GDK: 524.61 :48 Poročilo o popisu propadanja gozdov v letu 1995 A Report on Forest Decline lnventory in 1995 Nevenka BOGAT AJ* Izvleček Bogataj, N.: Poročilo o popisu propadanja goz- dov v letu 1995. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenščini s povzetkom v angleščin i , cit. lit. 1. V Sloveniji poteka že od leta 1985 na vzorčn i mreži na ravni države redna inventarizacija po- škodovanosti gozdnega drevja. V letu 1995 je bila inventura ponovljena na gostejši mreži 4x4km, ki zajema 712 vzorčnih traktov. V prispevku je prikazana metodologija in organizacija dela pri izvedbi inventure, predstavljeno je stanje in trendi osutosti gozdnega drevja v primerjavi z rezultati enakih inventur v nekaterih bližnjih državah. Ključne besede: zdravstveno stanje gozdov, inventura poškodovanosti gozdov, osutost gozd- nega drevja. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdarski inštitut Slovenije (v nadalje- vanju GIS) se ukvarja s problematiko propadanja gozdov že dve desetletji. Prvot- no so bile evidentirane poškodbe gozdov zaradi imisij na lokalnih ravneh, od leta 1985 pa poteka redna inventarizacija po- škodovanosti gozdnih dreves na državni ravni ter druge raziskave motenj v gozd- nem prostoru. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije je bila letos izvedena že osma nacionalna inventura poškodo- vanosti gozdnih dreves in podatkov o gozdnem prostoru oziroma četrta na mreži gostote 4x4 km. Osnovne ugotovitve pre- liminarnih analiz so bile javnosti pred- stavljene 6. oktobra na novinarski kon- ferenci v okviru Festivala znanosti. V nekoliko razširjeni obl iki jih predstavljamo strokovni javnosti v nadaljevanju, podrob- nejša analiza podatkov, ki bo vključevala • N. B., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo- venije, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 352 GozdV 53, 1995 Synopsis Bogataj, N:, A Report on Forest Decline lnven- tory in 1995. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1. A regular inventory of damaged forest trees has been going on on state level in Slovenia since 1985 in a sample network. ln 1995 the inventory was repeated in a more dense network of 4 x 4km, comprising 712 sample tracts. The article presents the methodology and organiza- tion of work in the carrying out of the inventory, with the most important results being presented, the trends of forest tree damage established and the inventory results com pared with those of sim- ilar inventories in some of the neighbouring coun- tries. Key words: forests' health condition, forest decline inventory, forest tree defoliation. tudi analize vzrokov poškodb, pa bo pred- stavljena v posebni publikaciji. 2 METODA IN ORGANIZACIJA DELA 2 WORK METHOD AND ORGANIZATION Terenski podatki so bili zbrani z metodo dvostopenjskega vzorčenja v traktih. Kri- terij izbora primarnih vzorčn ih enot je bila lega presečišča 4x4 km mreže Gauss- Krugerjevega koordinatnega sistema v gozdu . Metodologija izbora sekundarnih vzorčnih enot oz. ploskev in dreves na ploskvah je ustaljena in predstavljena v novem priročniku (Kovač s sodelavci, 1995). Glede na prejšnje popise pa je bil nekoliko spremenjen izbor in način eviden- tiranja znakov: • nekateri znaki drevesa so opuščeni , • spremenjen je način evidentiranja ne- katerih rastiščnih znakov (npr. ekspozicija, naklon), • dodani so znaki, s katerimi bo omo- gočeno celovitejše vrednotenje gozdnega prostora in njegovih funkcij (kamnitost, pH Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995 tal, mešanost sestaja, nastanek sestaja, pomlajevanje, objedanje, temeljnica, ne- kateri