanja. V streljanju z zračno puško je med 30 tekmovalci zmagal Zlatko Longar, drugi pa je bil Franc Maraš. Sledil je odbojkarski turnir, na katerem je ekipa KEMOOPRE-ME iz Trebnjega osvojila prvo mesto in pokal, zatem ko je premagala drugouvrščeno moštvo Žužemberka in tre Neuvrščeno ekipo NOVOLESA iz Straže. Ob 18.30 je ob zvokih trebanjske godbe na pihala delegacija krajevne organizacije ZB NOV položila venec k spomeniku, sledila pa je še uspešna akademija v dvorani prosvetnega doma. „SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO". Mladinski aktiv „Jožko Prijatelj-Svobodan“ s Ponikev bo v soboto, 22. maja, spet sodeloval v mladinski radijski oddaji „Spoznavajmo svet in domovino." Prireditev bo v dvorani prosvetnega doma v Trebnjem ob 19.30. Na zadnjem tekmovanju so mladinci iz Ponikev premagali Jeseničane z rezultatom 52:29. Se proga za manj zahtevne SMUČARJE. V petek je bil uspešen občni zbor trebanjskega smučarskega društva, na katerem so izvolili nov 9-članski odbor, za novega predsednika pa Ivana Goleta. Sprejeli so delovm program za prihodnjo sezono, ki predvideva več tekmovanj in različnih smučarskih tečajev. Na zboru so tudi sklenili, da bodo letos uredili še eno smučišče, primerno za smučarje, ki premorejo manj smučarskega znanja. Člani kluba upajo, da bodo imeli lastniki gozdnih parcel razumevanje in bodo voljni menjati svoje parcele za druge. Na občnem zboru so iarekli javno pohvalo vsem, ki so pomagali, da je bila zamisel o vlečnici uresničena. SPREJEM MLADIH ČLANOV RK. Podobno kot v še nekaterih šo- lah so tudi v Trebnjem 13. maja pri- mlade člane Rdečega križa. Ob tej priložnosti so priredili kulturni spored, mladim članom pa so izročili značke, izkaznice in darilca. V trebanjski občini bodo letos skupno sprejeli nad 500 mladili ljudi med člane te dobrodelne organizacije. OB DNEVU UJV. Predsednik občinske skupščine je tudi ob letošnjem dnevu uprave javne varnosti priredil 13. maja sprejem za delavce milice. Srečanje je bilo pri lovski koči na Grmadi. CEZ VSA PRIČAKOVANJA. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo priredil v soboto, 29.^maja, ekskurzijo v Avstrijo. Do ponedeljka se je prijavilo že 158 ljudi, kar je preseko vsa pričakovanja, sprejemanje prijav pa so morali žal celo ustaviti. Ekskurzijo bodo organizirali tako, da bo v soboto vozil en avtobus, naslednje sobote pa šc drugi. PRVI KOPALCI. V nedeljo so sc pojavili prvi kopalci tudi na trebanjskem kopališču na Temenici. Spraševali so, kako je z načrtom krajevne skupnosti, ki je sklenila letoi urediti kopališče, tako da bo lahko služilo namenu. Zaenkrat je znano samo to, da si je prejšnji teden kopališče ogledala strokovna komisija in ugotovila, da je ob urejanju kopališča potrebno vsaj delno regulirati strugo potoka. Zdaj pripravljajo račun, koliko bo vse delo veljalo, potem pa bodo videli, kdaj bi z urejanjem lahko začeli. ODPADKI V POŽIRALNIKIH. Oba požiralnika na Ponikvah sta postala prava odpadna jama. Vse mogoče reči mečejo neodgovorni ljudje, ki ne pomišljajo, koliko stane čiščenje. Ce se bo tako nadaljevalo, nameravajo storilce prijavljati in kaznovati. Te besede naj bodo opomin. mem odboru in pritegnil ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. Da je novi odbor ubral pravilno pot, se je kmalu izkazalo, saj so v društvo vstopili nekateri upokojenci, ki se predtem niso hoteli včlaniti, in tisti, ki so sami odstopili ali bili brez vzroka izključeni. Ena izmed dejavnosti društva je prirejanje izletov. Za letos ima odbor v načrtu tri. Ce bodo upokojenci s tem zadovoljni, bo z njimi društvo še nadaljevalo. Odbor je tudi sklenil, da se bo povezal s sosednjimi društvi upokojencev ter s političnimi in družbenimi organizacijami na Mirni. Največja dejavnost pa naj bi bil nakup društvenili prostorov. Za svoje poslovanje doslej upokojenci niso imeli nobenega prostora. Odbor je sklenil kupno pogodbo z Janezom Potokarjem. V pritličju hiše bo klub upokojencev, v prvem nadstropju pa pisarniški in sejni prostor ter stanovanje za hišnika. Da se je novi odbor lotil tako naprednih zamisli, ni nič čudnega, saj so zbrani v njem sami stari borci, v katerih sposobnost zaupa tudi republiški odbor društva upokojencev In jim denarno pomaga. IVAN URBANClC Lansko poslovno leto je bilo, kot smo izčrpneje že poročali, u^ešno. Z izjemo trgovine in gradbeništva so napredovale vse gospodarske panoge, del tega napredovanja pa gre seveda tudi na račun inflacije. Občinsko gospodarstvo se še vedno ubada z nerešenimi' problemi, npr. pomanjkanjem strokovnjakov vseh vit;t, pogoštim” primanjkljajem obratnih sredstev (ker banke očitno niso naklonjene manjšim podjetjem), z majhno delovno storilnostjo, zlasti v nekaterih podjetjih, itd. Priprava razvojnih načrtov naj bi pripomogla, da bi vodstva podjetij bolj razmislila o trenutnem položaju in o razvojnili možnostih. Občina je po razvitosti na repu, zato potrebuje hitrejši razvojni tempo, če hoče dohitevati bolj razvite. Trenutno je zaposlenih 3.300 ljudi (kakih 1.400 se jih od tega vozi na delo v druge občine), kar je samo 19. odst. celotnega prebivalstva. Če bi občina v prihodnjih petih letih hotela dohiteti republiško poprečje, ki znaša zdaj 30 odst., bi morala imeti 2.200 novih delovnih mest, in ne samo 1.000, kot jih predvidevajo okvirni razvojni načrti podjetij. Torej bo treba v prihodnjem obdobju narediti kar največ, da bo gospodarstvo dobilo „pospe-šek“. K temu naj bi pripomogli tudi sklepi gospodarskega aktiva, sprejeti prejšnji teden, ki pravijo da morajo podjetja že do konca tega meseca pripraviti podrobne'načrte proizvodnje in investicij, pripraviti poročUa o kadrovskih razmerah ter sprejeti sklepe o družbenem dogovoru o štipendiranju. V prihodnje je potrebno nadaljevati z izboljševanjem razmer v obratih, ki imajo sedež v drugih občinah, zagotoviti več obratnih sredstev. Delovne organizacije sd tudi pozVane, naj dajo pripombe k tezam srednjeročnega programa razvoja trebanjske občine. M. L. ,JLEŠCERBE“ OPOMINJAJO Zadnje čase je ob večerih tako slaba električna napetost, da žarnice včasili komajda brlijo,.^pralni stroji, tisti, ki so bolj občutljivi za napetost, pa sploh ne delajo. Da je zadeva resna, se je izkazalo tudi na sestanku z direktoiji in drugimi predstavniki delovnih organizacij prejšnji teden, ko so ugotavljali, da lahko slabe elektroenergetske razmere zavro splošna gospodarska prizadevanja. Sklenili so, naj strokovna služba preuči možnosti za razvoj elektroenergetike na območju trebanjske občine. TREBNJE O NALX)GAH KOMUNISTOV Splošna graja nima osti Pred jutrišnjo sejo občinske konference ZK v ponedeljek popoldne bo v Trebnjem zasedala občinska konferenc^ Zveze komunistov, ki bo ocenjevala gospodareki položaj v občini in politično delovanje članov ZK. Seja bo pomembna zategadelj, ker prihaja v času po 17. zasedanju predsedstva ZKJ, kije sprejelo vrsto življenjsko pomembnih sklepov in nalog. Komunisti v občini podpirajo sklepe in odobravajo Titove besede, tudi za druge občane lahko to trdimo. Ljudje vedo, kaj je narobe in kaj je treba spremeniti, kako narekujejo načela reforme. Samo vedeti in odobravati pa je premalo, potrebno je slabosti in napake odpravljati, začeti je treba pri sebi, kot je bilo že tolikokrat povedano. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker je med ljudmi pogosto vsi-drano prepričanje, naj najprej začno drugače delati in ravnati tam ,,zgoraj“, češ da „riba pri glavi smrdi“. Res je, da so napake tistega, ki ima več pristojnosti in večji vpliv lahko neprimerno večje, res pa je tudi, da mnogo manjših napak tudi lahko nanese za več velikih. Pošteno je najprej pometati pred svojim pragom, šele potem ima- mo več moralne pravice kritizirati slabo delo in ugotavljati napake drugih. Zapisane misli ponavljamo zato, da ponedeljkova konferenca ne bi bila le zato, ker pač mora biti, marveč, da bi prispevala tudi kaj konkretnega. Izkušnje učijo, da posplošena graja skorajda nič ne zaleže, grajati je treba bolj določeno, vendar odkrito in tovariško. Seja občinske konference je priložnost, da pomanjkljivosti v občini pa tudi krivce spoznamo in obravnavamo bolj konkretno, kot je to mogoče narediti na višjem nivoju, na njej pa naj bi se tudi dogovorili za pravilnejše ravnanje in boljše delo v priliodnje. Stvari ne smejo več iti svojo pot in tudi občinska organizacija ZK lahko pripomore po svoje, da bo vnaprej drugače, bolje. OSNOVNA ŠOLA GRM Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta za: — HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj za sprejem na delo; kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater ali električar; — 5 SNA2ILK Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole; — 2 KUHARICI Pogoj: 1 kvalificirana. 1 lahko polkvalificirana; — TAJNICO Pogoj: nižja ali srednja izobrazba adrriinistra-tivne ali ekonomske smeri; — RAČUNOVODJO Pogoj: nižja strokovna izobrazba in K) let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN Novo nnesto razpisuje prosta delovna mesta za: — HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater, električar; — 3 SNAŽILKE Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole; — 2 KUHARICI Pogoj: 1 kvalificirana kuharica, 1 lahko polkvalificirana; — TAJNICO Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri; — RAČUNOVODJO Pogoj: nižja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Podjetje za izdelavo in montažo kemijske opreme in instalacij KEMOOPREMA TREBNJE OBJ AVLJ A prosta delovna mesa in vabi v delovno razmerje večje število; 1. kvalificiranih in poikvalificiranih varilcev in konstrukcijskih ključavničarjev 2. nekvalificiranih delavcev za priučitev v poklicu varilec in konstrukcijski ključavničar 3. vodij montažnih skupin za delo na terenu (na območju SR Slovenije) Za delavce v Mirenski dolini je organiziran prevoz z lastnim avtobusom. Za vodje montažnih skupin ni nujno, da .so iz bližine podjetja, ker je delo pretežno tei"eru>ko. Obiščite nas in pj-epričali se boste o delu, možnosti napredovanja in lepem o.sebnem dohodku! Pričakujemo vas! ‘ ■ iBEBiNM innncE JUGOBANKA < Or ObP' LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 ŠE ENA NOVOST PRI JUGOBANKI: SVETI VARČEVALCEV PRI POSLOVNIH ENOTAH BANKE! VI. redni zbor članov JUGOBANKE je 25. februarja t. I. sprejel nov statut JUGOBANKE, ki določa ustanovitev svetov varčevalcev. Z uvedbo načela samoupravljanja v vprašanjih varčevanja se raziirjajo pravice varčevalcev, ki imajo hranilne vloge pri JUGOBANKI. Varčevalci bodo na ta način dobili priložnost vplivati s svojimi pripombami in predlogi na politiko in način poslovanja s hranilnimi vlogami v JUGOBANKI ob upoštevanju načela demokratičnosti in čuvanja poslovne tajnosti. Podrobnejša pojasnila o tem vprašanju bodo objavljena v naših prihodnjih obvestilih. Upravni odbor KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesU) referenta za obračunavanje in nakazovanje dolgoročnih denarnih dajatev Pogoji: končana ekonomska srednja šola ali njej sorodna šola in 2 leti prakse. Kandidati naj vložijo prijave na Upravni odbor KZSZ. Novo mesto, Kidričev trg 3, v roku 15 dni p« objavi razglasa. ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE VPISUJEJO ZAUPNIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KNJIGARNE IN UPRAVA PREŠERNOVE DRUŽBE V LJUBLJANI, PRAŽAKOVA UL. 1 ZA BIRMO IN OBHAJILO vam nudimo kvalitetne dekliške in fantovske obleke. Prav tako vam nudimo v naši prodajalni svilene, . bombažne, diolen in trevira ženske obleke v modnem in klasičnem kroju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudi za močnejše postave — od priznanih tovarn MURA, RIO in VARTEKS. Obiščite prodajalno KONFEKCIJA trgovskega podjetja SEVNICA v Sevnici! KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA Čufarjeva 16 sprejme na delo 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV — MOŠKIH za delo v transportu in tiskarni Pogoji ; odslužen vojaški rok, starost do 30 let, možnost prevoza na izmensko delo. Delovna organizacija nudi osebni dohodek po pravilniku, delno povrnitev stroškov prevoza in možnost prehrane v tovarni. Ponudbe sprejema kadrovski sektor do 15. dne po objavi. o DELEŽU OBČINE V STABILIZACIJSKIH PREADEVANJIH Da ne bo usodnega vprašanja: »če« Sklepi političnega aktiva v Sevnici: spremeniti nereformsko ravnanje, narediti stabilizacijske načrte, izt^ljšati di&lovanje članov ZK Lahko trdimo, da v sevniški občini ljudje podpirajo sklepe z nedavne 17. seje predsedstva ZKJ in da odobravajo Titove besede, ki jih je izrekel v Labinu in v Sarajevu, vedno znova pa izgavaijajo tisti večni „če“. Zaupanje očitno ni brez meja, doslej je bilo že preveč slabih izkušenj, ko so dobri sklepi in dogovori ostajali le na papuiu, življenje pa je šlo svojo pot. Kako delati v sevniški občini, da bo tudi ona prispevala svoj delež do umiritve gospodarskega in političnega položaja v deželi, o tem je v sredo, 12. maja, razpravhal politični aktiv občine skupaj s člani občinskega komiteja ZK in predstavniki delovnih organizacij. Ugotovitve so bile naslednje. Tudi v sevniSki občini so ostajali nekateri politični sklepi in dogovori neuresničeni. Preveč so se v občini ukvarjali s splošnimi problemi, izogibali pa so se konkretnih akcij. Politične organizacije so razvoj bolj spremljale, kot usmerjale, pojavilo se je vsakdanje ravnanje in ponašanje, ki ni v skladu z reformo. Sevnica je šla s tokom, ki je zajel deželo in ki zagotovo ne bi pripeljal daleč. Začeti je treba drugače, predvsem pa poštovati zakonitost in disciplino ter v praktičnem življenju ravnati tako, kot narekujejo sklepi političnega vodstva Jugoslavije. Z nere-formskim ponašanjem je treba povsod prenehati, sicer bodo uspehi le polovični ali pa jih sploh ne bo. Politični aktiv je ugotavljal, da so sistemske osnove v bistvu dobre, potrebno jih je le izvajati in spoštovati. Ker v delovnih organizacijah v o^ čini ni stabilizacijskih načrtov, je politični aktiv sklenil, da jih je treba čimprej narediti. Spremeniti je treba tudi delovanje komunistov, katerih naloga je, da jasno zastopajo politiko ZKJ, da pripomorejo do ustvarjalnega vzdušja, da so osebno odgo-vQrni, samokritični, da sproti od- Mladi sevniški kitaristi s svojim učiteljem iMartinoni Jaiiiškom. RAZGOVOR Z VZGOJITELJEM Družijo jih zvoki kitar Martin Jamšek: »Razveselim se vsakič, kadar v človeku ztHjdim veselje do glasbe« Martina Jamška poznam že nekaj let. Sam sem se prepričal o spretnosti njegovih učencev v igranju na kitari, ki je dokaj zahteven instrument. Poprosil sem ga, naj odgovori na nekaj vprašanj. - Kdaj ste vzljubili glasbo in še posebej kitaro? “ „Glasba mi je pomenila posebno doživetje, odkar pomnim. Ko sem za 12. rojstni dan dobil v dar novo kitaro, mi je bilo to pravo doživetje. Prve prijeme mi je pokazal znanec, kmalu sem znal spremljati preproste pesmice, a ker me to še ni zadovoljilo, sem si poiskal pravega učitelja v Trbovljah. Kasneje sem se seznanil Še z drugimi instrumenti, vendar mi je kitara ostala najljubša. Naneslo je, da je v pihalni godbi v Sevnici, ki jo je vodil takratni ravnatelj šole tov. Kladnik, manjkal klarinetist. Oprijel sem se tudi tega instrumenta in z vneto vadbo dosegel, da so mc kmalu sprejeli medse.“ „Kako in kje ste se začeli javno udejstvovati? “ ,,Po vojni sem sodeloval v orkestru Svobode v Sevnici. Takrat in že poprej sem spoznal, da o glasbi premalo vem. Kot železničar sem redno potoval v Ljubljano in Zagreb ter se izpopolnjeval, kolikor je bilo v moji moči. 1962 je svet za prosveto in kulturo ustanovil center za glasbeno vzgojo. Na priporočilo glasbenika prof. Stanka Preka sem z veseljem sprejel zaupano dolžnost in začel vaditi mlade kitariste.“ „Kolikšno je v Sevnici zanimanje za kitaro? “ ,,Po devetih letih se je zvrstilo kar lepo število kitaristov. Skupno smo premostili marsikatero težavo in se Loka: zakaj »klubsko mrtvilo« ? Loka pri Zidanem mostu je bila svojčas znana po živahnem kulturnem delu. Kiaj je bil med prvimi v sevniški občini, ki je imel klubsko življenje: predavanja, šah, televizor. Sčasom^ je vse to ponehalo, zanemarili pa so fudi prostore. Dvorano je bilo treba obnoviti, to pa je zahtevalo veliko truda in denarja. Toda zdaj, ko so klubski prostori urejeni, ni dejavnosti. Z delom je prenehala tudi strelska družina, skratka, nekdanje živahnosti v kraju ni več. Kulturno in športno udejstvovanje bi lahko poživili, spodbudo za to naj bi dala mladinska organizacija ali kdo drug. veselili doseženih uspehov. Zlasti ve^ sel sem bil nastopov svojih učencev na RTV Ljubljana in na posavskem kulturnem festivalu. Pred leti sem ustanovil tudi zabavni orkester v Sevnici, v katerem sodelujejo učitelj harmonike tov. Rauter in nekateri nekdanji učenci." s. SKOCiR pravljajo napake in pomanjkljivosti, skraja, da dajo v tem času od sebe več, kot so dajali doslej. Da bi se Zveza komunistov v občini primerno organizirala za delovanje v prihodnje, bodo v kratkem sklicali tudi sejo občinske konference ZK in sestanke osnovnih organizacij in akti-vov- M. L. V NEDEUO ZBORI KMETOV V nedeljo, 23. ra^a, bodo v več krajih sevniSce občine zbori volivcev, na katerih bodo predlagali in volili kandidate za štiri nove člane v ^upščino zdravstvenega zavarovanja kmetov v Celju. Ob tej priložnosti bodo ljudem predstavniki zavoda razlagah, kako je zdaj s pravicami in dolžnostmi kmetgskih zavarovancev. V nedeljo bodo zbori v Tržišču, Šentjanžu, Zabukovju, Bučki, Studencu in na Blanci; razen v teh krajih bodo zbori še v Loki, Boštanju in v Sevnici, vendar v času, ko smo zbirali podatke, za te tri kraje čas še ni bil določen. ODLIKOVANJA AKTIVISTOM RK Ob tednu Rdečega križa so v Sevnici podelili 7 zlatih in 21 rebrnih odlikovanj zaslužnim aktivistom te dobrodelne organizacije. Zlata odlikovanja so dobili: Valentin Hribar, Antonija Perko, Ana Fegic, Franc Jerala, Alojz Lisec, Betka Kos in Danica Močan, srebrne pa: dr. Jurij Pesjak, dr. Stefan Humar, Marija Je-ler, Tilčka Zupančič, Mara Starič, Anton Starc, Pavla Pečnik, Renata Kovačič, Milica Svenšek, Lado Hočevar, Fani Ginyjelj, Marija Štem-pelj, Štefka Stempelj. Simona Urbančič, Jožica Dobršek, Viktor Krajčič, Frančiška Pipan, JeUca Pirkovič, jože Marušič, Marija Skušek in Rudi Posedel Nagrajencem so priredili topel sprejem. V ŠENTJANŽU - 17. OKTOBRA Počastitev 30-letnice smrti heroja Milana Majcna in soborca Jančeta Mevžlja bo predvidoma v nedeljo, 17. oktobra. Tako je prejšnji teden dclenil občinski odbor, ko je obravnaval organizacgske zadeve, povezane s to medobčinsko proslavo. Kot so povedali na seji centralnega odbora, ki je bila prav tako v Šentjanžu, so spomenik in načrti že napravljeni, priprave za proslavo pa potekajo, kot je bilo predvideno. Zbrani sta že dve tretjini potrebnega denarja za postavitev spomenika v Šentjanžu, ureditev hiše in njene okolice v Mumicah ter za organizacijo same proslave. Zaenkrat še ni mogoče dati odgovora, kaj bo z asf^tiranjem ceste, dokončno pa niti še ni določeno, kdaj bo dograjena tako potrebna telovadnica pri šentjanški osnovni šoli OD LISCE DO MALKOVCA POČASTITEV DNEVA UJV. 13. maj. dan uprave javne varnosti, bodo v sevniški občini počastili jutri, 21. maja. Predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič bo priredil sprejem za delavce UJV na Lisci. VNOVlC O KMETIJSTVU. V kratkem sc bo v Sevnici vnovič sestala sekcija za kmetijstvo, ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Do 20. maja bodo pripravili gradivo o trenutnih kmetijskih razmerah v občini, ki bo služilo kot podlaga za razpravo. Sestavljenih je kar 47 aktualnih vprašanj, na katere naj bi dala kmetijska sekcija odgovore skupaj s strokovnimi službami. Razpravi naj bi čimprej sledila tudi ustrezna akcija, saj besede in sklepi sami po sebi še ničesar ne spremenijo. SPREJEM KURIRČKOVE POSTE. MinuU teden je sevniško občino vnovič obiskala priljubljena kurirčkova pošta. Učenci osnovnih šol so ji prirejali sprejeme s kulturnim sporedom, udeleženci NOB pa so pionirjem in pionirkam govorili o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja. TRAKTORJEV NI. Kmetje že tako in tako težko spravijo vkup denar za nakup kmetijskega stroja, toda če ga že, se pojavijo nove težave. Ta čas, na primer, ni mogoče dobiti traktorja, izjema je le tisti, kdor ima na voljo devize. Kmet iz Boštajna pri Sevnici nam je povedal, da ima že skoraj leto dni naročen traktor pri kmetijskem kombinatu, vendar ga še vedno ni dobil. Če smo začeli varčevati z devizami pri nakupu kmetij^ih delovnih priprav, zagotovo ne varčujemo na pravem koncu, saj vemo, kaj vse naša trgovina, ki jo vodi predvsem zaslužek, kupuje v tujini. NA SEJEM CVtTJA. V Zagrebu so pod pokroviteljstvom soproge tov. Tita, Jovanke Broz, odprli razstavo cvetja. Za soboto je tudi sev-niška hortikulturna sekcija Turističnega društva vabila na avtobusni izlet in ogled sejma cvetja. * V ZABUKOVJU NESKLEPČNI. Zaradi nekaterih razprtij v tem kraju, ki so prav gotovo nepotrebne, ni bila sklepčna letna konferenca SZDL, sklicana te dni. Ponovno so jo sklicali za nedeljo, 23. maja. Pričakujejo, da bodo ljudje spoznali pomen skupnega dogovarjanja in sožitja. NUJEN BOLJSI MOST. Na konferenci krajevne organizacije v Lončarjevem dolu, kije bila prejšnjo nedeljo, so ugotavlj'ali, da je nujno potrebno u^osobiti most, tako da bodo čezen lahko vozili tudi tovornjaki. Dogovorili so se tudi za dodatno graditev vodovoda v naselju. Na konferenci so med drugim ostro kritizirah pravilnik zdravstvenega zavarovanja, ki jemlje del pravic nezaposlenim ženam, katerih možje so zaposleni. KRITIKA V Šentjanžu, v tem kraju so prejšnjo nedeljo na letni konferenci SZDL hudo grajali kmetij'sko politiko in tarnali nad nezavidljivim položnem, v katerem je zdaj kmetijstvo. Tako so na primer menili, da ni po.?teno, če mora kmet pri nakupu goriva za kosilnico plačevati prometni davek prav tako KOt avtomobilist, čeravno gre večina tega prometnega davka za gradnjo in vzdrževanje cest, ki jih kmet s kosilnico nikoli ne uporablja. V Šentjanžu so predlagali, naj bi v kraju odprli kak industrijski obrat, da ljudem ne bi bilo treba tako daleč na delo. Reorganizacija reorganizacije »Pred dvema letoma smo trdili, da bo naš volilni sistem trden, pa ga že spreminjamo,« je dejal Nace Karničnik, sekretar OK SZDL Na območju mesta Kočevje živi okoli 3500 volivcev oziroma članov SZDL. Med njimi je okoli 400 kommiistov, volilne konference te organizacije, ki je bila 13. aprila, pa se je udeležilo - kot bi zapisal Fran Milčinski - natanko 20 ljudi in 4 ženske. Med njimi pa je bilo seveda še polovico takih, ki so prišli na konferenco po službeni dolžnosti, in takih, ki so jih izvolili v razne organe konfe- no, Č£_ne_Y celoti upoštevala.) Na konferenci so izvolili še 60 delegatov za novo konferenco kra- renče. Prisotni so bili nato seznanjeni s pripravami na proslavljanje 500-let-nice mesta Kočevje in pripravami na proslavljanje 30-letnice OF. O ustavnih spremembah, ki so bUe tudi na programu, pa niso rekli nobene. Sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik je nato prisotne seznanil z novim načinom volitev v organe in organizacije SZDL in s predlogom, naj bi organizacijo SZDL za mesto Kočevje spet razdelili na pododbore oziroma podružnice, kot je včasih že bilo. Menil je, da je prav velika organizacija — poleg ostalih zadev — eden glavnih vzrokov nezanimanja članstva za delo organizacije. N^živahnej& je bUa razprava o Dolenjskem listu, v kateri je sodelovalo največ članov SZDL, in sicer* kar nad četrtino prisotnih. Vsi so zahtevali, da je treba zagotoviti listu toliko denarja, da bo imela kočev-^a občina v njem najmanj celo stran. Denar za polovico strani je zagotovila že občinska skupščin^ za ostalo polovico pa so predlagali, naj ga zgotovi kiiltuma skupnost. Poudarili so, da je fo tudi njena dolžnost, saj Dolenjski list ne skrbi le za obveščanje ljudi, ampak objav^a tudi razne romane, črtice, povesti, ^omine in tako kulturno vzgaja občane. r^i- zacije aU panoge gospodarstva, W so Veliko proSenj, malo denarja Borci proti velikim socialnim razlikam Za stanovanjska posojila je zaprosilo v ribniški občini toliko borcev, da je bilo na razpolago premalo de-n^a. Nezadovohni so tisti prosilci, ki so zadnji vložili prošnje m je za njih zmanjkalo denaija. Vendar so se ali se še bodo posamezniki odpovedali že dodeljenemu posojilu. Zato bo nekaj rezerve. To rezervo naj bi po enem predlogu dali tistim prosilcem, ki še niio v spisku za dodelitev posojila, po drugem pa naj bi denar uporabili za gradnjo družbenih stanovanj. Urediti bo treba tudi plačevanje civilnih pogrebov borcev. Najprej bo treba izdelati pravilnik za t^e pogrebe /in ustanoviti sklad za financiranje teh pogrebov. Borci predlagajo tudi, naj bi vsaka šola prevzela v stalno os^bovanje eno izmed partizanskih grobišč. Borci obsojajo bogatenje posameznikov in menijo, da so vedno večje socialne razlike vzrok nezado-voUstva ljudi z majhnimi osebnimi dohodki. Teh pa je še precej tudi med borci. SPREJEM PIONIRJEV V MLADINSKO ORGANIZACIJO bo tudi za območje Sodražice predvidoma 25. maja v Ribnici. Z območja Sodražice bo sprejetih med mladino okoli 40 pionirjev. ZAKLJUČNA SLOVESNOST ZNACKARJEV bo za šolo Sodražica 24. maja dopoldne. Za Levstikovo in Cankarjevo bralno značko je tekmovalo okoli 120 učencev. Na slovesnosti bodo izvedli isti kulturni program, kot bo kasneje zvečer ob kresu na hribu