\ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 20. OKTOBRA 1934 štev. 54 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH VELIČASTEN POGREB KRALJA ALEKSANDRA Veliko žalovanje naroda - Potek preiskave - Identifikacija atentatorjev - Ante Pavelič in Kvaternik aretirana v Turinu - V čigavi službi je bila ustaška organizacija Preko 300.000 oseb iz vseh krajev Jugoslavije se je prepeljalo s to posebnimi vlaki v Beograd z namenom, da se po-slednjikrat poslove od zemeljskih ostankov vladarja, ki je na tako tragičen način zgubil živ-vljenje. Iz bližnje in daljne okolice so se vile proti glavnemu mestu nepregledne vrste vozov, na katerih so se vozili kmetje, ki so hoteli prisostvovati pogre bu svojega kralja. V četrtek ob 8.15 so se začele pogrebne svečanosti v pravoslavni katedrali, ob navzočnosti članov kraljevske rodbine, pred predsednika francoske republike, kralja Karla Romunskega, članov regentskega sveta, zastopnikov drugih narodov, odposlancev narodne skupščine in se nata ter članov vlade. Patrijarh Varnava je otvoril pogrebne slovesnosti z govorom, v katerem je poveličeval pokojnega vladarja. Krsto so nato položili na topovsko lafeto in razvil se je žal ni sprevod, ki je krenil proti železniški postaji. Za krsto so sto pali člani kraljevske rodbine, kralj Karol, predsednik Lebrun princ Jurij, zastopnik angleškega kralja, princi Ciril Bolgarski,, Nikolaj Romunski, italijan ski vojvoda D. Spoleto ter zastopniki vseh narodov. Kraljica Marija je bridko jokala, dočim je mladi kralj Peter v sprevodu zadrževal solze, a je v Oplencu, ko so zemljske ostanke njegovega očeta položili k večnemu počitku, bridko zaplakal. Sprevod je šel med gostim špalirjem klečočega naroda; žen ske so glasno plakale, moški pa so vzklikali, ko je šla mimo njih krsta: "Slava tebi!" Mladega kralja pa so vzpodbujali z besedami: "Bog ti pomozi!" Preko sto jugoslovanskih, češkoslovaških in francoskih letal je letalo nad sprevodom, v katerem so bile zastopane tudi voj ske Francije, Anglije, Češkoslovaške, Turčije, Romunske in Grčije. Devetnajst voz je vozilo vence in cvetje za lafeto, ki so jo vlekli jugoslovanski vojaki. Za njimi so stopali sokoli v kro jih, sledili so jim zastopniki vseh jugoslovanskih cerkva, za katerimi so častniki nosili na blazinicah znake kraljevske oblasti. Na železniški postaji so pred krsto defilirali vsi prisotni vojaški oddelki, prvi med njimi Francoski vojaki onega polka, ki se je junaško boril pri Verdu-nii. Ob 11.35 so položili krsto na vlak, ki je med glavnim plaka-njem žensk in med poslednjimi pozdravi moških počasi krenil proti Mladenovcu, kamor je dospel ob 15. Vse postaje so bile odete v črnino in seljaki so bili s cvetjem pripravili napise v poslednji pozdrav kralju. Posebno vidni so bili napisi: "Čuvali bomo Jugoslavijo!" V hipu, ko je vlak privozil v Mladenovac, se je po vsej Jugoslaviji ustavil promet za dve minuti v znak žalosti in iz vseh cerkvenih' stolpov se je oglasilo žalostno zvonenje zvonov. — Vmes pa so grmeli topovi. Krsto so položili v pogrebni voz, ki je krenil v cerkev sv. Jurija na Topoli, kjer so po kratkih molitvah položili zemeljske ostanke kralja Aleksandra I. U-jedinitelja v grobnico Karagjor gjevičev. Člani kraljevske rodbine, strti od bolesti, so se nato takoj odpeljali v Beograd. DELO PRO DANCEV Preiskava, ki naj razodene, kako so je skovala zarota, ki je privedla do atentata, katerega žrtev sta postala kralj Aleksander in francoski zunanji minister Barthou, se z veliko vnemo nadaljuje in ni dvoma, da bo razkrinkala zakulisne spletke vseh onih, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravljanju tega zločina. KDO JE MORILEC Poročali smo že, da so pri atentatorju, ki ga je množica takoj linčala na licu mesta, našli potni list na ime nekega Kalemana, trgovca iz Zagreha. Potni list je bil navidezno izdan od češkoslovaškega konzulata v Zagrebu; izkazalo pa se je prav kmalu, da je potni list ponarejen in je pečat vseboval celo pravopisne napake. S potnega lista je Lilo razvidno, da je lažni Kaleman prekoračil francosko mejo 28 septembra. Francoska policija je takoj začela poizvedovati, da bi identificirala zločinca in to se ji je črez par dni tudi posrečilo s sodelova-nem jugoslovanskih in bolgarskih varnostnih oblastev. Atentator se ni imenoval Kaleman in tudi ni bil doma iz Zagreba. Njegovo pravo ime je Vladimir Georgijev Crnozemsky. Rodil se je v Kamici, v bolgarskem delu Makedonije in je bil član makedonske revolucionarne organizacije, katero je vodil Vanča Mi-hajlov; leta 1931 je bil celo šofer Mi-hajlova. Na vesti je imel že več umorov, ki jih je bil izvršil po nalogu ors ganizacije VMRO. SOKRIVCI