kazalci gozdnega okolja, npr. število medonosnih vrst, podrtice, vodniyiri, ero- zija, objekti itd.). Vsebinska razširitev ponavljajoče se inventure je razvidna tudi iz njenega pre- imenovanja v "Monitoring gozdnih eko- sistemov". Desetletna serija podatkov za nacionalni gozdni prostor torej ni name- njena le ocenjevanju zdravstvenega stanja sestojev temveč tudi kakovostnejšemu načrtovanju razvoja gozdov, varstvu in zaščiti gozdnega okolja, izpolnjevanju med- narodnih obveznosti države in podrob- nejšim raziskavam. Popis je bil izveden v predvidenem roku, ko je v pretežni večini Slovenije vrhunec vegetacijske sezone. Za finančno kritje projekta je poskrbelo Ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo, izvajalcema GIS in Zavodu za gozdove Slovenije pa se je letos pridružil tudi Zavod za statistiko, ki je izvedel prepis podatkov z obrazcev v datoteko. Potek dela je predstavljen na Sliki 1. V različnih fazah dela ugotovljene nepravilnosti povzročajo dodatno porabo časa, a bistveno ne vplivajo na rezultate. 2.1 Obseg dela 2.1 Work Scope V gozdu je 712 traktov. To število v prejšnjih popisih ni bilo enako, ker so bili tedaj nekateri trakti izpuščeni ali pre- maknjen!, leta 1987 pa so bili opazovani tudi trakti na 4x2 km mreži. Izmed 712 traktov je 8 traktov nedostopnih, 20 traktov v podmerskem gozdu, na 2 traktih so bila posekana vsa drevesa, na 18 traktih pa je bila popisana le posamezna ploskev. Vsa drevesa so bila popisana na 664 traktih. Skupno je bilo popisanih več kot 16 000 dreves. lnventura je bila izvedena med 1 O. julijem in 29. avgustom z dvočlanskimi ekipami, v katerih je bil vodja diplomiran inženir gozdarstva. Sodelovalo je 28 vodij ekip, od katerih jih je le nekaj že sodelovalo v prejšnjih popisih (Slovenj Gradec, Novo mesto, Tolmin in Bled). Kakovost dela smo poskusili zagotoviti z podrobnimi navodili pred začetkom dela (Priročnik, tridnevni seminar) in s kontrolo izvedbe. Terenska kontrola je bila izvedena z dvema neod- visnima ekipama na 52 traktih. Ocena skupne porabe časa je 924 delovnih dni. Preglednica 1: Obseg dela na 4 km mreži Table 1: Work scope ina network of4x 4km Leto št. traktov št. dreves Year No. of tracts* No. of trees 1985 1207 24832 1987 1151 25008 1991 549 13176 1995 712 16169 -*Opomba: Trakt Je pnmarna enota vzorcenJa Note: Tract- a primary sample unit 3 REZULTATI MONITORINGA GOZDNIH EKOSISTEMOV 1995 3 THE RESULTS OF FOREST ECOSYSTEM MONITORING IN 1995 3.1 Zdravstveno stanje sestojev 3.1 Forest Stands' Health Condition V letu 1995 je srednja osutost slo- venskega gozda 21 %. Vseh očitno poško- dovanih dreves (z osutostjo > 25%) je 22%. Očitno poškodovanih je 14 % listav- cev in 26 % iglavcev. Najbolj prizadete drevesne vrste so med iglavci jelka (Abies alba), bor (Pinus sp.) in smreka (Picea abies), med listavci pa hrast (Quercus sp.) in domači kostanj (Castanea sativa) (Slika 2). Starejše drevje je bolj osuto kot mlajše drevje, raznodobni sestoji in čisti debeljaki bolj kot drogovnjaki. 3.2 Primerjava stanja s preteklimi leti 3.2 A Comparison of the Situation with Previous Years Stanje gozdov se je glede na stanje leta 1991 poslabšalo (Slika 4). Zmanjšuje se delež neosutega drevja, kar je posebno izrazito pri listavcih. Neosutih je več listav- cev kot iglavcev, kar je splošna ugotovitev vseh naših in tujih inventur. Enako raz- merje ostaja tudi v razredu rahlo osutih Gozd V 53, 1995 353 Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995 Slika 1: Shema poteka dela monitoringa gozdnih ekosistemov 1995 Figure 1: The out/ine plan of work procedure in forest ecosystem monitoring Priprava navodil za terensko snemanje GIS 1.1-15.6 . • Izvedba seminarja za vodje delovnih ekip GIS 28.6.