Strmcu. Tako bo svečanost značkaijev hkrati glavna preizkušnja kulturnih skupin za večerni nastop, ki bo v počastitev krajevnega praznika Sodražice. veC Športnih prireditev bo 25. maja. Učenke osnovne šole bodo tekmovale v igri „med dvema ognjema", učenci pa v rokometu. Ni pa še povsem zanesljivo, če bodo tefan šarki. tudi tefanovanja v nogometu in ko- REŠETEI # Perutninsko meso in kokošja jajca prodajamo odslej tudi na tržnici. Cenjeni potrošniki, obiščite nas! KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto PO USPEHU FILMA**RDEČE KLASJE^' INOVA IZDAJA IPOTRČEVEGA ROMANA \NA KMIIIIH CENA 45 DIN mladinska knfiga IfuUfano Trgovsko podjetje ►•■NA1VIA-«, Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE (ali pohištvene stroke) za blagovnico v Kočevju Pogoj; prodajalec, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazilom o izozbazbi sprejema kadrovsko-socialna služba p>odjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. BREZICE i Ste vz^r^i ! za darilo / ' Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-f ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč I cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni I nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! VECINA ODKUPLJENIH TELET gre v rejo, zagotavlja odkupo-valec KZ Ribnica, ki odkupuje v Sodražici. Odkup je vsako drugo sredo. Pred kratkim so odkupili 31 telet, od katerih so jih dali 26 v pogodbeno rejo, le 5 pa jih je šlo v zakol. Z odkupno ceno 12,50 din kmetje niso preveč zadovoljni in trdijo, da je na Hrvaškem za 2,50 din pri kilogramu vi^a. NA AVTOSTOP MORAJO domov Sodražanke, ki imajo dopoldne opravke v Ribnici in bi še rade doma skuhale kosilo. Nekateri avtobusi imajo namreč prezgodaj dopoldne odhod iz Ribnice, drugi pa peljejo šele popoldne. Za ženske bi bilo najbolj primemo, če bi peljal kakšen avtobus ob 11. uri. Strokovni odbor In komisija za delovna razmerja Obrtnega podjetja »ELA«, Novo mesto ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJO GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA 1 delovno mesto 2. KONSTRUKTOR 2 delovni mesti 3. ORODJAR 1 delovno mesto 4. STROJNI KLJUČAVNIČAR 1 delovno mesto 5. KONTROLOR 2 delovni mesti • Razen sploSnih pogojev, ki se zahtevajo za sklenitev delovnega razmerja, zahtevamo Se naslednje posebne pogoje: pod 1. dipl. ekonomist z najmanj 4 leti delovnih Izkufienj ali ekonomist z najmanj 8 leti delovnih Izkuftenj ali ekonomski tehnik z najmanj 16 leti delovrilh izkuSenj na področju vodenja in organizacije finanCne službe in analiz poslovanja; pod 2. elektro in strojni tehnik z dveletnimi delovnimi Izkušnjami v konstrukciji ali razvoju; pod 3. KV orodjar z 2 letoma delovnih IzkuSenj pri izdelavi orodij; pod 4. KV strojni ključavničar z 2 letoma delovnih Izkulenj; pod 5. KV elektromehanik z 2 letoma delovnih izkuSenj na kontroli Izdelkov. Kandidati naj poSljejo pismene ponudbe v 15 dneh od te objave. Razpis velja do ZMedbe delovnih mest. Kulturne prireditve z druge strani Kot odgovor na članek pod naslovom „Jim ni za kulturne prire-ditve“, ki je izšel v Dolenjskem listu v št. 15. dne 15. aprila, smo dobili naslednje pojasnilo: „Ne vem, od kdaj so gasilska društva odgovorna za kulturne prireditve, tako tudi gasilci v Petrovi vasi niso krivi, če ni primernega prostora. Ko je upravni odbor zavrnil prošnjo mladincev za gostovanje „Sumljive osebe“ v gasilskem domu, se je ravnal le po sklepu gasilskega občnega zbora. Da je bilo tudi pri nas dosti dobre volje, je znano, res pa je, da je ob prodaji osnovne šole izhlapela. Kje je bil pisec članka takrat, da bi z napisano besedo pomadi k uveljavitvi našega stališča, naj šola ostane za potrebe krajevnih organizacij, pa tudi mladine? Da smo s prodajo šole dosti izgubili, pa ne samo zavoljo prireditev in iger, vedo povedati tudi starši šoloobveznih otrok. Morali bi videti prezeble šolarje, kako pozimi v snegu in buiji na prostem čakajo prevoza. Ali ne bi predsednik mladinskega aktiva v Petrovi vasi kot solastnik prodane šole z razumevanjem priskočil na pomoč in dovolil uporabo bivšega razreda? Ob koncu Se eno vprašanje: } liko šol v Sloveniji je bilo do zdaj prodanih zasebnikom za stanovanja m katere? V Petrovi vasi se je to zgodilo. Smo pač izjema.” MATIJA ABSEC, Mihelja vas 12 DIAPROJEKTOR ZA DARILO Podjetje Avtomontaža iz Ljubljane, ki ima že nekaj let patronat nad osnovno šolo Preloka, se je pred 1. majem letos spet izkazalo z dobrotljivostjo. Potem ko so učence, vodstva krajevnih organizacij in folklorno skupino povabili v Ljubljano na praznovanje, so šoU podarili še diaprojektor. Sprejet je bil z iskreno hvdežnostjo. M. S- ZAČETEK NA SEJI KOMITEJA 10. maja je v Črnomlju zasedal Dbčinski komite Zveze komunistov :er razpravljal o akciji po 17. seji predsedstva ZKJ. Enotno so podprli stališča vodstva, ob tem pa kritizirali tudi odgovornost komunistov na vseh ravneh. Izražali so bojazen, da ta tudi poslej ne bo enako zaostrena. Zgodilo se je namreč, da so v domači občini komuniste kaznovali, na vi^ih forumih pa tega ni bilo. Komite je ugotovil, da na področju pomodarstva ni nepokritih investicij, da ni podjetja, la bi imelo več dolgov kot terjatev, in da tudi na območju gradnje infrastrukture ni nepokritega vladanja. Komite je sklenil, da so člam komiteja in komisij posamezno odgovorni za politično dejavnost v organizacijah ZK do konference, ta pa bo 21. maja. NAGRAJENCI OF SO ZNANI Krajevne organizacije SZDL in razna društva so poslala žiriji za priznanja OF v črnomaljski občini 42 utemeljenih predlogov, izbrali pa so 10 občanov in 1 delovno organizacijo. Občinska konferenca SŽDL je predlog žirije že potrdila. Letos bodo dobili priznanja: Matija Bahor, upokojenec iz Črnomlja; Jože Fortun, kmet iz Damlja; Niko Jakofčič, upokojenec iz Cerkvišč; Leopold Jelenič, upokojenec iz Črnomlja; Franc Kajin, kmet iz Podklanca; Marica Kump, upokojenka iz Črnomlja; Anton Malerič, upokojenec iz Črnomlja; Milan Simec, delavec iz Črnomlja; Žan Škrinjar, kmet iz Črešnjevca, Jože Volf, kmet s Stražnjega vrha, in delovna skupnost Iskrc-Semič. »Ne bojte se s prstom pokazati« Občinska konferenca Socialistične zveze v Črnomlju ocenjevala politično vzdušje — Za predsednika ponovno izvoljen Lojze Šterk Politično vzdušje v črnomaljski občini kvarijo stvari, ki izvirajo iz krivde posameznikov, pa tudi zaradi zadev, ki jih doma ne zmorejo urediti. Ljudje so zelo občutljivi, zlasti za kršenje samoupravnih pravic, če ne upoštevajo njihovih predlogov, če je slabo organizirano obveščanje, če ne upoštevajo samoupravnih aktov in podobno. V praksi take stvari opravičujejo s pomanjkanjem časa ali s premajhno razgledanostjo proizvajalca. Pogledati pa bi bilo treba, če morda ni krivec zaverovanost upravnih služb v lastno presojo, saj je navadno tudi delo političnih organizacij onemogočeno. Precej poleta pri delu jemlje ljudem dejstvo, da so veliko pričakovali od lanskih razprav o manj razvitih območjih, toda pomoči ni od nikoder, celo nasprotovanja doživljajo. Neenaki pogoji razvoja so tudi vzrok, da. si je več kot 1000 domačinov že poiskalo službe v tujini. Kot je ugotovila konferenca, je še vrsto nerešenih zadev, kot so: pomanjkanje strokovnega kadra, premalo štipendij, pereče stanje kmetijstva, kjer standard drsi celo navzdol, majhni osebni dohodki zaposlenih, neurejeni prevozi na delo, slabo organizirano otroško varstvo, slabe razmere v šolstvu itd. Za hitrejšo odpravo pomanjkljivosti je zdaj prav gotovo ugodno ozračje, je poudaril v razpravi Jože Vajs, sekretar komiteja, in dejal: „Vsak naj v svojem okolju pogumno s prstom pokaže na tistega, ki dela drugače, kot od njega zahtevajo delovni ljudje." Konferenca je sklenila predvsem v domačem okolju razreševati napake, pa četudi pride do zamere. Na dnevnem redu so bile še volitve. Za predsednika je b ponovno izvoljen Lojze Sterk, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL pa je postal Franc Bahor iz Belta. r---------------------------- »Bilo je nepozabno« Rade Vrlinič, gozdarski tehnik, je bil delegat črnomaljske občine na kongresu samouprav-Ijalcev v Sarajevu. - S kakšnimi občutki ste spremljali kongres? „Takoj se je videlo, da so priprave na kongres trajale leto dni. Že začetek je bil svečan in hkrati prisrčen. Nismo mislili, da bo predsednik Tito govoril že prvi dan. Njegove besede so nas spodbudile, da smo še pogumneje razpravljali. “ — Kako je potekalo delo v komisiji, kjer ste vi .sodelovali? „V komisiji za razširjeno reprodukcijo, kjer je sodelovalo Že osmič pred občinstvo Drugo junijsko nedeljo bodo po Črnomlju visele zelene zastave — Spet bo jurjevanjel Organizatorji letošnjega juijevanja so se zmenili, da bodo prireditev za teden dni prestavili, ker bodo člani folklornih skupin malo prej sodelovali na metlici kmečki ohceti in morajo medtem zajeti vsaj malo sape. Letos, ob osmem zaporednem jurjevanju, kije postalo tradicionalna turistična prireditev Bele krajine, v programu ne bo sprememb, razen v ^aliteti dela nastopajočih. Kot gosta so tokrat vabili folklorno skupino iz Kamniške Bistrice. Kot običajno bo prvi večer kresovanje, na nedeljo, 13. junija, pa jur-jevanje. V organizaciji Zabavnega dela prireditve prav tako ne bo revolucije. Stojnice bodo pojavljene na preloCani BODO POPRIJELI Na sestanku krajevne skupnosti v Preloki, kjer so bili navzoči tudi predstavniki drugih vaških organizacij, so sklenili, da bodo obnovili streho na stavbi osnovne šole. Opeko in drug material bo dala osrednja šola z Vinice, medtem ko bodo vsa dela vaščani opravili prostovoljno. F. P. običajnem prostoru okrog doline pod Lahinjo, namesto vstopnic bodo prodajali dve vrsti značk: za otroke bodo veljale 2 din, za odrasle pa 5 din. Novost letošnjega juijevanja bo le za nastopajoče, in sicer bo najboljša folklorna skupina prejela prehodno zastavico, poleg tega pa denarno nagrado. Medtem ko pričakujejo z domačega območja vse, kar leze in gre, bo letos gledalo prireditev tudi več izletniških skupin od drugod. Zlasti se na udeležbo na jurjevanju pripravljata Dolenjska in Posavje. KOMBI BI POTREBOVALI Stavba osnovne šole v Starem trgu, ki je ena najstarejših in najslabših v vsej črnomaljski občini, je bUa lani deloma preurejena. V kleti so zgradili novo učilnico, letos bodo postavili drvarnico, ni pa znano, od kod bodo dobili denar za opremo delavnice za tehnični pouk in za nabavo kombija. Prevoz za otroke, ki od daleč hodijo v šolo, je brez lastnega vozila vedno teže organizirati. Zaradi slabih cest med prevozniki namreč ni veliko interesentov. Velika izbira žensicih in otroških poletnih oblek, poletnih pletenin, perila in konfekcije. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno obročno odplačUo •Oe(eteUsfll“ ČRNOMELJ okoli 700 delegatov, je bilo menda najbolj burno, dokler je trajala razprava o sprejemu resolucije. Precej je bilo na^rotnih mišljenj, veliko trenj, končno pa je bila dosežena taka enotnost, da je zlepa nisem videl take.“ - Katero od sprejetih načel kongresa se vam osebno zdi najbolj pomembno? „Zaostriti odgovornost od gospodarskih organizacij do vrha. Nujno je uvesti sankcije za tiste, ki niti zdaj ne bodo hoteli delovati, kot zahtevamo. Potrebno je tudi čimprej uresničiti ustavne spremembe in družbeno dogovarjanje." - In kaj kot delegat kongresa priporočate občanom, ki so vas izvolili? , J*redvsem prinašam delovnim ljudem pozdrave tovariša Tita, kar je izrecno naročil. Želim, da bi ljudje dojeli resnost sedanjega trenutka in vsak po svojih močeh pomagali. Zadnji čas je uvesti disciplino, red in odgovor-nost.