Policija je začela takoj stikati za sumljivimi tujci, ki bi utegnili biti v zvezi z atentatom, in tako se je zgodilo, da je prejšnji četrtek aretirala v bližini švicarske meje dva človeka, ki sta se ji zdela sumljiva. Aretacija se je izvršila vprav v trenutku, ko sta se pripravljala, da se vkrcata na ladjo, ki naj bi ju po Ženevskem jezeru prepeljale na švicarska tla. Prijeli so ju ter našli pri njiju spet češkoslovaška potna lista, izdana navidezno od češkoslovaškega konzulata v Trstu. Eden se je glasil na ime Vla-dislava Beneša, rojenega 1903 v Za-dru, drugi pa na Varoslava Novaka, rojenega 1900 v Gorici. Tudi ta dva potna lista sta bila ponarejena. Areti-ranca je začela policija takoj zasliševati. Lažni Novak je povedal, da se v resnici imenuje Zvonimir Pospišil, da je doma iz Vukonice pri Zagrebu, da ima 30 let, da je samskega 6tanu ter da je živel zadnja leta v Budimpešti. Izjavil je, da pripada Paveličevi hrvatski revolucionarni organizaciji "Ustaši" ter da je bil v septembru izbran obenem s četvorico drugih, da pojde v Francijo, kjer so se sestali z nekim delegatom organizacije, ki jim je dal orožje, denarja ter navodila: dva sta b; la poslana v Marseille, on z lažnim Benešem pa je moral v Pariz. Ako bi atentat v Marseilleu ne bil uspel, bi morala ona dva stopiti v akcijo v Parizu. Dne 9. oktobra pa sta izvedela iz listov, da je bil zločin izvršen; sklenila sta tedaj, da zapustita Francijo. Ko sta bila že pri švicarski meji, ju je zgrabila policija. Lažni Beneš je izpoyedal, da se piše v resnici Rajič. Leta 1928 je zapustil Jugoslavijo ter se naselil na Madžarskem. Vstopil je tam v ustaško taborišče na Janka pusti ter se je tam vežbal v streljanju. V ostalem pa se njegove izjave strinjajo v bistvu z onimi Pospišila. Pri Fontainebeau-u so orožniki že na dan atentata ustavili tujca, na kate rega jih je bil opozoril natakar nekega lokala, ki se mu je tuji gost zdel sumljiv. V lokalu je bil popil kavo ter je kazal znake velike vznemirenosti; govoril je slabo francoski in pri odhodu je dal prekomerno napitnino. Orožniki so ga torej ustavili in zahtevali, naj jim pokaže svoje dokumente. Tedajci pa se je sumljivi človek iznenada spustil v beg, vzel revolver iz žepa in začel streljati. Pocali so za njim, a zadeli ga niso. Tekom bega je mož izgubil potni list, glaseč se na ime nekega Mal-nyja ter navidezno izstavljen od češkoslovaškega konzulata v Zagrebu, kakor oni od Kalemena, oziroma Geor-gieva. Beguncu se je posrečilo zateči se v veliki gozd pri Fontainbleau-u Poslali so za njim kakšnih tisoč policajev in vojakov, a spretno se Jim je znal izmikati več dni. Končno pa st ga v torek le prijeli v Melunu. Povedal je, da se piše Mijo Kralj. Z ostalimi terroristi se je sestal v Lausannei, od koder so krenili v dveh skupinah na Francosko; on in Kale-men preko Thonona, Beneš (Rajič) in Novak (Pospišil) pa preko Eviana. Na Francoskem so se vsi spet sestali "delegatom", ki je s prvo dvojico krenil v Pariz, potem pa v Avignon. Dne 9. oktobra je 'delegat" imel poslednji sestanek z zarotniki. Ko se jt poslovil, jim je dejal. "Sedaj grem. Znano vam je že, da prihaja kralj, in znano vam je tudi, kaj imate storiti. Pojdita v Marseilíe in streljajta nanj!" Ostala dva pa je poslal v Pariz. Aretirance so prepeljali v Marseille, kjer so jih izročili preiskovalnemu sodniku. Policija je ugotovila tudi, kdo je oni "delegat", Paveličev zastopnik, ki je dal atenetarjem navodila in sredstva za izvršitev zločina. Je to 2i-letni zagrebški visokošolec Evgen Kvaternik, ki ga ima beograjska policija zapisanega kot ustaša. Kakor ostali zarotniki, tako je tudi on nastopal pod izmišljenimi imeni; izdajal se je za Kra-merja in Janjiča. • DR. PAVELIČ IN NJEGOV ZAUPNIK ARETIRANA Na podlagi izjav aretiranih zarotnikov ter na podlagi preiskave so francoske oblasti ugotovile, da sta organizirala atentat dr. Pavelič in Kvaternik ter da se oba nahajata v Italiji. Francoska sodna oblast je zato naprosila italijansko vlado, naj to dvojico aretira. To se jfe v četrtek tudi zgodilo v Turinu. Oba sta seveda takoj izjavila, da nista v nobeni zvezi z atentatom. Ena izmed zadnjih slik iz Ženeve. Od I* ve proti desni stoje v prvi vrsti Beneš, Litvinov, Grumbach, tragično umrli Barthou in Politis, s sku pino novinarjev Dosedanja preiskava je ugotovila, da je kralj Aleksander padel kot žrtev zarote, ki jo je organiziral vodja takoz-vane Hrvatske ustaške organizacije, ki jo je spomladi leta 1932 ustanovil dr. Ante Pavelič, kateri je bil v kon-tumaciji že obsojen na smrt radi svojega izdajalskega dela v škodo Jugoslavije. Pri ustanovitvi in pri vseh njegovih spletkah mu je bil desna roka