-30.6. ' ' Izvedba inventure Kontrola podatkov (terensko snemanje podatkov) z neodvisno ekipo na terenu ZGS GIS 1.7.-29.8. 10.7.- 31.8. ' Kontrola popisnih listov GIS 1.8.-5.9 . • Prepis podatkov iz obrazcev v datoteke ZRSS 15.8.-15.9 . • Obdelava podatkov, priprava poročila GIS 1.10.-15.11. dreves (1-1 0%), toda razlika je bistveno manjša kot pri neosutih drevesih. Delež listavcev v tem razredu po letu 1987 stalno narašča, česar za iglavce ne moremo trditi. Tudi v razredu med 11 % in 25% osutostjo prevladujejo iglavci. Očiten je relativno nizek delež listavcev v tem razredu in njihov neprekinjen trend povečevanja . Drevesa, ki so osuta nad 25%, imenujemo očitno osuta drevesa. Njihov delež se 354 GozdV 53, 1995 zmanJSUJe, k čemur prispevajo predvsem iglavci. Delež listavcev v tem razredu je izjemno majhen in kaže rahlo tendenco povečevanja. Izrazito povečevanje deleža očitno osutih dreves je ugotovljeno za hraste in bukev. Delež močno prizadetega drevja (med 61 % in 99%) pa je vsa leta zelo podoben in nizek. Zaradi vpliva sani- tarnih sečenj na delež dreves v tem raz- redu , podatka ne moremo uporabiti brez pridržkov. Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995 Slika 2: Osutost gozdnega drevja leta 1995 kot delež dreves v razredu osutosti Figure 2: Defoliation of forest trees in 1995 as expressed in tree share by defoliation classes BU HR KO SM JE OlG LIST VSI • Sušica 13 61-99% 13 26-60% lll11 -25% 1:11 -10% CJNeosuto Slika 3: Prostorska porazdelitev poškodovanosti gozdnih sestojev- stanje 1995 Figure 3: Spa tia/ distribution of forest stand damage • situation 1995 LEGENDA INDEKS o 1 - 10 • 11 - 25 • 26 - GO • > 50 Opomba: Indeks je delež dreves v traktu, ki so osuta več kot 25% Note: The index is the share of the trees in a tract which are defoliated more than 25%. GozdV 53, 1995 355 Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995 Slika 4: Trendi osutosti gozdnega drevja v desetletju 1985-1995 Figure 4: Trends in forest tree defo/iation in the decade 1985 - 1995 Intenziteta osutostl Defoliation lnten slty Neosut 1-10% 11-25% 26-60'0 70 o 40 •r 1 r ee ! e ds r h 40 e a vr ee o 70 IS V 11 H ~ 87 11 H H V 11 fl H 17 t t fl H V 11 • L eto popisa podatkov lnventory year Slika 5: Prostorski prikaz trendov osutosti 1991-1995 Figure 5: Spa tia/ presentation of defoliation trends from 1991- 1995 ••• 1 ~ ~:~l ~"- • '< ,-.6"/-:-o-~~~- -• :'1\ w;•· .. ,;a o ( l! lov'hj P at • O O •• • ,..P, "\. 'J o • o • • . , • -f .,_,~_ l L r-4rf)-...'-......,...-. ~-· • • • e • O O 0 Manbo1· e • • -. • . ...,...._ ,_.( '\;~ ()()() • \ .,.. . • J • ( e o e c • e ce• ·-·1 -. ( ·- '"'" o:> • ~!--.~ 1'--"~cr;- -.\,._..JJ..;;-• • o • ·"' . • • o ._ " ,., . o \. C• • • • •• •• coco • • • · o~ • • - .......,.......__} ~- • 1) _.. (1 0 btd e • , -, e :::>:>:> &U..rjp ..... • • .,_~O • • • ) \:."~) J J , . • :>C, o c;~Jl • ee o\ • a.;e e ::> ~ • • o • • . ~ I'JJJ • r o o • o •• · . .... 1 0'~·· :>80 y-"j ll\d o •1'!9c•r•·· f ) 2_ ) • - ..Jl__!-'h .... e Ce a ra nj .. ) • O~ Crljt" • O • e J ---q_.._ 'tJilnln• • ' •• o . ce ~/ . o o - -~~· • • • ,---,...,_ ___ _______ __ ) • e o o e •- 1• • c •5 • c c • • • • . c oo • ,J 1 •) •• <> D O De e • C_,.' O 8 J8 0 • e C i //• • I)O O o Q..e• ) • o o • ::> ? ••• o • o o )" • ) e O e O O ('- [) O • ee Ljublpn• • • O e O • • e "),. ' <' " • Je • D • O .. et e e OC ··~· O • O •• e • "-,__C)..a•ee o ee o c .