“ R. B. ____________________________________y Opeka - najbolj iskano blago Kanižarska opekarna gradi nove proizvodne prostore, ki bodo omogočaU ie enkrat večjo zmogljivost — Že julija letois bo na trgu več opeke Poleg sedanjih sušilnic gradyo ka-nižarski opekatji 1500 kv. metrov ČRNOMAUSKI DROBIR KRAJEVNA SKUPNOST je pozvala vsa podjetja, naj sklenejo dogovor s komunalnim podjetjem za odvoz smeti. Zdaj delovne organizacije kot zasebniki odnašajo odpadke krog in krog mesta, zato ni čudno, če tako smrdi in je videti vse zanemarjeno. VEC kot 10 ŽE PRIJAVLJENIH - Čuvaj, ki nadzoruje mestne parke in nasade, dela 10 ur na dan, ima pa tudi uspeh. Samo v prejšnjem tednu je zdotil več kot 10 občanov, ki so lomili grmovje, trgali cvetje, parkirali v parku itd. Javil jih je sodniku za prekrške, mimo tega morajo povrniti nastalo škodo. Računi za rože niso majhni! KDO SE JE SPRAVIL NAD MRLICE? Mrliška vežica v Vojni vasi še ni povsem dograjena, že so jo obiskali nepridipravi. Z vodnjaka, ki je brizgal vodo, so odnesli celoten s pil i^odo nato pa dve noči odprli vodo v mrtvašnici, da je bila v stavbi poplava. Skoda je precejšnja. Osumljence zasledujejo. NATECAJ za NAJLEPSE UREJENO HiSO - Krajevna skupnost in Hortikulturno društvo v Črnomlju sta razpisala natečaj za najlepše urejeno stavbo v mestu. Ob koncu oktobra bo komisija ocenjevala, nagrade pa bodo podeljene za 29. november. Žalostno je, da si nekateri močno prizadevajo gojiti cvetje, ponoči pa večkrat izgine vse z vrtov in celo z oken. PIONIRJI TVD Partizan so se v treh skupinah udeležili nedavnega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane, kasneje pa še republiškega prvenstva v orodni telovadbi. V počastitev dneva vstaje pripravljajo 2-umi telovadni nastop, na katerem bodo staršem in širši javnosti pokazali, kaj so se naučili v telovadnici. veliko proizvodno dvorano montažnega tipa. V njej bodo predelovali glteo, v njq bo glina zorela, oblikovali jo bodo in sušili Ta gradnja pomeni za kolektiv velik preobrat, saj bodo zmogljivost še za enkrat povečali, medtem ko zaradi mehaniziranega postopka nove delovne sile ne bodo n^emali. Se pravi, da bo enako število delavcev naredilo enkrat več. Zato se bodo gospodarnost podjetja in osebni dohodki močno popravili Nove stroje so že kupili in prav te dni jih sestavljajo v novi hali, kjer so gradbena dela končana. Računajo, da bo nova proizvodnja stekla letos 1. julga. Investicija, ki pomeni drugi del rekonstrukcije podjetja, je pokrita. Podjetje je iz svojih prihrankov dalo 900.000 din, 880.000 din znašlo bančni krediti, 350.000 din pa je posodil občinski sklad skupnih rezerv. Opekarna bo obdržala 45 stalno zaposlenih, kolikor jih je zdaj, ven- stranišCe ZA VOGALOM Javnega stranišča Vinica nima -razumljivo, saj v kraju ni niti kanalizacije niti vodovoda. Odkar je zaprta gostilna Školnik tudi čakajoči na avtobus nimajo kam iti. Stranišče iščejo po bližnjih zasebnih hišah ali pa se zatekajo na dvorišče med trgovinami in skladišči. Tako ne more ostati, zato krajevna skupnost planira gradnjo javnega stranišča. F. P. dar pozimi ne bodo pa imeli več brezplačnih dopustov, ker bo orga-nizacya dela po novem načinu izgubila sezonski značaj. V letu 1970 je kolektiv opekarne povečal celotni dohodek za 20,8 odstotkov, vendar bi lahko prodali še trikrat več, če bi zmogli toliko narediti Ob zdajšnjem povpraševanju za opeko, ko nenehno pojejo telefoni iz bližnjih in daljnjih krajev z nujnimi naročili, se ni bati očitkov, da razširitev opekarne ni v skladu s potrebami današnjega časa. V LOKVAH IN DRAGATUŠU PREBUJENJE MLADIH Letos je ponovno zaživelo delo v mladinskem aktivu Lokve pri Črnomlju in v Dragatušu. V Lokvah so se za to odločili mladinci sami, spodbudilo pa jih je k temu proslava 30. obletnice vstaje. Hočejo namreč delati in pomagati v priprav^ na proslavo. Aktiv je po dveh letih ponovno ustanovljen. Zbrdi so se n^la-dinci, ki so zaposleni, in tisti, ki še hodijo v šolo. Ža predsednika aktiva so izvolili Jožeta Kapša. Za poživitev v mladinskem aktivu v Dragatušu so se na predsedstvu občinske konference ZMS v Črnomlju pogovaijali že jeseni. Tudi kraje” na organizacija SZDL v Dragatušu, ki nudi mladim dobre pogoje, je podprla prizadevanja mladih. Zdaj, ko so spet skupaj, bodo na-študiraU igro, šu bodo na izlete, saj jim mladinska organizacija nudi precej ugodnosti. m. CadONIC OSNOVNA ŠOLA GRM Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta za: HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater ali električar; 5 SNA2ILK Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole; 2 KUHARICI Pogoj: 1 kvalificirana, 1 lahko polkvalificirana; TAJNICO Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri; RAČUNOVODJO Pogoj: nižja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. OSNOVNA ŠOLA BRŠLIN Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta za: — HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj za sprejem na delo: kvalificiran ključavničar, vodovodni instalater, električar; — 3 SNAŽILKE Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole; — 2 KUHARICI Pogoj: 1 kvalificirana kuharica, 1 lahko polkvalificirana; — TAJNICO Pogoj: nižja ali srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri; — RAČUNOVODJO Pogoj: nižja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Podjetje za izdelavo In montažo kemijske opreme in instalacij KEMOOPREMA TREBNJE OBJAVLJA prosta delovna mesa in vabi v delovno razmerje večje število: 1. kvalificiranih in poikvalificiranih varilcev in konstrukcijskih ključavničarjev 2. nekvalificiranih delavcev za priučitev v poklicu varilec in konstrukcijski ključavničar 3. vodij montažnih skupin za delo na teranu (na območju SR Slovenije) Za delavce v Mirenski dolini je organiziran prevoz z lastnim avtobusom. Za vodje montažnih skupin ni nujno, da so iz bližine podjetja, ker je delo pretežno terensko. Obiščite nas in prepričali se boste o delu, možnosti napredovanja in lepem osebnem dohodku! Pričakujemo vas! ■ JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 < ObP^ ŠE ENA NOVOST PRI JUGOBANKI: SVETI VARČEVALCEV PRI POSLOVNIH ENOTAH BANKE! VI. redni zbor članov JUGOBANKE je 25. februarja t. I. sprejel nov statut JUGOBANKE, ki določa ustanovitev svetov varčevalcev. Z uvedbo načela samoupravljanja v vprašanjih varčevanja se razširjajo pravice varčevalcev, ki imajo hranilne vloge pri JUGOBANKI. Varčevalci bodo na ta način dobili priložnost vplivati s svojimi pripombami in predlogi na politiko in način poslovanja s hranilnimi vlogami v JUGOBANKI ob upoštevanju načela demo-kratičnosti in čuvanja poslovne tajnosti. Podrobnejša pojasnila o tem vprašanju bodo objavljena v naših prihodnjih obvestilih. DOLENJSKI LIST Upravni odbor KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razglaša prosto delo\ no mesto referenta za obračunavanje in nakazovanje dolgoročnih denarnih dajatev Pogoji; končana ekonomska srednja šola ali njej sorodna šola m 2 leli prakse. Kandidati naj v'ložijo prijave na Upra\ni odbor KZSZ. Nov’o mesto. Kid'^ičev trg :i. v roku 15 dni po objavi 1'azglasa. ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE VPISUJEJO ZAUPNIKI PREŠERNOVE DRUŽBE. KNJIGARNE IN UPRAVA PREŠERNOVE DRUŽBE V UUBUANI, PRAŽAKOVA UL. 1 ZA BIRMO IN OBHAJILO vam nudimo kvalitetne dekliške in fantovske obleke. Prav tako vam nudimo v naši prodajsdni svilene, bombažne, diolen in trevira ženske obleke v modnem in klasičnem kroju vseh velikosti, kvalitetne moške letne obleke in hlače — tudi za močnejše postave — od priznanih tovarn MURA, RIO in VARTEKS. Obiščite prodajalno KONFEKCIJA trgovskega podjetja SEVNICA v Sevnici! KARTONAŽNA TOVARNA LJUBUANA Čufarjeva 16 sprejme na delo 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV — MOŠKIH za delo v transportu in tiskarni Pogoji . odslužen vojaški rok, starost do 30 let, možnost prevoza na izmensko delo. Delovna organizacija nudi osebni dohodek po pravilniku, delno povrnitev stroškov prevoza in možnost prehrane v tovarni. Ponudbe sprejema kadrovski sektor do 15. dne po objavi. m V Gradcu se je 35 let obdržala svojevrstna vodovodna naprava, kakršno vidimo na fotografiji. Vsaka hiša ima svoj škripec, po jekleni vrvi pa vodo vlečejo iz Lahinje, kije dokaj daleč v dolini. Prej so morale ženske vodo nositi na glavah. Letos bodo take naprave lahko spravili za spomin, kajti vas bo po več letih prizadevnega dela ie dobila vodovod. (Foto: Ria Bačer) V Podzemlju ne odnehajo S skupnimi močmi se bo zadeva s pokopališčem le dala urediti — Začeli bodo še letos! Za vaščane Podzemlja in okoliških vasi že več let predstavlja eno najbolj perečih zadev neurejeno pokopališče. Sedanje je pretesno, t^o da mrtvecev že nimajo kam pokopavati. Prizadevanja za razširitev pokopališča so pred kratkim dobila nov polet, ko sta se krajevna skupnost in župnijski urad začela pogajati za odkup zemljišča. Na obeh straneh je bilo videti lepo pripravljenost, da se zadeva uredi. Dela na pokopališču z gradnjo opornih zidov bodo gotovo zalite-v^a precej denaija. Koliko, bodo iz- 60 let Janka Bračike 10. maja je znani Metličan Janko Bračika praznoval šestdesetletnico. Njegov ded Jovo se je pred 70 leti preselil iz Žum-berka v Metliko in od takrat je ta rod s srcem zapisan mestu ob KoIpL Janko Bračika prav gotovo! Tako je navezan na rodno mesto, toliko mu je pri srcu nje- vedeli v kratkem, ker so načrti že naročeni. Del sredstev bosta prispevali krajevna skupnost in občina, pričakujejo pa, da bodo vaščani pridno pomagali s prostovoljnim delom. Ce se bo izteklo tako, kot kaže zdaj, se bodo dela na pokopališču kmalu začela. JUNIJA BODO VOLILI Po odstopu občinskega odbornika v Slamni vasi pri Metliki so imeli najprej kandidacijsko konferenco, sledil pa je zbor volivcev, kjer so za novega odbornika predlagali dva kandidata: Martina Nemaniča i? Boldraža in Janeza Težaka iz Siam ne vasi. Nadomestne volitve bodo 13. junija. PRVO SREČANJE NA VINOMERU V okviru proslave 30-letnice vstaje, ki bo letos v Beli krajini, bodo tudi razni kolektivi, nasledniki institucij, ki so tu delovale med NOB, priredili svoja slavja. Kot prvi je začel sekretariat za notranje zadeve, ki k 12. maia priredil srečanje na Vinomeru. Železničarji iz vse Slovenije pa se pripravljajo na proslavo v Metliki. SE ŽE KOPAJO Tako vroč^a maja že dolgo ni bilo. Medtem ko se je kopalna sezona v Kolpi običajno začela konec junija ali v začetku julija, so letos nekateri pogumni kopalci že plavali v KolpL Pravijo, da voda ni več pretirano mrzla, ima pa po neuradnem merjenju 19 stopinj. Kopališča še niso pripravljena in povsem urejena, ker je vročina prehitela načrte. VESELICO UREJAJO Zdaj, ko je odločeno, da bo glavna zabava po kmečki ohceti v Metliki na Veselici, so v okolici gostišča potrebne precejšnje izboljšave. Najprej bodo popravili dovozno pot, čeprav z avtom tisti dan nihče ne bo prišel do Veselice, urediti pa nameravajo tudi več prostora na prostem za strežbo gostov. Računajo, da bodo velik del prostora okrog gostišča asfaltirali. POLOVICO VEČ KREDITOV V letu 1970 so pogodbene obveznosti metliškega gospodarstva izredno narasle. Glavno povečanje predstavljajo obresti od najetih posojil. Pogodbene obveznosti so lani delovne oi^anizacije pokrile s 4,399.300 dinarji, znesek pa je za 64 odst. večji kot v letu 1969. 20 LET POZNEJE Vinko Žvab iz Metlike si je takoj po vojni na Cesti bratstva in enotnosti postavil hišo na zemljišču družbene lastnine. Prepričan je bil, da je z odobritvijo lokacije dobil tudi zemljišče v last, zdaj pa se je izkazalo, da je zgradil hišo na tuji zemlji. Ko so odborniki občinske skupščine reševali to zadevo, so jo z razumevanjem. Sklenili so, naj občinska skupščina Žvabu brezplačno dodeli zemljišče, za katero je mislil, daje že njegovo. Za priznavalnine manjka Vse kaže, da letos v metliški oibčini ne bo mogoče odobriti niti ene nove priznavalnine gov napredek, da ne odreče nobeni akciji, ki koristi mestu in skupnosti Zato je že 1941 po- magal Osvobodilni fronti. Naslednje leto je organizirano delal v tej organizaciji. Pod italijansko okupacijo je bil v prvem metliškem odboru OF, naslednje leto pa so ga izvolili v prvi mestni narodnoosvobodilni odbor. Bil je v gospodarskem odboru in intendant pri komandi mesta, nato pa ekonom evakuacijske baze glavnega štaba Slovenije v To-puskem, kjer je dočakal osvoboditev. Po vojni n^demo Bračiko v odborih kmetijske zadruge, OF oziroma SZDL, ZB, RK, v gasilskem društvu, prosvetnem društvu, turističnem društvu. Je predsednik kuratorija dijaškega doma, ustanovni član Muzejskega društva, dela v raznih komisijah, prigodnih odborih itd. Dolga leta je bil občinski odbornik in je tudi danes član občinske skupščine. Kot dober organizator je nepogrešljiv v vsaki količkaj pomembni akciji. Janko Bračika živi za Metliko in Belo krajino. Zato želimo, da njegove moči in prizadevanja še ^^olgo ne bi usahniU! V metliški občini, ki ima 7200 prebivalcev, od tega pa kar 1700 članov Združenja Zveze borcev, prejema zdaj 354 občanov priznavalnine, Poprečje priznavalnin je znašalo v letu 1970 okoli 95 din, kar je zelo malo. Kot ugotavljajo, je dostavljenih že 70 novih prošenj za odobritev tovrstne družbene pomoči. Ce bi hoteli sedanje nizke priznavalnine povečati vsaj na 110 din mesečno in med novimi prosilci poiskati nekaj najbolj potrebnih in upravičenih, bi potrebovali v ta namen še 200.000 din dodatnih sredstev. Tega den^a v domači občini kljub dobri volji in precejšnjemu razumevanju za borce ne morejo spraviti skupaj. Nekoliko bolje kaže z dodeljevanjem stanovanjskih posojil Lani je 182 borcev dobilo odobreno posojilo za gradnjo ali popravilo hiše, za vse skupaj pa so imeli na razpolago 2,148.000 dinarjev. Kot prejšnja leta so se tudi lani nekateri premislili, ko je bilo treba v banki podpisati dokumente. Videti je, da se