zloglasni Perčec. Perčece je bil leta 1929, obenem s tedanjim študentom Branimirom Jeli-čem pobegnil preko Drave na Madžarsko. Tu sta oba dobila madžarske potne liste, ki sta jima omogočila, da potujeta po inozemstvu. Jelič je odšel z Madžarske v Gradec, Perčec pa v Italijo in od tam na Dunaj, kjer se je sestal s Paveličem. Oba sta tam stopila v stike s tamošnjimi emisarji makedonske revolucionarne organizacije VMRO. Sporazumeli so se kmalu z makedonstvujušči, a da bi se podrobneje domenili glede skupne terroristi -čne akcije proti Jugoslaviji, sta skupno s Tomalevskim, enim izmed voditeljev VMRO, potovala na Bolgarsko. Sestali so se z Mihajlovim in Perčec se je takoj začel šolati v Sofiji: make-donstvujušču so ga uvedli v skrivnostni posel pripravljanja peklenskih strojev in njihove uporabe. Pavelič in Perčec sta preko Carigrada. odpotovala z Bolgarske v Italijo, kjer sta stopila v stike s fašističnimi oblastmi. Kakor zagotavlja bivša Per-čecova zaročenka Jelka Pogorelčeva v svoji izpovedi, objavljeni koncem lanskega leta, sta se Pavelič in Perčec obvezala v imenu hrvatskih emigrantov, da bosta podpirala — proti denarni pomoči — italijanska politična prizadevanja na Balkanskem polotoku ter sta v imenu 'Svobodne Hr vatske" prodala Italiji tudi Dalmacijo. Na podlagi sklenjenega sporazuma so Italijani dali emigrantom na razpolago pravi pravcati vojni tabor v Borgonaru pri Bresciji; Pavelič je tam začel zbirati ustaše. Dobili so orožje ter se začeli vežbati v streljanju in v uporabljanju bomb in peklenskih strojev. Vse te navedbe Jelike Pogorelčeve je pozneje potrdil in izpopolnil z navedbo imen oseb in krajev atentator Oreb, ki je bil prišel iz Borgonara preko Avstrije (z madžarskim potnim listom) v Zagreb, kjer je hotel izvršiti atentat na kralja Aleksandra. Pove del je, da ga je bil poslal Pavelič, ki mu je zagotavljal, da bo po atentatu srečno ušel, ker da je v Zagrebu že vse pripravljeno za izbruh vstaje, ter mu obljubil nagrado od pol milijona dinarjev. Pavelič je ostal v Italiji ter se nastanil v Pesaru, od koder je vodil akcijo proti Jugoslaviji. Perčecu pa je bila poverjena naloga, da z Dunaja organizira teroristično akcijo proti svoji domovini. Ita-lijanofilski bolgarski poslanik v Bimu mu je bil preskrbei potni list, glaseč se na ime Mateja Tomova, bolgarskega novinarja iz Sofije. Pod tem imenom je Perčec nastopal na Dunaju. Tu je bil tudi v stalnih stikih z italijanskim novinarskim atašejem dr. Eugeniom Morealejem, dodeljenim italijanskemu poslaništvu. Ta gospod je hrvatskim emigrantom izročal tudi denar, ki je prihajal iz Rima. Obenem je s Perče-cem, Jeličem, Miljkovičem in drugimi t emigranti "prirejal" vesti iz Jugosla-, vije za uporabo proti jugoslovanski li stov. Glavno emigrantsko gnezdo je bilo na Dunaju v 4 nadstropju hiše štev. 7 na Karolinengasse. Tu in v Klingen-bachu, kjer si je Perčec z italijanskim denarjem kupil posestvo, so se tudi pripravljali peklenski stroji, ki so se tihotapili v Jugoslavijo ter se postavljali v vlake, namenjene v Zagreb in Beograd. Serija atentatov se je pričela 30. unija 1931, dokler niso avstrijske oblasti odpovedale hrvatskim emigrantom azila. En del je tedaj krenil v Italijo, drugi pa na Madžarsko. Perčec je tedaj odpotoval v Belgijo, kjer je začel med izseljenci snubiti ljudi za neki tabor na Madžarskem, ker je bil hotel nadaljavati započeto te roristično akcijo. Izseljencem, ki so začeli čutiti krizo, je obljubljal sijajne službe in lepo življenje. Akcija za nabiranje ustašev se je razširila tudi na druge kraje, kjer žive hrvatski izseljenci, in nekaj so jih Perčecovi in Peveličevi emisarji nabrali tudi v Južni Ameriki. Med njimi Krobota, morilca ministra Neudorferja. Znano je, kako je Krobota raznesel, obenem z njegovo materjo, peklenski stroj, s katerim je imel izvršiti nov atentat, saj smo takrat obširno poročali onih dogodkih in jih komentairali ter si nakopali radi tega celo očitanje, da "radodarno opleiamo s separatisti". Nai še omenimo, da je bil s Krobotom v zvezi tudi oni Kalemen (Georgijev), ki je prejšnji teden postal morilec kralja Aleksandra. Perčec je bil iz Belgije odpotoval \ Budimpešto, kjer je stopil v zvezo z madžarskimi oblastmi. Navezal je stike z obveščevalnim oddelkom madžarskega generalnega štaba ter kmalu zatem vzel v najem Janka pusto, posestvo med krajema Beležile in Na-gy-Kanizse, pet kilometrov daleč od madžarsko-jugoslovanske meje. Vzel jo je v najem pod imenom Emila Hor-vatha in na to ime so mu Madžari izdali tudi potni list. Janka pusta se je spremenila v pravo teroristično leglo, kjer so se najeti zločinci vežbali v izvršvanju atentatov. Kakor smo že rekli, je