~ · • • •• C • e oo • • • •• •• 1 •. • e c • ' e • • e e e e • e • o ' •) •• o . • •• o ••• o ::> •'-,~ Ore ....,_; • ';l f) "-... ....... .._.. . • ••• o .• \.._ O • ee • e • O ~ O • O Q.ltvo me'tt ·'Y) ?""toJe• tli • . • • • ( e ~· e e O O ...... o o • • • • ,.. • ~~- ~·. '$etana. OO • • • • r· • • O ee • ee • '-, • · • • •e poe ::> • • ec o >OO O r'~oee , • !llo e> • (J . o _" e eo C• • e O • ::>Cl Cl • 'JO • i t""" O O. QO SC'_. c ;../ :J ?_ Of'OO O O .,_ e )C::'-.J:,Ji_j~ ~ c.-. ~ '? '""---'--q_,- ~-- 356 GozdV 53, 1995 o LEGE!\ DA INDEKS Ne!tpremenj t-n o ) - . . -. 10 - 18 20 - 30 ve~ kot 30 NOVE PJ..OSKVE 9~ p o s • L A e B s · ~ J e E __ __, Poročllo o propadanju gozdov v letu 1995 V primerjavi z preJSnJlm popisom pred štirimi leti kaže poslabšanje stanja bistveno več traktov kot njegovo izboljšanje. Najbolj se je stanje poslabšalo v severnem delu kranjske območne enote. Očitno se je osutost povečala tudi na območjih z večjim deležem listavcev (Novo mesto, Brežice) ter v kočevski in mariborski območni enoti. Relativno stabilno stanje glede na leto 1991 kažejo območne enote Tolmin in Bled. Izboljšanje je bilo ugotovljeno na zahodnih obronkih Pohorja in v Mežiški dolini, posamično pa tudi drugod. Ponekod je bilo izrazito izboljšanje ugotovljeno v neposredni soseščini izrazitega poslab- šanja (Kranj, Maribor, Kočevje), kar one- mogoča poenostavljene razlage vzrokov osutosti gozdnega drevja. 3.3 Primerjava stanja s sosednjimi in nekaterimi drugimi evropskimi drža~ vami 3.3 A Comparison with the Neighbouring and Nearby Countries Slovenski podatki za leto 1 995 kažejo podobno stanje, kot ga za leto 1 994 kažejo podatki švicarske inventure in kot je bilo ugotovljeno tudi na Madžarskem in v Nemčiji. V Italiji je drevje v povprečju manj osuto kot pri nas, na Hrvaškem pa v povprečju precej bolj. Povprečni delež očitno poškodovanih dreves v Evropi je višji- 26% (28% iglavcev in 24% listavcev), med vsemi drevesnimi vrstami pa so naj- bolj prizadeti hrasti (Quercus sp. 32%) in jelka (Abies sp.33%). Relativne razlike med leti v Evropi nakazujejo izrazito poslab- ševanje predvsem v mediteranskih drža- vah (Forest Condition in Europe 1 995, An- n ex 11-5). Trendi niso enotni, osutost gozd- nega drevja se večinoma povečuje (npr. Italija, Španija, Češka, Švica, Hrvaška, švedska), ponekod zmanjšuje (Avstrija) oziroma ostaja stabilna (Francija, Finska). 4 ZAKLJUČEK 4 CONCLUSION Nacionalna terestrična inventura poško- dovanosti gozda in gozdnih ekosistemov je finančno, organizacijsko in izvedbeno izjemno zahteven projekt, ki služi temeljnim odločitvam na nacionalni ravni in osnovnim usmeritvam načrtovanja na območnem nivoju. Rezultati bodo dokončni in pod- robneje razčlenjen; v posebni publikaciji. Osutost gozdnih dreves se je povečala, izraziteje listavcev. V povprečju ostajajo iglavci še vedno bolj prizadeti od listavcev. Med drevesnimi vrstami so najbolj pri- zadete drevesne vrste jelka, hrast in do- mači kostanj. Kostanjev rak očitno še vedno redči populacijo te drevesne vrste, vzrokov za stanje drugih drevesnih vrst pa tudi v Evropi ne znajo razložiti le s po- samičnim prevladujočim dejavnikom. Očit­ ne spremembe so bile ugotovljene zlasti na tistih območjih, ki doslej niso bila tako prizadeta (Kočevje, Novo mesto), hkrati pa ostaja osutost visoka na vseh doslej izrazito prizadetih območjih (Kranj, Celje, Nazarje). V primerjavi z drugimi evropskimi državami je z osutostjo izražena poško- dovanost slovenskega gozda nižja, kar nas Preglednica 2: Primerjava indeksov osutosti z nekaterimi državami Table 2: A comparison of defoliation index with some countries Slovenija Avstrija Italija