nekateri bojijo odplačevanja dolga iz skromnih sredstev za preživljanje. Kljub vsemu perečii. stanovanjskih problemov med borci ni več, vsaj tako zatrjuje predsednik občinske organizacije Dako Damjanovič. V letu 1970 so kupili tudi 4 stanovanja v bloku za tiste, ki se ne morejo spuščati v gradnjo. V letošnjem letu je komisija za dodeljevanje stanovanjskih posojil dobila že 104 nove prošnje. Do začetka maja je bilo 91 ugodno rešenih, 13 pa jih še čaka na odobritev. SPREHOD PO METLIKI METLIKA - MESTO OLEANDROV je letos ostala skoraj brez teh okrasnili grmov. Pred štirimi leti sta mestna občina in turistično društvo sprožila cvetlično akcijo in med drugim mesto okrasila tudi z oleandri. Zdaj pa se oleandri suše drug za drugim. Verjetno je bil prostor, kjer so prezimovali, premrzel, vprašanje pa je tudi, če je kdo prek zime in na spomlad skrbel za njihovo nego. Bolje bi bilo, da bi v prihodnje komunalno podjetje oleandre razdelilo hišnim lastnikom, ki bi najbrž bolje skrbeli zanje. NA HISAH v SREDISCU MESTA so pričeli obnavljati fasade. Tako je pred kratkim dobila novo podobo Tancikova hiša na Mestnem trgu, zdaj pa pleskajo na istem trgu še Knafljevo hišo, na Partizanskem trgu pa bivšo Sopčičevo, zdaj Dimi-trijevičevo hišo. Hvalevredno je, da so ponekod na oknih namestili železne ograjice za cvetlice. PRED KRATKIM SO V LJUBLJANI na seji zveznega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa podelili priznanje 25 zaslužnim članom RK v Sloveniji. Iz metliške občine je to priznanje za svoje dolgoletno delo v tej humanitarni organizaciji dobila dosedanja predsednica občinskega odbora RK tov. Anica Molek. Čestitamo! KER SE NAGLO BLIŽA 28. maj, ko bo v Metliki „prevoz nevestine bale“, naproša turistično društvo lastnike hiš v Metliki, da si pravočasno priskrbijo zastave, s katerimi bodo okrasili hiše in tako tudi na zunaj dali poudarek tej veliki turistični prireditvi. REVIJO BELOKRANJSKIH INSTRUMENTALNIH ANSAMBLOV Bele krajine sta organizirala občinska sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij črnomaljske in metliške občine. Revija, na kateri je nastopilo 12 skupin, je bila 15. maja zvečer na grajskem dvorišču v Metliki. V NEDELJO, 16. MAJA DOPOLDNE, je v sejni sobi občinske skupščine predavd dipl. inž. Jože Strgar, odlični strokovnjak za cvetlične in vrtnarske vede. Čeprav je v Metliki dosti ljubiteljev cvelja, je bilo predavanje slabše obiskano, ker je bilo isti čas tekmovanje ekip prve pomoči na Pungartu. UMRLA STA: Anton Govednik iz Gor. Lokvice, star 73 let, in Marija Cesar iz Bojanje vasi, stara 58 let. metliški tednik y 11 s ? ^ i TEDENS^iign 33 Petek, 21. m^a - Dan letalstva Sobota, 22. maja - Renata NedeUa, 23. maja - Željko Ponedeljek, 24. maja — Marija Torek, 25. maja - Dan mladosti Sre«ia, 26. maja - Film Četrtek, 27. maja - Vojslava Brežice: 21. in 22. 5. ang. barv. film „Korakaj, ne teci!**, 23. in 24. S. amer. barv. fHm „Pravi čtovek z Zahoda**, 25. in 26. 5. amer. barv. film , JConopec in kolt**. Čmome^: Od 21. do 23. 5. amer. barv. fHm ,JSkrivnostna ceremonija**, 25. 5. amer. barv. film „Mož z imenom Konj**. Kostanjevica; 22. 5. amer. barv. film „Na svidenje, punčka**, 23. 5. amer. barv. film „Ugani, kdo pride na večerjo**. SLUŽBO DOBI DEKLE za pomoč v kuhinji in strežbi sprejme Gostilna 2ener, Moste, Žirovnica. SLOVENSKA DRUŽINA na Švedskem išče dekle od 17 do 20 let za varstvo dveh otrok. Oglasite se v cvetličarni v Krškem. DIMNIKARSKEGA VAJENCA s 6 razredi osnovne šole sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ivan Rober, dimnikarji mojster, Ribnica na Dolenjskem. ISCEMO VAJENKO za priučitev v gostinstvu. Ostalo po dogovoru. Gostilna Marija Cugelj, Odrga, Trebnje. SPREJMEM 3 kleparske pomočnike, lahko tudi priučene, 4 vajence in 1 priučenega ključavničarja. Plača po dogovoru. Splošno kleparstvo, Gril Strajnar, Ljubljana, Opekarska 34. ISCEM pridno dekle za delo v gostilni. Plača po dogovoru. Ponudbe pošyite na naslov: Savka Ličina, Vojščica 44, Kostanjevica na Krasu. GRAND HOTEL „UNION“ v Ljubljani sprejme takoj 5 pomivalk za restavracijsko kuhinjo. — Hrana in stanovanje v hišL Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe možen takoj. Ponudbe naslovite na Direkcijo Grand hotela Union, Ljub^ana. NUDIM SOBO, hrano upokojenki, ki bi pazila dva otroka. Bartolj, Cesta herojev 5, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM sobo samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto. DVOSOBNO STANOVANJE v LjubUani zamenjam za trc^bno stanovanje s centralno kurjavo, v Novem mestu. Nadov v upravi lista (1021/71). iSČEM opremljeno sobo s souporabo kopalnice, v Novem mestu. Nask>v v upravi lista (1047/71). Ornč< voziia PRODAM RENAULT 8 nov. Anton Lakner, Bistrica 1, Črnomelj. UGODNO PRODAM Fiat 750, Ict- Bip ^ive bi. X/26, Novo mesto. PRCjDAM poltovomi avto Kurir nik 1967. Filip Bilobrk, Mestne PC IMV 1000 v dobrem stanju. Čam- pa, Bučna vas. FIAT Krško: 22. in 23. 5. amer. barv. film „Po sledi zločina**, 26. in 27. 5. amer. barv. film „Thomas Moor za Metlika: ‘od 21. do 23. 5. amer. barv. film „Drago bom prodal svojo kožo**, od 21. do 23. 5. ital.-^.-meh. barv. film „Zlati naboji**, 26. in 27. 5. franc. barv. film ,jile^an-gangster**. Mokronog: 22. in 23. 5. itaL barv. film „Sinovi Tarasa Bulbe**. Novo mesto: Od 21. do 23. 5. itaL barv. fHm „Grič škornjev**. 24. in 25. 5. domači barv. film „Tovarna Petra Grče**, 26. in 27. 5. ang. barv. film „Antibaby pilule**. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 21. do 25. 5. nem. barv. film »pokolov plen**. Ribnica: 22. in 23. 5. amer. barv. film „Mat Helm lureja uračune**. Sevnica: 22. in 23. 5. angl. film „Dolgotrajni dvoboj**, 26. 5. egipt. film „Ljubezen v senci piramid**. Sodr^ica: 22. in 23. 5. franc, film „Svet brez sonca**. Šentjernej: .22. in 23. 5. „Stoj, streljal bom!** Trebnje: 22. in 23. 5. ang. barv. fantastični film „Spektakel smrti**. Qg zu ceste na Pokleku pri Blanci. Moj naslov je: Franc Bobnič, Rožno 55, Blanca. PRODAM HiSO z lokalom, prnner-no za gostinsko, trgovinsko obrt, možen stalni zaslužek, ali za vikend. Ponudbe pod „Dolenjska**. SADNI VRT, primeren za stavbišče, v velikosti okoli 10 arov v Beli cerkvi — ugodno prodam. Poizve se v Beli cerkvi 8. RAZNO PROSTOR ZA ODDIH se dobi izmenično skozi vse leto. Prikolice ali šotori. Poizve se na Raki 49, 68274 Raka pri Krškem. POROCNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni TOstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! OD NOVEGA MESTA DO LES-NICEje 11. maja popoldne padel z avtobusa kovček. Poštenega najditelja prosimo, da ga vrne.na Potovalni urad „GORJANCI**, Novo mesto. NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi: Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. V VALILNICI na Senovem lahko dobite vsako . sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2 din; bele težke, rjave in črne. Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo 72. 1l1£ LT 620, 2-tonski, odličen, prodam. Informacije: Kogovkk, NSU servis. Novo mesto. UCjODNO prodam moped. Banovec, Trdinova 24, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1970, karamboliran. Naslov v upravi lista (102^71). PRODAM SPAČKA v voznem stanju (novo registriran) za 4.500,00 din, motorno kosilnico, vprežno konico, lahki traktor, lahko traktorsko prikolico in ženski $i-^dni stroj. Naslov v upravi Usta (1025/71). PROD>^ FIAT 750, letnik 1967, dobro ohrai^n. Pavle Zupančič, Ponikve 34, Trebnje. POCENI PRODAM Fiat 1100, neregistriran, v voznem stanju, po delih. Interesenti naj se zglasijo pri Kovačiču v Dolenjem Šoštanju pri Sevnici ob nedeyah popoldne. ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto razpisuje Hcitacito za odmodajo enega avtomobila Land Rower. Licitacija bo 29.,5. 1971 ob 8. uri v mehanični delavnici Zdravstvenega doma pred hotelom „Kan-dija** v Novem mestu. P R O D A IVI PRODAM Sank - nov (rostfrei). Ponudbe pod „3 m“. KOSNJO TRAVE na stoječem in moped, malo rabljen, poceni prodam. Ogled vsak delavnik. Kovačič, Novo mesto, Nad mlini 55. PRODAM vprežno kosilnico v dobrem stanju. Lojze Štefanič, Do-bravice 7, Gradac v Beli krajini. PRODAM MLATILNICE smuka-rice, nove, in stare, na boben in odprt boben, dve trosilki na reto, čistilko (malo rabljeno), dve ročni slamoreznici in eno motorno slamoreznico, Anton Hočevar, Cužnia vas, Mokronog. PRODAM rabljen menjalnik za spačka in dvojne navadne harmonike. Jože Kic, Zk)ganje 31, Škocjan. PRODAM KOSILNICO BCS in vprežni obračalnik. Na Cikavi 10, Novo mesto. PRODAM vprežni obračalnik in grablje. Jernej Krajšek, Ločna 35, Novo mesto. UGODNO PRODAM motorno kosilnico Reform 7 KS - greben 127, rablKno eno sezono. Brulc, Vinja vsic 1 ^ UGODNO PRODAM fcvi štedilnik na drva „Gorenje* in Električni štedilnik „Tobi* v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM seno in otavo na rastilu. Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. ZELO UGODNO prodam zidan Štedilnik. Ogled od 15. ure dalje. Kranj, Gregorčičeva 14. VPREŽNI MEŠALEC znamke Bautz prodam. Žane Hočevar, Belšinja vas 5, Trebnje. K U KUPIM lati^no okroglo prešo na železni vi|A za stiskanje. Ptostor-nin» do tri škafe. Ponudbe z nar vedbo cene poš^te na; Ludvik Gulič, Mokronog. KUPIM malo r^cn Stedttnik na drva - desni, s „čagnčkom** in kolkom. Naslov v upravi lista (1067/71). PRODAM dve stavbni parceli ob glavni cesti v Crmošnjicah pri Novem mestu. Kristina Abunar, Crmošnjice 12, Stopiče. PRODAM VINCKIRAD, pi^eren za vikend, na vinski gorici Bočje pri Podbočju. Informacije vsako nedeljo v Sutni pri Luzarju, Podbočje. PRODAM del vinograda v Knefiji, primemo za vikend. Dražba bo v nedelo, 23. maja, od 14. ure dalje na kraju samem. Zali Z^c, Foersteijeva 11, Novo mesto. POCENI PRODAM njivo in gradbeno parcelo v VeL Brusnicah. Ogled v nedeljo dopoklne. VeL Brusnice 27. PRODAM na Dvoru pri Žužemberku nedograjeno hiio — vikend na lepi parceli ob Krki. Naslov v upravi lista (1044/71). PRODAM 7 hi jabolčnika po nizki ceni. Prodam 3 ha travnika s sadnim drevjem - poleg je tudi hram z nekaj vinogr^a. nodam tudi travo na rastilu v lepem kraju bli- Zofiji Muc iz Erkenbrechtsweicha v 2^odni Nemčiji vse najboljše in luglepše za njen bližnji praznik — družina GrilL Lep pozdrav tudi ostalim domačim. Dra^mu atu Francu in mami Frančiški Kumelj iz Dolnjih Kotov 6 pri Dvoru za 4Š. obletnico poroke iskreno čestitajo hčerke Anica, Fanika in Pavla z družinama. mm Marija Zabukovec in Henrik, Trstenik 7, Šentrupert, opozarjava, da Jožefa Trupkovič, Straža 28, Šentrupert ni upravičena prodajati posestva in drugih stvari, ker je več lastnikov, ter svariva vsakogar pred nakupom, ker razdelitev posestva ni še končana. Prepovedujeva tudi pašo kokoši po parceli pred hišo. Martin Gačnik, Boričevo 9, in Franc Lukšič iz Vrha 4 prepovedujeva vsako hojo in delanj ^ode po najinih parcelah v Ljubnem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Janez Kranjc, Male Brusnicc 9, prepovedujem vožnjo po poteh preko mojega posestva vsem. razen Francu Pavliču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Lovska družina Artiče opozarja prebivalce, naj ne pobirajo mlade poležcne srnjadi in je odganjajo domov. Kdor tega ne bo upošteval, lx) sodno preganjan. Martin Strahan, J gorje 9, Brusnice, prepovedujem vožnjo po mojem gozdu v Čerini. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Mežnar, Jugorje 14, Brusnice, prepovedujem vožnjo, kokošjo pašo in delanje kakršnekoli škode po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upoiteval, ga bom sodno preganjal. Zlata Arabadžič, Foersterjeva 11, Novo mesto, opozarjam Sulejmana K:ytazoviča, Foersteijeva 11, Novo mesto, naj me fizično ne napada, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. Rudi Zamida, Podhosta 19, DoL Toplice, prepovedujem vofajo z avtomobili in vprego po moji njivi od MeniSce vasi do Podhoste. KrSt-telje bom sodno preganjal. HITRO OČISTI oblačila družbeni obrat Pralnice in kemične čistilnice, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ntioža. očeta in strica IVANA PLANTANA Iz Koroške vasi 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala PTT podjetju, SGP PIONIR, Zvezi borcev in gospodu župniku za obred. Žalujoči: žena Kristina, sin Rado, hčerka Mimi z dru-iino in drugo sorodstvo PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-243 Ob prezgodnji in tragični iz^bi Ijub^enega, nadvse dobrega sina, brata in strica JOŽETA GUHA iz Lašč pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovjdi vence in cvetje ter sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo UJV Novo mesto, gasilcem Novo mesto, trgovskemu podjetju „Mercator" Novo mesto, poslovjdnici Dvor, IMV Novo mesto, gospodu župniku ter ostalim. Žalujoči: mama, ata, brata Rudi, Martin, sestra Slavka z družino, sestra Anica z možem ter družine Stangelj, Juršič, Gliha, Mohorčič, Vrbinc in drugo sorodstvo Ob bridki in prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica MARTINA MIKLICA z Gornjih Kamene se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomeli. Zahvaljujemo se dr. Oblaku, ki mu je lajšal bolečine in mu v težkih trenutkih stal ob strani. Prisrčna hvala za podaijene vence osnovni šoli Katje Rupena, kolektivu Elektro Novo mesto, duhovščini in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k njegovemu preranemu grobu. Žalujoči: žena Marija, sinovi Martin, Janez, Jože in Marjan - sestri Marija, Ana in Pepca z družinami in drugo sorodstvo Ob težki izgubi dragega očeta, starega očeta in brata FRANCA GORŠETA iz Belčjega vrtia pri Dragatušu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in sočustvovali z nami. Posebna hvala zdravnikom iz Novega mesta, ki so se trudili, da bi mu rešili življenje. Žalujoči: hčerka Fanika, Vida, Milka, sin France, sestra Angela in Fanika z družinami RADIO SEVNICA NEDELJA, 23. maja: 10.30 Občinske novice in lokalna poročila — Reklame in oglasi - 2^odilo se je v pretddosti — Po dom^e (glasb^a odd^^a) — Obiskali smo Studenec (reportažni zapis) - Kmetgskt nasveti - Zabavna glasba z uganlu> -čk>vek in delo - Od 12.30 do 1330 Naši posluSalci Čestitigo in pozdravljajo - 13.30 do 13.35 Zaključek oddak. SREDA, 26. mwa: 16.00 Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti NAJPOPLOT — Po domače (glasbena oddam) - Delavec in paragrafi - Parada starih hi* tov - Z ribiško palico v roki - Ali poznate mojstre resne dasbe (Verdi, Schumann in List) - Ob 18.00 Zaključek oddaje. HITRO, KVALITETNO IN POCENI vam nudimo v servisu in obratu: # servisne preglede in popravila vozi! v garancijsld dobi: ZASTAVA, RENAULT, TAM # vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL # kleparska in avtoličarska dela # lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled i>odvozja in uravnoteženje koles # nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243 RADIO BREŽICE ČETRTEK, 20. MAJA: 16.00 do 16.10 - Napoved programa in poročila. 16.10 do 17.00 - NAJPOPLOT - Aktualnost tedna - Nove plošče RTB - Iz naše glad>ene šole — Obvestila in reklame. 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja; Izbrali ste sami. SOBOTA, 22. MAJA; 16.00 do 16.30 - Pol ure za pop glasbo. 16.30 do 16.40 - Radijska univerza — Pred izbiro poklica — 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvold neki« obvestil in reklam — 17.00 do 17.20 — Jože Privšek - komponist, aranžer in dirigent — 17.20 do 17.30 — Za naše najmlajše — 17.30 do 18.00 — Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 23. MAJA: 10.30 - Domače zanimivosti — Ob dnevu ju- foslovanskega letalstva — Dr. Slavko ušin: Vročični bolnik - zdravstveno predavanje — Za naše kmetovalce: inž. Jože Grubič — Hranilna vrednost krme iz travnikov in osta- , lili krmil - JAVNA RAZPRAVA O USTAVNIH SPREMEMBAH -Franc Jordan - Narodna obramba in jugoslovanska ljudska armada v ustavnft spremembah - Pogovor s poslušalci — Obvestila, rekl^e in spored kinematografov. 12.30 do 14.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 25. MAJA: 16.00 do 16.15 - Napoved programa in pesmi mladosti — 16.15 do 17.15 — Poročila - Jugoton predstavlja — Novo v knjižnici - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 18.00 - MLADINSKA ODDAJA - Naš dan - naš svet (ob dnevu mladosti). r" VSAK DAN Sl UTRGAJTE VSAJ BORIH 15 MINUT IN JIH POSVETITE BRANJU. TA-^ KO BOSTE v. ENEM LETU PREBRALI VSE KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE IN ŠE KATERO POVRH ZAHVALA Vsem sorodnikom, sosedom, prl>ateljem in znancem ob bridki izgubi, ki nas Je doletela s tem, da nam Je mnogo prezgodaj iztrgal« iz kroga tihe družinske sreče nafiega ljubega moža, očeta, brata, strica Franceta Kozfevčaria kmeta, odposlaiiea Kočevskega zb«ra iz Velike Sevnice prt Trebnjem izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Posebej naj se zahvalimo dr. Jerneju Kranjcu, ki Je prvi spoznal, da Je rajni zaznamot-van z neozdravljivo boleznijo, primariju dr. Tonetu Savlju, ki Je, čeprav brez upa zmage, uspefino opravil težko operacijo, dr. Novakovi, ki Je bila priča njegove poslednje ure, vsemu osebju kirurglčnega oddelka naSe ugledne bolnitoice v Novem mestu, ki Je z izredno potrpežljivostjo in veliko človekoljubnostjo pomagalo v njegovih In naSlh najtežjih urah ter naSemu atu zatisnilo trudne oči; gospodu dekanu Francetu Zaplati, ki ga Je pospremil do praga večnosti in mu govoril pretresljive in globoke besede slovesa, pevcem za občutene pesmi, darovalcem Številnih in tako lepih vencev in rož, Ladu Požesu, ki se Je ob odprtem grobu poslovil od rajnega v Imenu njemu tako ljubega Društva čebelarjev. Soli v Trebnjem in učencem VI. a razreda, Jožetu PlSkurJu za trenutke resničnega tovarištva. Komunalnemu podjetju iz Novega mesta, ki Je kljub praznikom poskrbelo, da smo naSega ata imeli čim dlje doma. Zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu, ki Je takoj poskrbel za naSo družino, in vsem drugim, ki ste se v tako velikem Številu udeležili njegovega pogreba ter s plemenito besedo ali z dejanji kakorkoli pomagali. 2aluJo£i: žena Pavla ter otrori Franci, Janez In Darko VSAK DAN: poročUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, . 12.00, 15.00, 18.00,19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 21. MAJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Dan mladosti - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Porodila - Turistični napotki za naše ; goste iz tujine - 12.30 Kmetijski ' nasveti - Kako si pomagamo pri pridobivanju sortnih medov — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-ilj^o - 15.30 Napotki za turiste - 16^.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje — 19.00 Lahko noč, otroci! ~ 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca - 20.00 „Top-pops 13“ — 21.15 Oddaja o morju in pomoršča-tkih - 22.15 Besede in zvoki iz logov ! domačih. ■ SOBOTA, 22. MAJA: 8.10 Glas-i bena matineja - 9.05 Pionirski ted-jnik — 10.15 Pri vas doma — 11.00 i Poročila - turistični napotki za inaše goste iz tujine — 12.30 Kmetij-I ^i nasveti - Matija Kovačič: Na I kmetijah je treba zadržati več mladine - 12.40 Poje tenorist Gašper - 13.3 “ beni intermezzo - 16.00 „Vriljak“ - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 „Signdi" - 19.00 Lahko noč, otrod! — 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje - 20.00 Charles Gounod; 4. in 5. dejanje opere „Faust“ - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Janez Marinšek: Kako shranjujemo živila v hladilniku? — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.40 Mladinska oddaja: „Na poti s kitaro" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Prod^alna melodij - 22.15 Staro-angle^a glasba. SREDA, 26. MAJA; 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Vukadin Sišako- vić: Zaščita vinske trte pred boleznimi - 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak“ — 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Giancarlo Me-notti; „Telefon” — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene raz-gjednice - 20.00 Koncert lahke in zabavne glasbe s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov iazza. Četrtek, 21. maja; 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž J(&nez Verbič; Seno v kockah — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporačajo vam ... - 14.40 „Enajsta šola“ - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne * produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer — W. Weyrauch: Pogovor med pešci - 22.15 Nova glasba z onstran Atlantika. Dermota — 13.30 Priporočajo Vam ... - 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" — 16.40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino — 18.15 Simfonični plesi s koncertnih odrov — 19.00. Lahko noč,otroci! - 19.15 Minute 2 ansamblom Štirje kovači — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino -22.20 Oddaja za naše izseljence. TELEVIZIJSKI SPORED (niš iTa nedelja, 23. MAJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! — 8.05 Umet-iška pripoved — Roie Guillet: 'aščica Tipi ti - 9.05 Koncert iz jnaših krajev - 10.05 Se pomnite, .^variši... Fitzroy Maclean: „Clo-|Vek in orožje“ — 10.45 do 13.00 INaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -jll.50 Pogovor s poslušalci - 13.30 P^edeljska reportaža - 13.50 Z do-jniačiiirii ansambli — 14.30 Humo-iieska tega tedna - S. Rozman: Mož, |ki so ga sovražili predmeti — 15.05 jlz opem^ sveta ^ 15.30 Radyska igra - Andrzej Mularczyk; „Striček |Albert“ - 16.50 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lah-jko noč, otrod! - 19.15 Glasbene jiazglednice — 20.00 „V nedeljo zve-|čer“ - 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 24. MAJA: 8.10 Glasboia matineja - 9.05 Pisan svet , .pravljic in zgodb - 9.40 S pevkama Viler in Lidijo Kodrič - 10.15 jPri vas doma - 11. Poročila - Turi-jstični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti - inž. l^ton Gregorič; Novi dosežki v 'gozdarstvu Norveške — koristni tudi (Za naše razmere — 12.40 Z angleško iPihalno godbo - 13.30 Priporočajo ... - 14.35 NaS poslušald če-j^titajo in pozdravljajo - 15.30 Glas- SOBOTA, 22. maja 9.35 TV v šoli (do. 11.00) (Zg) -14.50 Wembley; Nogomet Anglija : Škotska, prenos v barvah^ (EVR) -17.30 Obzornik (Lj) - 17.45 Andrejev zaklad - poljski plesi (Lj) -18.15 Plus 5 - mladinci quiz TV Sarajevo (Sar) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 S kamero po svetu; Vzpon na Troltind (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Beograjska pomlad — prenos festivala zabavnih melodij (Bg) — 22.05 Nepremagljivi - serijski film (Lj) — 22.55 TV ka-žroot (Lj) — 23.15 Poročila (Lj) -23.35 Beograjska pomlad - n£idar Ijevanje (Bg) — 24.00 Odpoved sporeda (Lj) NEDELJA, 23. mqa 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) — 9.30 Pet minut po domače (Lj) - 9.35 Kmetijski razgledi: Prevetravanje senfi (Lj) - 10.00 Kmetijska odd^a (Bg) -10.45 Mozaik aj) - 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti moija (Lj) — 11.45 Mestece Peyton — serijski film (Lj) — 12.35 TV kažipot (do 12.55) (Lj) - Športno popoldne - 18.15 Vesela leta z Lauielom in Hardyjem - filmska komedija (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Marodič; Mojstra — oddaja Mali oglasi (JRT) (Lj) - 21.30 Videofon (Zg) - 21.45 Po- bonboni ^ UlSOgl #-| vo dijo g v kvaliteti m nagrajuj^ Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje. Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v , DOLENJSKEM LISTU besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo Žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. nagrada-visoki c m Kombhiiil 2110. Loubljiftiu. smartlnsku 134 — Visoki C) ročila (Lj) — 22.00 Športni pregled (JRT) PONEEELJEK, 24. m^a 9.05 Odprta imiverza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 11.{X) Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 Tv v šoli — ponovitev (Zg) — 15.40 Angleščina — ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (TPohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.40 Tigrček Peter - I. del (JRT) (Lj) - 18.00 Risanka aj) -18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Vojakova osebna izkaznica - oddaja iz cikla Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Sar) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Ustavna razprava (Lj) - 20.50 E. de Filippo: Cilinder - drama TV Beograd (Lj) - 22.00 Kulturne diagonale (Lj) — 22.40 Poročila (Lj) TOREK, 25. maja 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 15.35 Ruščina -ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) — 16.10 Angleščina (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.40 E. Peroci: Nina in Ivo — 2. dd (Lj) - 17.55 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik ^j) - 18.25 Se kralj Ma^až ženil je - slovenske romance (Lj) - 18.55 Roboti — IL (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 20.00 Dan mlar dosti - prenos s Stadiona JA (Bg) - 21.00 Propagandna odd^a (Lj) - 21.10 Mali vojaki - jugoslovanski film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SREDA, 26. maja 8.15 TV v šoh (Zg) - 1 16.15 Nogomet SZ : Sloboda — prenos (do 18.00) (Bgd) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pika Nogavička -švedski film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) — 19.20 Po sledeh napredka (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 aj) - 20.35 Teh naših petdeset let; Leto 1947 (Lj) - 21.35 Wolf Ferrari: Prebrisana vdova - II. del (Lj) - 22.05 Poročila (Lj) Četrtek, 27. m^a 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.05 Obzornik (Lj) — 17.20 Rezerviran čas (Lj) -19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik aj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi: Zakaj tako? Slovenka 1971 (Lj) - 21.35 L. Pirandello: Moj svet (Lj) - . .. 400 let slovenske glasbe: P. Ramovž aj) -... Poročila (Lj) PETEK, 28. maja 9.30 TV v šoH (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) — 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.S5) (Bg) - 17.30 Vija-vaja-ringaraja (Golia) (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Jazz portret (Bg) - 19.00 Mestece Peyton - se-rijdci film (Lj) 19.50 Cikcak aj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Laura - ameriški fihn (Lj) - 22.00 Glasba iz studia B - z^odnonemška oddaja (Lj) - 22.40 PoročUa (Lj) 30. in 31. maja LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo 30. in 31. maja 1971 prodajala motorna vozila in ostalo blago in to: avtomobile v nedeljo dne 30. maja 1971 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, motorna kolesa in ostalo blago pa dne 31. maja od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljubljana, Smartinska cesta 152 a, soba 13,11. Ogled _yozil in ostalega blaga bo v petek. 28. maja 1971 od 8.—13. ure in v soboto 29, maja 1971 od 8.—13. ure in od 14.—17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI 1. os. avto Fiat Zastava 1300,' letnik 1968, v voznem stanju . 2. os. avto Mercedes 190 D, letnik 1963, v nevoznem stanju 3. os. avto Mercedes 220 Sb, letnik 1963, nevozen............ 4. os. avto Mercedes 190 D, letnik 1962, v nevoznem stanju 5. os. avto Opel Admiral, letnik 1965, karambollran . . . 6. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran . . 7. os. avto Peugeot 404, letnik 1964, v nevoznem stanju . . 8. os. avto Peugeot 404, letnik 1969, karamboliran .... 9. os. avto VW 1500, letnik 1962, karamboliran............... 10. os. avto Fiat 850 Coupe, letnik 196fl, karamboliran . . . 11. os. avto Ford Taunus 20 M, letnik 1968, karamboliran 12. os. avto Fiat 124, letnik 1967, karamboliran.............. 13. os. avto Audi 80, letnik 1966, karamboliran.............. 14. os. avto Opel Rekord Caravan, letnik 1966, karamboliran 15. os. avto Opel Kadett Caupe, letnik 1967, karamboliran . 16. os. avto Renault R-6, letnik 1970, karamboliran .... 17. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 18. os. avto Opel Rekord Caupe, letnik 1966, karamboliran . 19. os. avto Peugeot 404, letnik 1967, karamboliran . 20. os. avto Ford Taunus 20 M TS, letnik 1965, karamboliran 21. os. avto Opel Rekord Caravan, letnik 1966, karamboliran 22. os. avto Ford Taunus 20 M, letnik 1965, karamboliran 23. os. avto Audi 80 Variant, letnik 1966, karamboliran . 24. os. avto Opel Rekord Caravan, letnik 1959, nevozen 25. os. avto Opel Rekord, letnik 1966, karamboliran . . 26. os. avto Ford Taunus 15 M, letnik 1967, karamboliran 27. os. avto Mercedes 180 D, letnik 1959, nevozen . . . 28. os. avto Ford J’aunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 29. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 30. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1968, karamboliran 31. os. avto VW 1500, letnik 1965, karamboliran .... 32. os. avto Ford Zephyr6, letnik 1964, nevozen.,.., . . 33. os. avto Ford Taunus 20 M. letnik 1965, karambobran ,34. os. avto Glass 1700, letnik 1966, nevozen ..... 35. os. avto Peugeot 404, letnik 1962, nevozen....................... 36. os. avto Citroen DS 21, letnik 1968, karamboliran 37. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran . . 38. os. avto Glass 1300 Coupe, letnik 1965, nevozen . . . 39. os. avto VW 1600, letnik 1969, karamboliran .... 40. os. avto Buick, Electra, letnik 1959, nevozen .... 41. os. avto Alfa Romeo Glulia 1300, letnik 1965, nevozen 42. os. avto Opel Rekord, letnik 1963. karamboliran . . 43. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran . . 44. os. avto Volkswagen 1200, letnik 1962, nevozen . . . 45. os. avto Opel Kadett, letnik 1965, karamboliran . . 46. os. avto VW 1500 (hrošč), letnik 1965, karamboliran . 47. os. avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran . . 48. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran . . 49. os. avto Opel Rekord, caravan, letnik 1962, karamboli 50. os. avto Opel Rekord, letnik 1966, nevozen .... 51. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1969, karamboliran 52. os. avto Opel Rekord, letnik 1965, karamboliran . . 53. os. avto Opel Rekord, letnik 19^. karamboliran . . 54. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran . . 55. os. avto Opel Kadett. letnik 1964, karamboliran . . 56. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran . . 57. os. avto Citroen ID 19, letnik 1963, karamboliran . . 58. os. avto VW 1500, letnik 1963, nevozen................ 59. os. avto VW 1200, letnik 1956, nevozen........................... 60. os. avto Fiat 600 D, letnik 1961, nevozen........................ 61. os. avto VV/ 1500, letnik 1963, reg. motorja .... 62. os. avto VW 1200, letnik 1963, karmaboliran .... 63. os; avto Renault Caravele. letnik 1966, karamboliran 64. os. avto VW 1200, letnik 1963, karamboliran .... 65. os. avto VW 1200, letnik 1962, karamboliran .... 66. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1964, karamboliran 67. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 68. os. avto Mercedes 200 D, letnik 1965, reg. samo motor 69. os. avto VW Ghia Čarman, letnik 1958, nevozen . 70. os. avto Ford Taunus 17 M, Caravan, letnik 1963, nevoeen 71. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1966, karamboliran 72. os. avto VW 1200, letnik 1960, nevozen........................... 73. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 74. os. avto VW 1200, letnik 1960, nevoeen........................... 75. os. avto VW 1200, letnik 1962, nevozen............................ 76. os. avto VW 1200, letnik 1960, nevozen........................... 77. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran *. . 78. os. avto Opel Rekord, letnik 1962, nevozen .... 79. 06. avto BMW 2000, letnik 1970, karamboliran . . . 80. os. avto Opel Caravan, letnik 1961, karamboliran . 81. os. avto VW 1200, letnik 1959, nevozen................ 82. os. avto Austin Moriss, 1100, letnik 1965, karan\boliran 83. os. avto Opel Rekord, letnik 1961, nevozen .... 84. os. avto Opel Rekord, letnik 1957, nevozen .... 85. os. avto VW 1200, letnik 1953, karamboliran .... 86. os. avto Opel Rekord, letnik 1964, nekompleten . . 87. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen . . 88. os. avto Opel Rekord, letnik 1962, nevozen .... 89. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 90. os. avto VW 1200, letnik 1962, nevozen........................... 91. os. avto Opel Rekord, letnik 1961, nevozen .... 92. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen . . 93. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1960, nevozen . . 94. os. avto Citroen Ami, letnik 1965, karamboliran . . 95. os. avto VW 1200, letnik 1960, nevozen........................... 96. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1964. karamboliran 97. os. avto VW 1200, letnik 1955, nevozen 98. os. avto Opel Rekord, letnik 1959, zaleten........................ 99. os. avto Ford Tranzit 800, letnik 1964, zaleten . . . 100. os. avto Moskvlč, letnik 1968, nevozen............... 101. os. avto Opel Rekord, letnik 1960, karamboliran . 102. os. avto Fiat 500. letnik 1964, karamboliran .... 103. os. avto Austin Inocentl 1100. letnik 1966, nevozen . 104. os. avto Fiat 1300. letnik 1964, karamboliran .... 105. os. avto Ford Anglia, letnik 1963, nevozen .... 106. os. avto Ford Cortina, letnik 1964, nevozen ... 107. os. avto Opel Rekord, letnik 1958, nevozen .... 108. os. avto Opel Rekord, letnik 1961, nevozen .... 109. avtobus Europa, nekompleten. letnik 1958, nievozen 110. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1961, nevozen-. . 111. os. avto Opel 01ympia, letnik 1939, nevozen .... Začetna cena N-din 20.000 16.000 16.000 15.000 13.000 11.000 11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 9.500 9.500 9.000 9.000 9.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.500 7.500 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 6.500 6.500 6.500 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.000 5.500 5.000 5.000 5.000 5.000 5.500 5.000 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 1.500 1.500 1.000 1.000 PONOVNO NA LICITACIJI 112. os. avto Mercedes 190 D, letnik 1961, nevozen...............................15.000 113. os. avto Glass 1700, letnik 1966, nevozen ...................................7.500 114. os. avto Ford Taunus 12 M, letnik 1962, nevozen............................ 5.500 115. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1961, nevozen.............................4.500 116. os. avto Opel KapltSn, letnik 1962, nevozen..................................4.000 117. os. avto Opel Rekord, letnik 1958, nevozen.................................4.000 118. os. avto Opel Rekord Caravan, letnik 1962, karamboliran.....................4.000 119. os. avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran.............................3.500 120. os. avto Opel Rekord, letnik 1959, nevozen.................................3.500 121. os. avto Opel Kapltfin, letnik 1963, nevozen.................................3.500 122. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran....................... 3.500 123. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran........................3.500 124. os. avto Chevrolet Belair, letnik 1960, nevozen..............................3.000 125. os. avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran.........................3.000 126. os. avto Slmca 1000, letnik 1967, karamboliran...............................3.000 127. os. avto Opel Rekord, letnik 1958, nevozen...................................2.500 128. os. avto BMW 700, letnik 1962, nevozen......................................-2.500 129. os. avto Chevrolet, letnik 1962, nevozen ....................................2.000 130. os. avto Fiat Neckar, letnik 1960, nevozen...................................1.500 131. os. avto Fiat 600 D, letnik 1966, reg. samo motor, karamboliran..............1.500 132. os. avto Opel Rekord, letnik 1966,-reg. samo motor, karamboliran . . 1.000 in ostalo blago (avto deli in drugo) Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne In fizične osebe. Udeleženci Javne dražbe morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10% od začetne cene v carinarnic! Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo predložiti tudi pooblastilo. V nedeljo 30. maja ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek In soboto 28. in 29. maja 1971. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu od 24. 5. 1971 dalje St. 316-588 — Carinarnica Ljubljana. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo Izobešen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJANA DOLENJSKI LIST z bombo na krilu 27>letni letalec Janez Kmetič je z nenavadnim dejanjem rešil letalo, na kocko je dal celo svoje življenje — V zraku in na zemlji se je odvijala drama, kakršne ne pomni zgodovina našega letalstva Janez Kmetič, pilot jugoslovanskega vojnega letalstva, bo v analih našega letalstva zapisan z zlatimi čikami. Hrabrega, šegavega in vedno nasmejanega Gorenjca poznajo širom po Jugoslaviji, posebno pa ga pozna letalski svet in se čudi njegovemu hrabremu dejanju. Janez je eden redkih letalcev, ki se mu je posrečilo pristati z letalom, ki je imelo pod krilom aktivirano 50-kilogramsko letalsko bombo. Tako je poskusil tudi italijanski letalec Luigi Rugi na Visu leta 1944, vendar je njegovega spitfireja razneslo, hrabri partizani letalec pa je umrl v ruševinah svojega letala. Drzni poskus je pilot Ja* nez opravfl 16. septembra 1969 na enem naših vojaških letališč na znanem partizanskem letalu Kragulju. Kako se je odvijala drama v zraku, zvemo iz pripovedovanja 27-letnega pilota, ki ima zdaj, kot pravi sam, kar dva rojstna dneva „S tovarišem sva poletela proti večeru 16. septembra na bojni polet. Pod Kraguljevimi kriU sta bili pritrjeni tudi dve 50-kilogramski bombi, s katerima sem nameraval napasti tanke. Ko sva prispela do določenega cilja, sva napadla tanke, in že prva moja bomba je zadela. Ponovil sem napad, sprožil sem še drugo bombo in napadel z raketami. Na zemlji je zagrmelo, dvignil se je visok oblak dima. Z zemlje so mi sporočili, da sem zadel. Vendar so me vprašali, zakaj nisem spustil še druge bombe. Pogledal sem na instrumente. Lučke so svetile, torej je ves smrtonosni tovor odletel Vseeno sem pogledal in ugotovil, da bomba visi pod krilom Nisem si preveč belil glave. Vedel sem, kam jo moram nesti in kam odvreči. Prišel sem na določeno mesto, naredil manever, vendar bomba ni odletela. Naredim drugi krog, tretji, nagnem se na levo, na desno, jeklena gmota pa se je kot magnet prilepila na le- talo. Razmišljam, na kakšen način bi se je rešil. Cas je tekel, s tem pa se je ti^i zmanjševala količina goriva v rezervoarju. Po radiu pokličem prijatelja, ki je fo'ožil nekaj kilometrov stran od mene, in ga prosim, naj se dvigne z letalom nad mene, da bi pri njem ugotovil, kje bi lahko bomba zataknila. Nisem mogel razvozlati, kaj bi se lahko zgodilo. “ „Trudil sem se in potil Bombe se nikakor nisem mogel rešiti Zato sem skle- nil, da se spustim na letališče. Kar bo, pa bo! Na letališču so me čakali z vsemi pripravami, da bi mi priskočili na pomoč. Letalo sem naravnal na pristajalno stezo. Ročico krmila sem držal ravno kot nikoli Ko sem se dotaknil tal, sem dobil že več poguma. Morda jo bom pa zvozil, sem si mislil Najhujši so bili pasovi, kjer so z asfaltom prekrite meje med posameznimi betonskimi ploščami Letalo je vsakič malce poskočilo, vendar najhujšega le ni bilo. Ko sem pristal, ni bilo konec veselja. “ Razumljivo, da se je komanda jugoslovanskega vojnega letalstva spomnila hrabrega mladeniča in mu v spomin podarila zlato uro. Ob slovesu nam je Janez povedal, da bi letalo zapustil s padalom samo v primeru, če bi se pokvarilo. Enako, kot je naredil Janez, bi verjetno storili tudi drugi orli nekega neba. SLAVKO DOKL KJE JE TEKLO VINCE BUČEINBK.O? Korak bliže k »vincu bučenskemu«? Karolina Zbačnik iz Novega mesta nam poskuša razvozlati skrivnost, kdo je avtor pesmi o bučenskem vinu — Naša bralka trdi, da je pesem napisal bučenski organist svojemu dobrotniku kmetu Martinu Kebru Novomeščanka Karolina Zbačnik trdi, da je avtor pesmi bučenski organist. Na naš sestavek, kjer smo spraševali, kdo je avtor pesmi o vincu bučenskem, se je pred dnevi oglasila Novome^anka Karolina Zbačnik z namenom, da nam pomaga razvozlati skrivnost. Povedala je, daje pred dnevi govorila s svojim svaucom Francem Maroltom iz Ljubljane, ki je včasih bil član opernega zbora in ki se spominja, da so leta 1936 peli to pesem v Dolenjskih Toplicah. Trdi, da je pesem napisal bučenski organist v zahvalo premožnemu bučenskemu kmetu Martinu Kebru, ko je ta umrl. Razen tega je Zbačnikova prinesla tudi besedilo bučen-ske pesmi, ki je pa precej drugačno, kot smo ga že objavili. Razumljivo, da bomo poidcali Franca Marolta v Ljubljani, ki se bo verjetno spom^ kako se je pisal bučenski organist. Ker nam je Zbačnikova povedala, da je bil Martin Keber bučenski kmet, in ker so v pesmi omenjeni ^ ' ^ Ošiljeni zobotrebci KDO JE KDO? - BUža se turistična sezons^ zato so mladinci nekega podjetja zavihali rokave in začeli pospravljati po podjetju in okolici. Ko jih je direktor videl skozi pkno, je vprašal tajnico, „če je te delavce poslalo komunalno podjetje“? ! NAJ STANE, KAR STANE! — Ko je bilo potrebno nekoga izključiti iz delovne skupnsoti, je nekdo — kot pravijo - zahteval, da se mora to zgoditi takoj, pa „čeprav stane 20 ali 30 mil> ^onov!‘ Lahko je nam! njegovi trije sinovi, smo te dni na krajevnem uradu na Bučki povprašali, če na tem območju živi še kdo s priimkom Keber. Dobili smo odgovor, da ne poznajo nikogar, ki bi se tako pisaL Čudno se nam zdi, da bi v tako kratkem obdobju povsem izginil ta priimek. Seveda obstoji možnost, da so se Kebri preselili ali pa da so menjali priimek. .Torej se poleg prof. Ivana Kont Ijanca pojavlja kot avtor pesmi še bučensld organist. Kaj bomo zvedeli še o domnevnih avtorjih te pesmi, pa bomo pisali kdaj drugič. SLAVKO DOKL Posilstvo? 25-letni F. M, iz Ponikev pri Studencu je osumljen, da je 9. maja storil silo 20-let-nemu dekletu iz domače vasi, ki je morala zaradi poškodb iskati zdravstveno pomoč v sevniškem zdravstvenem domu, kasneje pa še v celjski bolnišnici. Dekle je povedalo, da jo je F. M. začel nagovarjati, ko je pobiral radijsko naročnino in jo dobil samo doma. Ker ni dosegel svojega namena, je uporabil silo in povzročil telesne poškodbe. Primer bodo raziskali. Osumljenec pri zaslišanju ni zanikal raz-meija z dekletom, trdil pa je, da ni uporabil sile. CIVILNA ZAŠČITA IN OBRAMBNA VZGOJA Tadičev uspeh v miru Vas Ragovo pri Novem mestu: zgleden primer! Odlok zveznega izvršnega sveta zahteva, da morajo do aprila prihodnjega leta imeti vsi državljani komplet zaščitnih sredstev za zaščito pred vojnimi akcijami. - Torej so ukrepali že v vseh dolenjskih občinah: v novomeški.so na primer zadolžili vse poverjenike, naj v treh mesecih popišejo vse družine in poberejo po 55 dinarjev za vsak komplet za&itnih sredstev. Predvsem vsebuje tak komplet ogrinjalo in plinsko masko. Upokojeni oficir Josip Tadič je lahko ponosno sporočil že pred ro- |[i]Ii][il[i]|£l[s][il[i][ o^^o^aedelto: I SAMOPOSTREŽBA pri mostu I MARKET v Bršlinu t kom oddelku za narodno obrambo in krajevni skupnosti, ki bdita nad akcijo: „Nalogo sem opravil: prebivalce popisal, denar za komplete pobral! “ Josip Tadič je poverjenik v Rag^ vem pri Novem mestu, vasi, ki šteje okrog 35 hiš. Lahko zapišemo fe to, da je nasploh civilna zaščita, ki jo v tej vasi vodi prav Josip Tadič, zgledno urejena, saj nekdanji poklicni vojak skrbi za vse podrobnosti — od obrambne vzgoje prebivalcev pa do tega, da zavaruje studenec oziroma izvir pitne vode! Ko bi le bilo več takih požrtvovalnih delavcev, kot je Josip Tadič! 0 PREDLAGAMO: PATENTIRATI Uslužbencem železniška postaje v Sevnici pač ni mogoče očitati, da ne skrbijo za varnost prometa. Železniški prehod na progi, ki pelje čez.Savo proti Trebnjem, je ponoči včasih zaprt še dolgo potem, ko je vlak izginil v obmirenskih predorih. Kot pravijo stanovalci v hišah ob progi, je bil prehod zaprt že tudi uro in čez. Prometnika so spomnili na ta „varnostni ukrep" šele oni, zatem ko jih je s svojim koncertom zbudil kak ponočni avtomobilist. Varnostni ukrep predlagamo - paten- tirati Polde Puželj iz Zapotoka in teliček, ki je na prednji desiu nogi imd namesto parklja — kopito. (Foto: Jože PrimcO Teliček/ ki je iiijšl iU)pito^ Na odkup ga je pripeljal Polde Puželj iz Zapoto-^ ka, odkupovalec pa ga je določil za zakol Telička, ki je imel namesto parklja na desni prednji nogi kopito, je Ljudje so hudobni. Ne pustijo človeku, da bi obogatel. Se ne spominjate, ko so na Štajerskem ali kje je že bilo, kar skušali zapreti orga-nizatoije tiste znane igrice: pošlji 5 dinaijev na prvi naslov, napiši pet ali deset imen prijateljev in znancev in svoje ime in čez dva tedna bo denar začel deževati na tvoj naslov? Zares preprosto, edino to je nezanesljivo, če bo denar res prišel. Ker zadnje čase vztrajno ponavljajo, da javno mnenje postaja stvar televizije, radia in časopisov in da s spretno napisanim člankom ali reportažo lahko človek naredi več kot s stotinami govorov ali kakršnimi koli drugimi akcijami, imam odlično zamisel, ki sem jo že dal patentirati, da mi jo kdo drug izpred nosa ne vzame. Moja zamisel je revolucionarna. Kot vse izredne zamisli je tudi moja popolnoma preprosta in ne da bi se hvalil — naravnost neponovljiva. Lahko bi celo trdil. Nesmrtna zamisel da je to nesmrtna zamisel na temo: „Kako obogateti“. Če mislite, da vam bom zaupal kako podobno norost, kot so jo prodajali po naših trgovinah, ko je na skrinjici pisalo: „Kako obogatiš? “ in bilo zraven narisano, da je treba postaviti dinar in zavrteti gumb, potem pa je avtomatična roka planila izpod pokrova in pobrala kovanec, se presneto motite. S tem je preveč dela, nagrada pa preveč neznatna. Raje k stvari: Kot je znano, so ljudje radovedni in zato vsaj prelistajo časopise. Za „Kolo sre-če“ v ljubljanskem Delu je prišlo nekaj deset tisoč kuponov — nagrada pa je bila ena sama. Moja zamisel igra na dve struni: na radovednost ljudi in na njihovo rahločutnost in skrb za človeka. Torej; v časopisih bom objavil, da bi rad obogatel in da za to ni potrebno nič drugega, kot da vsak pošlje po 5 dinaijev na naslov, ki bo seveda tudi zapisan. Po-tenn bom počakal nekaj dni, pobral denar Ul bom bogataš. Da pa ljudje ne bi misli-, li, da gre ža ničvredr^o stvar, bom že v začetku omenil vse svoje zasluge. Preprosto, ne? P. S. Edina pomanjkljivost te izredne zamisli je v tem, da se je nisem sam spomnil. Eden izmed našOi bralcev je namreč sporočil to zamisel našemu uredni-, štvu. Ker je bil prebrisan, je svoje zasluge že opisal. Na častnem drugem mestu je zapisal, da slavi že 60-letnico poroke in da je upokojenec. Ce stvar dobro premislim, je skoraj upravičen do uresničitve zamisli. Kajti živeti 60 let z isto ženo in dočakati upokojitev — to tudi niso mačje solze ... J. SPLICHAL »Spustil bom rafal v hišo« šest mladoletnih otrok jokalo, ko so štirje pijanci vdrli v hišo, da bi se »zabavalit 3. novembra lani so Jurij Mavrin iz Ribnice, Franc Tekavec iz Kočevja, Franc Zupančič iz Kočevja in Vinko Adamič iz Zlatega repa pri Ortneku vdrli v hišo števflka 6 v Podpoljanah, v kateri stanuje družina Kotar. ..... * ^ .... ... . Vsi štuje so bilivmjem. Dva sta se 20-januarja letos jih je občmsko nied seboj pretepati, dva pa sodišče v Kočevju obsodilo, m sirer Medtem so za- Mavnna na 6 mesecev zapora, Te- radi razgrajanja prestrašeni otroci jo-kavca m Zupančiča na 2 meseca za- y svojem z^ovoru so obto- pora in Adamiča na mesec dm za- jgnci navajali, „da so prišli v hišo por^ Razen tega so dolžni plačati ^a bi se zabavali". družine Karlu Severju Seveda pa pijanim pobalinom ni £ za popravdo razbitih vrat. dovoljeno, da bi gospodarili in tira-Tožilec in obtoženi so se na nizirali kogar koli, zato jih je so- sodbo pritožili. 21. api^a je prejdo djJ5e tudi primerno kaznovalo. J. P. občmsko sodišče Kočevje sodbo ^ _ okrožnega sodišča, ki je zdaj že pravnomočna. Sodišče je Tekavcu in Zupančiču zvišalo kazen na 5 mesecev, Adamiču pa na 4 mesece. Vsi štirje so bili obsojeni, ker so ponoči vdrli v hišo tako, da so razbili vrata. V hiši je bila takrat Nada Butala s šestimi mladoletnimi otroki. Vsi so se zaprli v drugi prostor, vendar so odprli vrata, ko je Mavrin zagrozil, „da bo spustil rafal v hišo, če ne bodo odprli še drugih vrat“. Ker mestni očetje v Genovi ne pustijo, da bi na slovite Paga-ninijeve gosli pogosteje igrali, se ta dragoceni instrument, ki ga je veliki glasbenik podaril svojemu rodnemu mestu, počasi kvari. Na stare gosli je treba namreč večkrat igrati, sicer se pokvarijo, te, ki jih čuvajo v Genovi, pa so stare že več kot 130 let. Čuvajo jih pod steklenim zvonom in le poredko jih dajo kakemu slovitemu godbeniku, da zaigra nanje... najbrž imajo več posluha za, denimo, finance, kot za glasbo in glasbila. pripeljal na odkup v Sodražico 12. maja Polde Puželj iz Zapotoka. Zanimivo je tudi, da Puželj ni vc-i del, da ima telička s kopitom, vse| dokler ga ni prodal. Sele ko je bil' teliček na tehtnici v Sodražici, je, nekdo vzkliknil; - Glejte, glejte! Tale teliček ima^ pa na eni nogi kopito namesto parklja! Kmalu se je zbralo okoli precej gledalcev. - Kaj takega pa še nikoli nisem videl! seje začudil nekdo in drugi so> mu pritegnili. - Narava se je poigrala, je^ menil odkupovalec kmetijske zadruge Ribnica. Kmet Polde Puželj pa je na vprašanje, kako da ni kopita pri teličku i že prej opazil, odgovoril: - Pač nisem. Kdo pa ima vedno čas, da bi gledal živini pod noge! Odkupovevalec živine je določU telička, s katerim se je narava po-; igrala, za zakol. j. pRiMC USTANOVITELJI JN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, CmomelJ, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik dveta). Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč. Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Živič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl. Marjan Legan, ^ože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš de\hzni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI; lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. Ifl cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji In zadnji strani llstai: 6fi din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 dlp, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v baivl veli a do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NAST.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 ffovo mesto. Glavni trg 3 — Po.štni predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov in fotmgrafij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske praVce« v Ljubljani.