bilo med -ustaši tudi nekaj izseljencev iz Južne Amerike; nabral jih je bil Jelič, ki je bil leta 1931 prispel v Buenos Aires z madžarskim potnim listom ter začel tu s separatistično propagando. On je tu ustanovil tudi 'Hrvatski Domobran." Vsi aretiranci, ki so danes v rokah francoskih oblastev, ker so v zvezi z marseiTleskim atentatom, so izpovedali, da so bili na Janka pusti. Pospišila, ki se je izdajal za Novaka, omenja Pogorelčeva v svoji izpovedi kot Per-čecovega šoferja in telesnega stražnika, ki ga je Perčec rabil tudi zato, ker si je bil nakopal na Janka pusti sovraštvo nekaterih ustašev, ki so videli, da so prevarani in tudi izrabljani; večji del judeževega denarja, ki ga je Perčec prejemal, je šel namreč v njegov žep. Na pusti je nekega dne celo ubil enega izmed emigrantov s strelom iz revolverja; mož je imel v ro kah brzostrelno puško in se je Perče-ou hipoma zazdelo, da namerava streljati nanj, pa ga je počil. Poduk v rokovanju orožja so na Janka pusti dajali ustašem baje tudi madžarski oficirji. Zadnje vesti poročajo, da so italijanske oblasti aretirale Paveliča in Kva-ternika. Dva zločinca, ki sta, kaikor je preiskava doslej dokazala, organizirala atentat, sta torej v njih rokah. Italijanska vlada ima lepo priliko, da dokaže, ali je vedela za vse mahinacije Paveliča in komp., ali pa so emigranti prejemali podporo brez njene uradne vednosti od več ali manj "neodgovornih" fašističnih krogov. Kralja Petra II. pot v do-ovino REORGANIZACIJA FRAN COSKE VLADE Ker je francosko javno mnenje začelo močno napadati notranjega ministra Sarrauta, ker da ni zadostno poskrbel za oseb no varnost kralja Aleksandra, kakor je bila njegova dolžnost, je Doumergue moral reorganizirati vlado. Za zunanjega ministra je bil imenovan Laval, ki hoče nadaljevati Bartbouovo politiko ter bo baje v kratkem imel sestanek tudi z Mussolini-jem. Ko se je dogodil atentat v Marsei-lleu, se je kraljevič Peter nahajal na Angleškem, kamor se je bil šel' šolat. Jugoslovanski poslanik v Londonu ga je na previden način obvestil o tragični očetovi smrti, nakar se je Peter, ki je bil medtem že proglašen za kralja, odpeljal v Pariz, kjer se je sestal s kraljico Marijo, staro materjo kraljico Marijo Romunsko ter s teto princezinjo Ileano, v katerih družbi se je odpaljal proti Beogradu. V torek zvečer je vlak privozil na postajo v Jesenicah, kjer so kralja in Kraljico mater pozdravili ministr Ko-jič in Demetrovič, predsednika narod ne skupštine in senata ter zastopniki krajevnih oblastev. Vlak je nato krenil proti Ljubljani, kjer je pričakovala novega kralja velika množice z županom na čelu. Petru II. i« njegovi materi so se prišle poklonit tudi vse narodne organizacije, njim na čelu sokolska društva. Nad vse veličasten je bil1 sprejem, ki ga je priredil novemu kralju Beograd, kjer je ogromna množica čakala celo noč na prihod vlaka. Na kolodvoru je beograjski župan ponudil Petru II. soli in kruha, kakor zahteva star slovanski običaj, novega vladarja so pozdravili vsi člani regentske-ga sveta, ministri, zastopniki parlamenta in oblastev. V avtomobilih so se nato odpeljali v kraljevsko palačo Tu je Peter objel svoja dva bratca in ko ga je starejši, 6-Mni Totniislav, vprašal po očetu, mu je Peter, ki je komaj zadrževal solze, odgovoril: "Šel je na dolgo pot". Narodna skupščina in senat sta se sestala že v četrtek ter so zastopniki naroda prisegli zvestobo novemu kralju Petru II. Prisego so položili tudi vsi trije člani regentskega sveta: princ Pavle, prof. Stankovic in dr. Perovič. tante. Za pozneje pa je napovedan sestanek teh ministrov z zu nanj ima ministroma Grčije in Turčije. Konferenci pripisujejo veliko važnost. PROTESTNE MANIFESTA CIJE V RAZNIH MESTIH JUGOSLAVIJE Vest o tragični smrti kralja Aleksandra je naredila povsod v Jugoslaviji najglobji vtis. Ponekod pa ni ■ zbudila samo žalosti, marveč je izzva la tudi ogorčenje proti onim, glede katerih je narod prepričan, da so če že ne posredno pa neposredno bili v zvezi z organizatorji atentata. Nekaj jeze pa so manifestantje izlili tuli proti takim, o katerih so vedeli, da niso odobravali ujedinjevalne politike kralja Aleksandra. V Ljubljani se je že prejšnji četrtek vršilo veliko zborovanje, na katerem so nastopili razni govorniki, ki so dokazovali, da so bili vsi dosedanji a-tentati na jugoslovanskega vladarja organizirani v Italiji ter od Italije financirani. Zborovalci so krenili v po-vorki po mestu ter dali duška svoji jezi vzklikanjem proti fašistični vladi sosedne države. Policija je morala odločno nastopiti, da je preprečila napad na italijanski konzulat. Demonstracije proti Italiji so izbruhnile takoj, ko je prišla v Ljub-,'jano' vest o umoru kralja. Ljudstvo je drlo na ulice ter spontano dali duška svojim čuvstvom. Tajnika italijan skega konzulata, ki je baš v tistem hipu bil na cesti ter je začel protesti tati proti skupini demonstrantov, so napadli in pretepali in so ga policaji komaj spravili na varno. Neko italijansko trgovino so demonstrantje opu stošili. Protiitalijanske demonstracije so bile tudi v Zagrebu in v raznih dalmatinskih mestih. V Sarajevem so demostrantje napadli s kamenjem italijanski konzulat, nadškofov dvorec in sedež hrvatskega društva "Napredak". Bazbili so šipe, hujšega pa ni bilo, ker je policija takoj intervenirala. V Sisku je množica napadla tiskarno "Hrvatskega lista", Omembe vredno je, da je italijanska vlada prepovedala fašističnim listom objavljali poročila o teh demostraei-jah. "Giornale d'Italia", ki je bil prekršil to naredbo, je bil zaplenjen, da-si je napol uraden list. Opomon pa je dobil ravnatelj bojevitega fašističnega dnevnika "Tevere", ker je povodom a- tentata na kralja Aleksandra napisal napram Jugoslaviji zelo neprijazen ko mentar. Dopolnjeno je! Bestialni zločin, ki je bil izvršen 9. t. m. v Marselleu nad našim vladarjem kraljem Aleksandrom I., je gotovo odprl oči marsikateremu Jugoslovanu. Vsak, kdor količkaj sledi svetovnim dogodkom, ve, da pomeni u-mor kralja Aleksandra nad vse hud udarec za Jugoslavijo, pomeni pa tudi veliko zgubo za ves miroljubni svet. Srbski narod, ki je svojega kralja Imel zelo rad, ne bo nikoli pozabil, kako je Aleksander I. ljubil svojo pre izkušeno domovino, kako je zanjo tvegal svoje mlado življenje, kako jo je s svojim junaštvom ih s svojo modrostjo spet iztrgal kletemu sovragu iz rok, ko je bila že skoro zgubila zlato svobodo. In prav tako ne bodo Jugoslovani pozabili, kako je Aleksander prvi od ujedinjenja dalje delal za ml'ado in veliko Jugoslavijo, s čistimi nameni in s plemenitim ciljem: združuti vse Srbe, Hrvate in Slovence v bratski slogi, v kateri edini je lepša bodočnost nas vseh. Iz naroda izobčeni plačani izdajalci so organizirali ogabni zločin, ki ga obsoja danes vse zdravo človeštvo. — Tolpa terorističnih zločincev nam je za par judeževih grošev umorila največjega in najboljšega Jugoslovana. Storjeni zločin je zasenčil že tako lepo obetajoče izglede naše mlade države za boljšo bodočnost in ustvaril je nevarnost, ki nam lahko iznenada pogoltne tako drago kupljeno in tako kratko svobodo ter nas zopet vrže v žrelo strašnega suženjstva. In to moría prav v času, ko je dozorevala rešitev zasužnjenih bratov. • Bolestna solza je gotovo zdrknila vsakemu dobremu Jugoslovanu po licu, ko je izvedel žalostno vest. V duši vsakega pravega Jugoslovana pa se je gotovo tudi zajedla prisega, da bo izvrševal poslednje priporočilo svojega vladarja: "Čuvajte Jugoslavijo!" Čuvajmo jo mi, dragi bratje, ki jo že imamo, in pomagajte nam tudi vi, ki ste še v suženjstvu. V bratski lju- VA2NA KONFERENCA Takoj po pogrebu kralja Aleksandra so se sestali v Beogradu zunanji ministri Male an- Naš posebni oddelek šteje danes okrog 15.000 (petnajst tisoč) poslovnih prijateljev med HRVATI SRBI IN SLOVENCI torej med Jugoslovani^ ki znajo upoštevati naslednje razloge: NAŠ ZAKON: Hitrost, solidna in vljudna postrežba. NAŠE GESLO: Da Vas naši uradniki Vaše narodnosti postrežejo v Vašem jeziku, NAŠA DOLŽNOST: Sigurnost Vaših vlog, kulantnost pri nakazovanju denarja in jamstvo pri prodajanju ladijskih voznih listkov. NAŠA ŽELJA: Zadovoljiti tisoče in tisoče naših klijentov glede vse njihovih nalogov. PRIDITE V NAŠO BANKO ALI PA NAM PIŠITE! DAJTE NAM SVOJ NALOG IN PREPRIČAJTE SE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah dol 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Dr. Korošec ob kraljevem truplu Dolgoletni politični voditelj Slovencev in eden izmed tvorcev Jugoslavije dr. Korošec, ki je bil leta 1932 konfiniran radi že znanih dogodkov, ter je zadnje čase živel na Hvaru, je bil močno potrt, ko je izvedel žalostno novico o tragični kraljevi smrti. Poslal je takoj kraljici Mariji sožalno brzojavko, v kateri ji je izrekal svoje globoko sočuvstvovanje. Kanalu zatem so oblasti sporočile slovenskemu politiku, da so pre jele iz Beograda ukaz, naj mu javijo, da se sme svobodno kretati po državi, da torej ni več konfiniran. Dr. Korošec se je odpeljal takoj v Zagreb. Listi poročajo, da se je ob truplju kralja Aleksandra bridko razjokal in je globoko gi-njen izjavil: "Pozabljeno naj bo vse, kar je bilo! Sedaj moramo vsi delati za Jugoslavijo!" Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. Além 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. bežni, ramo ob rami, izvršuj mo za nas sveto naročilo vl'adarja našega in čuvajmo našo, v nevarnosti se naha-jajočo lepo domovino! Iz src vsi dvomi in grehi nesloge! Zasadimo v naša srca seme, s krvjo našega prvega in velikega kralja na-pojeno, da vzklije iz njega prava in čista Jugoslovanska lipa, vekovni znak naše narodne sloge! P. Capuder. Huda nesreča se je dogodila na vojaškem strelišču pri Inomostu. Dva tehnika sta bila zaposlena z uničevanjem streliva, ki so ga oblasti zaplenile nacijevcem, pa jima je nepričakovano eksplodiral zaboj, v katerem je bilo 1000 dinamitnih nabojev. Tehnika je razneslo oba na drobne kosce, ubilo pa je tudi nekega vojaka, ki se je nahajal sto metrov daleč od kraja eksplozije. Nekaj strašnega je izvTšil v blaznosti kmet Monchaux v francoski vasi Cambrón pri Abdevilleu. S sekiro je pomoril ženo in svojih pet otrok, nakar je zapalil hišo ter se šel obesit v skedenj. Na smrt so odsodili v Parizu tieko Violette Nozieres, ki je bila zastrupila lastnega očeta ter je tudi materi ítregl'a po življenju. Še vedno cvetejo posli ugrabljeval-sev v Združenih državah Sev. Amerike. Pretekle dni so v Louisvilleu odvedli gospo Berrys Stollsovo, ženo nekega tamošnjega bogatina, pa zahtevajo zanjo 50 tisoč dolarjev odkup nine. Neznani ubijalci «o umorili v Rigi ooglavarja pravoslavne cerkve tia Lotvinskem škofa Joana,nato pa so 5e zanetili požar v njegovi hiši. Škof je imel1 nastopiti kot priča v nekem procesu, ki je bil v zvezi z velikimi poneverbami na škodo nravoslavne cerkvene uprave. Poplave so imeli v Abbruzzih. Reka Taro je prestopila bregove, odnesla več mostov, prekinila železniško zvezo med Pescaro, Rimom in Milanom ter spravila prebivalce v takšno nevarnost, da so jih morali reševati oddelki vojaštva. 200.000 funtov šterllngov bodo uporabili angleški fašisti v propagandne dvrho; pospešiti hočejo nabiranje pristašev, ker so jim zdi, da fašizem prepočasi napreduje na Angleškem. .ilIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHli.. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) fss: ARGENTINSKE VESTI I Maši zadušnici za pok. kralja V četrtek zjutraj se je darovala v buenosaireški pravoslavni cerkvi maša zadušnica za pok. kralja Aleksandra I., ob IX.30 pa je daroval v katedrali slovesno mašo zadušnico, v počastitev spomina obeh žrtev marseileskega atentata, beograj ski nadškof mons. Dobrečič. Navzočni so bili predsednik republike general Justo v sprem stvu dveh ministrov, naš odpravnik poslov dr. Mišetič z oso-bjem poslaništva, člani diplomatskega zbora, prav mnogi člani naše kolonije in med njimi zastopniki naših narodnih izseljenskih društev. Argentinsko sožalje V znak sožalja argentinske republike z jugoslovanskim in francoskim narodom povodom marseileskega a-tentata, je minister za zunanje zadeve dr. Saavedra Lamas, sporazumno z vlado, odredil1, da morajo vsi javni uradi izvesiti 18. oktobra državno zastavo na pol droga. VABILO NA ŽALNO MANIFESTACIJO Začasni odbor Sokolskega 'društva Buenos Aires L vabi vse člane in vse jugoslovansko čuteče rojake na žalno manifestacijo povodom prerane in tra gične smrti kralja Aleksandra I., velikega Jugoslovana in Sokola. Manifestacija se bo vršila v nedeljo, 28. t. m., ob 3. popoldne, v sokolski dvorani ulica San Juan 782. Zač. odbor Sokola Bs. As. L Izsušitev velike lagune Silni nalivi v prvih treh mesecih preteklega leta so bili poplavili rodovitno zemljo, na kateri so bile vzrast-le kolonije Pereyra, Cello, Eustolia, Kstrada, Campo Mercedes in Cluse-llas, v Pokrajini Santa Fe. Nastala je velika laguna, obsegajoča 6.000 hektarjev površine in 50 milijonov kubičnih metrov vode. Da bi to jezero izsušili, so začeli graditi odvodni kanal, ki je bil vprav te dni dokončan ter se po njem že izliva voda v nižje ležeče reke. Vsako sekundo odteče 2.000 litrov vode (7.200 kubičnih metrov na uro) in treba bo 290 dni, preden se bo laguna popolnoma izsušila. Stroški za izsušitev znašajo okroglih 100.000 peso v. Industrija olja F.na izmed industrij, ki imajo v Ar-gentiniji mnogo izgleda, je industrija olja, ker se jedilno olje, vkljub visokim conam še vedno uvaža v deželo v velikih količinah. Leta 1923 je Argcntinija uvozila 30 milijonov kg jedilnega olja, v naslednjih leth je import stalno rastel ter jc v letu 1930 dosegel že 60 milijonov kg. V argentinski trgovinski bilanci je olje že mnogo let možna pasivna postavka, ki se bo pa — tako vsaj izgleda — začela občutno manjšati v bodoče. Argentinija je pridelala leta 1923 le 16 milijonov kg jedilnega olja, lani pa je znašala proizvodnja že 38 milijonov in predvidevajo, da bo črez nekaj let produkcija poskočila na 80 milijonov kg, s čimer bi bil popolnoma krit notranji kon-suni. Lani so pridelali 100.000 kg domačega olčnega olja, ostali del produkcije izhaja iz oreška, sezama, soje in drugih' oljčnih rastlin. Dobra letina v pokr. Entre Ríos V raznih krajih pokrajine Entre Ríos se je te dni pričela žetev. Ponekod je žito izredno dobro obrodilo. V okolici Villoguaya naseljeni kolonist Dellapiazza je izjavil, kakor poročajo listi, da že celih 25 let ni bilo tako obilnega in po kakovosti izbornega pri del'ka, kakor je letošnji. 50-Ietnica ustanovitve Ushuaie V Ushuai so proslavljali te dni petdeseto obletnico ustanovitve mesta.Vr šile so se tem povodom razne slav-nosti, katerih se je udeležila tudi posebna delegacija iz sosedne chilske republike. o—o—o Javna delá v Mendozi Pokrajinski parlament v Mendozi je odobril predlog vlade, naj bi se določila vsota 200.000 pesov za potrebna popravila pri Cipolletijevem nasipu ob reki Mendozi, ki naj prepreči ponovitev poplavne katastrofe, katera je letos povzročila veliko materialho škodo. Za. dosego tega namena bodo pa potrebna še druga regulacijska dela ob reki in namerava pokrajinska vlada investirati v to svrho do 400 tisoč pesov. Povečan ladijski promet v Santa Fe Uprava pristavnišča mesta Santa Fe je objavila statistične podatke o pristaniškem prometu tekom prvih 8 mesecev, t. L, iz katerih je razvidno, da se je ta promet povečal v primeru s prejšnjim letom. Luko je obiskalo 129 velikih ladij (lani v istih mesecih 119) ter 3017 (lani 2198) obrežnih ladij, ki so pripeljale in odpeljale vkupno 577 milijonov kg blaga (lani 531 milijonov kg). krogle so ranile dva policaja, dočim se je "cabo" López zgrudil mrtev. Za tolovaji je krenilo več policijskih čet, katerim se je posrečilo aretirati še-storico lumpežev, dočim sta dva pobegnila. Lopez zapušča 4 mladoletne otroke, ki so sedaj popolnoma osiroteli, ker jim je namreč tudi mati pred nedavnim umrla. Krvavo srečanje z rokovnjači Iz La Verde, v Chacu, poročajo, da je tam prišlo do spopada med skupino policajev in tolpo oboroženih ro-kovnjačev, ki jih je policija hotela a-rati, ker so hudo razgrajali po cesti, divjali kakor nori ter streljali v zrak. Lumpaci so se pa postavili po robu; začeli so streljati kakor v bitki in Izredno zasedanje kongresa Vlada je objavila dekret, s katerim sklicuje kongres na izredno zasedanje ki se prične v ponedeljek, 22. o-ktobra. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o novem državnem proračunu za leto 1935. Za unifikacijo notranjih davkov Finan&ii minister Pinedo je izdelal načrt za unifikacijo notranjih davkov argentinske republike. Ker se ta načrt tiče tudi pokrajin, je povabil v Buenos Aires na razgovor pokrajinske finančne ministre. Odzvali so se v znatnem številu in je konferenca u-gotovila, da se popolnoma strinjajo s predlogi dr. Pineda. Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. jugoslovansko poslaništvo v Buenos Airesu (Charcas 1705) poziva spodaj navedene izseljence, naj se javijo na gornji naslov: Cveto Radosavljeviča iz Šida; Božo M. Mardokiča. IZ CORDOBE TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA Strašna smrt je doletela ugledno i'otspo Franko Ostojič, mlado soprogo Miguela Duhančiča, stanujočo v ul. 87, štev. 1463, v Barrio Inglés. V ponedeljek, 8. oktobra, se je bila odpravila na obisk k svojim sorodnikom. Ko je hotela prekoračiti tračnice Argentinske centralne železnice, ni zapazila tovornega vlaka, ki je prihajal po progi. Preden se je zavedla ter utegnila odskočiti, jo je lokomotiva že podrla tako, da je obležala na mestu mrtva. Franka je bila požrtvovalna druš-tvenica in naša kolonija je bila prav ;epo zastopana na njenem pogrebu, ki se je izvršil 9. oktobra. V sprevodu je krenil na pokopališče San Hiero- Izseljensko društvo „Tabor" uprizori v soboto, 27. oktobra, ob 21. uri, v dvorani 'Garibaldi', ulica Sarmiento 2419, farso v treh dejanjih Pohujšanje v dolini šentflor janski od IVANA CANKARJA OSEBE Krištof Kobar, imenovan Peter, potepuh, umetnik in razbojnik Jacinta, družica njegova Župan Županja Dacar Dacarka Ekspeditorica Učitelj šviligoj Notar Št acunar Štacunarka Cerkovnik Debeli človek Popotnik, sirota iz doline šentflor- janske Zlodej Ivan Matajurc Mary Lipičarjeva Matko Simčič Helena Godina Bernard Primožič Marija Mavec Roza Zom Ivan Berginc Andrej Volarič Valei^j Godina Pepea Kodelja Martin Keber Stane Rijavec Aleksander Vodopivec Srečko Špula Režija: Karlo Tišlar «'VWWx'WSA/WWS^VWWVWVNi Banco Argentino de Ahorro y Edificaciones DIREKTORIJ PREDSEDNIK: Sr. José Félix Ratto veleposestnik, bivši ravnatelj zavoda "Banco de Córdoba" Podpredsednik: Tajnik: Sr. Facundo Escalera Dr. Carlos Ernesto Deheza Bivši preds. zav. 'Banco deCór- Pravni svetnik zavoda "Banco doba', predsed. d.d. "El1 Comer- Alemán Transatlántico", pred-cio de Córdoba" in drž. poslanec sednik d. d. "El País" RAVNATELJI: Sr. Fermín V. Yñarra Kontreadmiral Alfredo G. upravitelj zav. 'Banco Español Malbrán „0, Rio de ta P..U" ». P. M rfcS'5, HSSSL l'fí podpreds. zav. 'Bco. de Córdoba' eiones) Dr. Aquiles Villalba Profesor medicinské fakultete RAVNATELJI-NAMESTNIKI: Ing. Eduardo Deheza Minister javnih del pokrajine Córdobe estanciero Dr. Fernando García Montano Ravnatelj zavarovalne družbe "San Francisco" Pregledov, računov: Pregledu, namestnik: Sr. Tristan A. Malbrán, notar Sr. Mariano Goicoechea CENTRALA: CORDOBA, 9 de Julio 76 PODRUŽNICE: ROSARIO BUENOS AIRES SANTA FE Santa Fe 972 Corrientes 562 San Girólamo 2024 Opomba: Ravnatelj-namestnik inž. Eduardo Deheza bo na dopustu, dokler traja njegov mandat ministra za javna dela v pokr. Córdobi. Vodja inozemskega oddelka ter kreditne sekcije: G. Luka Aljinovlč Sr. Arturo Bouquet nimo, je bilo prav mnogo naših ljudi, med njimi tudi člani "Iskre". Tovarušu Duhančiču naše iskreno sožalje, pokojni Franki pa naj bo lahka zemlja, v katero so jo položili k večnemu počitku. R. M. NENADNA SMRT 9. t. m. je nenadoma preminul tovariš Franc Fili iz Tolmina, star 4® let. Ko je opoldne prišel z dela, ga je zadela srčna kap. Ob obilni udeležbi njegovih tovarišev se je naslednjega dne vršil pogreb. N. v m. p. v tuji zemlji! Prizadetim naše sožalje! DROBNE VESTI V London je prispela japonska delegacija, ki bo vodila predhodna pogajanja, nanašajoča se na bodočo pomorsko konferenco. Japonci že sedaj napovedujejo, da bodo zahtevali v po morskem oboroževanju popolno enako pravnost z Veliko Britanijo in z Združenimi državami. 1200 rudarjev je vztrajalo pet dni brez jedi in pijače v rovih madžarskega premogokopa v Pecsu. Začeli so gladovno stavko, ker jim rudniška uprava ni hotela povišati sramotno nizkih plač (8 do 9 pesov na teden), marveč je celo napovedala znižanje. Po petih dneh so gospodarji deloma popustili in so stavkujoči prišli spet na površje, vsi izstradani in izmučeni. Več ko sto so jih morali prenesti v bolnišnico, ker so kazali znake zatru-pljenja po premogovnih plinih. Japonska konkurenca dela velike skrbi severnoameriškim industrijal-cemcem tekstilne branše, ker že izpod riva njihove izdelke iz vseh držav Latinske Amerike. Obrnili so 6e na \lado v Washingtonu ter zahtevajo, naj jim pomaga. AKO IMATE PORAVNATI NAROČNINO, pa Vam čas ne dopušča, da bi prišli do našega upravništva oziroma, da bi skočili na pošto, telefonirajte nam, da Vam pošljemo našega inkasanta na dom. To velja seveda le za one, ki žive v Buenos Airesu. **************************** KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista $ Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 % U. T. 69 La Paternal 17Í3 * **************************** .illlUlUIIIUIIIIIlIllIllllllllllllllllHllllllllllllllllIllllIlillllllllllllllh. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII1' I HOTEL 1 I PENSION VIENA | i SANTA FE 1938 BUENOS AIRES §¡ U. T. 44 Juncal 5207 jU Oddajajo so lepe zračne sobe z @ g zdravo in domačo hrano od $ 2.— S I POSTREŽBA PRIJAZNA I Posamezen obed $ 0.70 1 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI B S Rojakom in rojakinjam se pri- ja I E. KRAVANJA | SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< = Za uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja Pred nekaj meseci sta dva jugoslovanska zdravnika potom listov sta vila predlog, da naj bi se v Jugoslaviji čimprej uvedlo splošno ljudsko zavarovanje za primere bolezni, porodov, nezgod, onemoglosti, starosti in smrti. O tem predlogu so se bavi-le tudi razne organizacije zdravnikov. Isti predlog je prišel tudi na dnevni red zdravniškega kongresa, ki se je vršil od 7. do 10. septembra t. 1. na Bledu. Zdravnika utemeljujeta svoj predlog, da je uvedba splošnega ljudskega zavarovanja potrebna poleg mnogih koristi za ljudi tudi vsled tega, ker ima Jugoslavija veliko krajev in pokrajin brez zdravnikov, na drugi strani pa mnogo zdravnikov brez pacientov in brez zaslužka. Predlagatelja sta svoj predlog konkretizirala, da bi ga zdravniki na svojem kongresu v resoluciji predložili ministru socialne politike in narodnega zdravja. Zdravnika priporočata, da naj bi se splošno ljudsko zavarovanje izvedlo v etapah in sicer najprej za primere bolezni in porodov, kakor je to tudi pri delavskem zavarovanju. To zavarovanje naj bi bilo obvezno za vse o-sebe, stare od 10 do 65 let, ki nimajo nad 3000 Din dohodkov, če živijo same, in ne nad 5000 Din, če morajo skrbeti za družine. Ta meja dohodkov velja za prebivalstvo v mestih, do