Madžarska Hrva~ka Nemčija Švica 95 94 94 94 94 94 94 Vsa drevesa 22.4 7.8 19.5 21.7 28.8 24.4 22.6 All trees lglavci 26.3 7.9 15.0 21.2 39.3 21.6 26.0 Coniterous trees Listavci 14.8 7.4 20.7 21.8 26.4 30.1 16.2 Deciduous trees Opomba: Indeks je delež dreves v traktu, ki so osuta več kot 25%. Note: The index is the share of the trees ina tract which are defoliated more than 25%. GozdV 53, 1995 357 Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995 Primer smreke, ki jo že štejemo za huje poško- dovano- 25% osutost (foto: Nevenka Bogataj). Norway Spruce that is defoliated 25% (photo: Ne- venka Bogataj). uvršča med države z relativno ohranjenimi gozdovi. Skrb povzroča zlasti povečevanje osutosti hrastov, ki po osutosti izstopajo že sedaj, in povečevanje osutosti bukve. Možnosti za razlago bodo večje, ko bo ugotovljeno, na kakšnih rastiščih in v kakšnih sestojih se je osutost posamezni drevesni vrsti najbolj (ozi roma najmanj) povečala in ko bodo analizirani tudi drugi inventarizirani znaki. Ugotovitve inventarizacije in drugih ra- ziskav, s katerimi se ukvarjamo na GIS, bodo dosegle svoj namen šele tedaj, ko bodo gozdarski in družbeni napori posegli v tiste možne vzroke motenj gozdnih ekosistemov, na katere je mogoče vplivati, to pa so nedvomno vse antropogene spre- membe naravnega stanja gozda. 358 Gozd V 53, 1995 A REPORT ON FOREST DECLINE INVENTO- RY IN 1995 Summary ln 1995, the fou rth inventory of the forest de- cline symptoms and other forest properties was performed on a 4x4 km grid in Sloven ia. Over 16 000 trees were assessed in the 644 tracts (of 712 tracts in total) from July 1st to August 29th by 28 field teams. The inventory concept is based on a two-stage sampling and is consistent through the ten year assessment. The number of param- eters observed is rising, concentrating the atten- tion on the parameters of the stand and its eco- logical environment (pH, erosion, water and other objects in the forest, forest functions, etc.). Spe- cial attention was payed to the quality control, wh ich consisted of the newly published detailed instructions, including a photoguide, a field semi- nar (3 days) and 8% of the tracts control led by an independent team. Defoliation data were analysed at the very be- ginning and they show the decline of broadleaves, especially of the oak (Quercus sp.) and beech (Fagus sylvatica). The percentage of the conifers in the class above 25% defoliation is decreasing, which is not evident in broadleaves. ln general, conifers show worse condition than broadleaves. The condition has changed mainly in the areas where broadleaves dominate while the most de- foliated Kranj, Celje and Slovenj Gradec areas remain in the leading position. Comparated with the neighbouring and some other countries, Slovenian forests are in a relatively good condi- tion but as already mentioned the negative chang- es are evident for the oak and beech. Last but not least - the reasons of the observed forest condi- tion are not known even after more than a ten year period - antropogenical changes of natural ecosystems should be reduced if the stable natu- ral forest is the general aim of our efforts. Opomba: Pri pripravi datotek in arhiva sta sodelovala Rudi Mutec in Igor Sirk. Oblikovanje slike 4 je delo mag. Janeza Krča, sl iki 3 in 5 pa je pripravil ing. Tone Kralj . VIRI 1 . 1$0VAČ, M., S IMON91č, P., BOGATAJ, N., BATIC, F., JURC, D., HOCEVAR, M., 1995. Mon- itoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov - priročn ik za terensko snemanje podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana