DO B1. JANUARJA Naro@nina za leto 2008 s posebnimi ugodnostmi. Ne zamudite priložnosti! Spor zaradi novogoriške garažne hiše postaja že prava »vojna« Primorski SOBOTA, 26. JANUARJA 2008 Št. 22 (19.112) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Človek, ki so mu Slovenci pri srcu SandorTence Romano Prodi je svojo pot, ki ga je pripeljala do volilne zmage leta 1996, začel s spoštljivo gesto do Slovencev. Na prvi državni skupščini Oljke, ki je bila v Milanu, je sam sedel na velikem odru in se od tam pogovarjal s svojimi pristaši. Eden redkih, če že ne edini, ki je stopil na oder, je bil pokojni Darko Bratina. Spoznala sta se na univerzi v Trentu in od takrat prijateljevala. Ta človek je naklonjen slovenski in vsem narodnim manjšinam in je zelo trmast, a do kosti pošten, zato bo dober ministrski predsednik, mi je dejal Bratina. In Prodi je res konkretno izkazal naklonjenost naši manjšini. Kot predsednik vlade je v obdobju 19961998 postavil politične temelje za odobritev zaščite, za katero sta potem poskrbela njegova naslednika Massimo D'Alema in Giuliano Amato. V Bruslju je kot vodja Evropske komisije večkrat postavil v ospredje povezovalno vlogo narodnih in jezikovnih manjšin, po volilni zmagi leta2006 pa je njegova vlada začela uresničevati od Berlusconijeve koalicije sabotira-no zaščito. Kot evropski voditelj ima Prodi velike zasluge za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Od mladih let je bil aktivno angažiran v Krščanski demokraciji, pravo oblast pa je okusil kot predsednik državnega koncerta ENI. Kljub hitri in uspešni politični karieri, je Prodi atipičen italijanski politik. Dovolj da ga primerjamo s Silviom Berlusconi-jem, vodjo Forza Italie, ki ga je Prodi dvakrat premagal in bo za razliko od Prodija morda še tretjič prestopil vrata Palače Chigi. Berlusconi ima v Italiji in po svetu razkošne vile, Prodi pa z ženo in vnuki preživlja poletne počitnice v najetem stanovanju v kraju Forte dei Marmi v Toskani. Da je Prodi trmast, je dokazal tudi v zadnjih urah levosredinske vlade. Ko je Clemente Mastella stopil na pot Lamberta Dinija in mu obrnil hrbet, bi lahko predsednik vlade ravnal drugače. To bi lahko storil tudi potem, ko je bilo vsem jasno, da bo vlada v senatu padla. Lahko bi odstopil in morda tako upal v nov mandat. Vse to bi moral narediti za ceno odpovedi lastni doslednosti. Kapo dol tistim, ki so mu do konca sledili in črna pika za tiste, ki so ga pustili na cedilu. Tudi v politiki je treba biti kdaj dosledni. Prodi po četrtkovem porazu morda odhaja s politične scene, morda pa tudi ne. Če bo odšel, bom pogrešal njegovo trdoglavost in iskrenost, njegov večni optimizem, tudi takrat, ko ni razlogov zanj. A kaj, ko si je vladna koalicija že dan po volilni zmagi leta2006 sama začela kopati jamo in s tem pričela spet oživljati poraženega Berlusconija. In ga okrepiti do take mere, da sedaj lahko spet trka na vladna vrata, ki mu jih je leva sredina prijazno in na stežaj odprla. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) dan spomina - Občutena slovesnost v tržaški Rižarni, namenjena predvsem šolarjem Odpustiti moremo, pozabiti pa ne smemo Minister Giuseppe Fioroni se je opravičil za storjeno gorje Otroci in mladostniki iz raznih italijanskih dežel so si radovedno ogledovali tržaško Rižarno in pozorno sledili slovesnosti ob dnevu spomina kroma TRST - Učenci in dijaki iz raznih italijanskih dežel so se včeraj v Rižarni spomnili žrtev nacifašističnega terorja. Slovesnost je ob dnevu spomina priredilo ministrstvo za šolstvo v sodelovanju z zvezo italijanskih judovskih skupnosti, udeležili pa so se je številni politični in verski predstavniki. Prav vsi govorniki so izpostavili demokratične vrednote enakopravnosti in sožitja, ki so pognale korenine v Rižarni in podobnih krajih zla. Ob nagrajevanju zmagovalcev natečaja Mladi se spominjajo holokavsta so nastopili pevci Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič in učenci judovskih osnovnih šol iz Rima in Trsta. Na 6. strani Dunaj krči prispevke za dvojezične otroške vrtce na Koroškem Na 3. strani Odnosi med Trstom in Koprom: kompromis o sodelovanju Na 7. strani Trst: zaenkrat ni še nobene spremembe glede rajonov Na 7. strani Še o vprašanju deželnega statuta in štirijezičnega poimenovanja dežele Na 14. strani italija - Po odstopu Prodijeve vlade Napolitano začel krog posvetov za rešitev krize RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj pričel posvetovanja za rešitev politične kri ze, ki je na sta la po če trt ko vem odstopu vlade Romana Prodija. Včeraj pod večerje sprejel predsednika senata Franca Marinija in poslanske zbornice Fausta Bertinot-tija, potem pa še predstavnike mešanih skupin v poslanski zbornici in v senatu. Posvetovanja na Kvirina-lu se bodo zaključila predvidoma v torek. Na obzorju sta dve možnosti: ali oblikovanje prehodne vlade za reforme ali takojšnje volitve. Na 5. strani kosovo Napetost ob napovedani neodvisnosti PRIŠTINA - Ruski predsednik Vladimir Putin je srbskemu kolegu Borisu Tadicu včeraj ob robu podpisa energetskega sporazuma v Moskvi zagotovil, da odločno nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova, albanski predsednik Bamir Topi pa je med uradnim obiskom v Prištini poudaril, da bo Albanija med prvimi priznala neodvisnost Kosova. O zadevi sta se včeraj v Ljubljani pogovarjala tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon ter slovenski premier in predsedujoči EU Janez Janša. Na 13. strani 2 Četrtek, 24. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Zanimive in poučne metafore v slovenski politiki Boštjan Lajovic / Metafore postajajo v slovenski politiki vse bolj zanimive in poučne. Po »topovih in maslu«, ki so pospremili vladne napovedi o varčevanju, so se enega boljših naslovov, kar jih je bilo minuli teden zaslediti v slovenskem časopisju, domislili v Delu. Glasi se: Žerjav popustil pod pritiski Klobase. Naj pojasnim za nepoučene: Žerjav je priimek prometnega ministra, Klobasa pa se piše vodja avtopre-voznikov, ki so napovedali stavko. Žerjav in Klobasa sta po napornih pogajanjih vendarle našla sprejemljivo rešitev, zato avtoprevozniki ne bodo stavkali. Tudi sindikati javnega sektorja so se dogovorili z vlado, splošne stavke prihodnjo sredo ne bo. Odprto ostaja le še vprašanje stavke zasebnega sektorja, pa tudi od tam prihajajo pomirljivi toni. Kot je videti, bo val stavk obšel Slovenijo, kar je dobra novica predvsem za vlado Janeza Janše. V času, ko si evropski ministri in drugi pomembneži podajajo kljuke na srečanjih v predsedujoči Sloveniji, bi bilo zelo nerodno, če bi državo ohromili stavkajoči uradniki, učitelji in zdravstveni delavci, da o tovornjakih na cestah niti ne govorim. Janezu Janši je uspelo pokazati, da je kljub številnim in pogosto povsem nepotrebnim in neproduktivnim sporom, v katere se je zapletel v zadnjih dveh letih, vendarle še zmožen vzpostaviti dialog. Prav odprtost in pripravljenost na kompromise sta mu na zadnjih parlamentarnih volitvah prinesli zmago, očitno namerava ta recept uporabiti tudi zdaj. V kontekst znova obujene Janševe senzibilnosti sodi tudi odstop državnega sekretarja Marka Štrovsa. Ta je razburil upokojence z izjavo, da se razen «Matilde« nimajo česa bati. Še pred letom dni se razen nekaj jedkih člankov v medijih in seveda burnih odzivov opozicije Štrov-su ne bi zgodilo nič, zdaj pa je moral odstopiti, čeprav je strokovnjak in gotovo eden najboljših poznavalcev (in ustvarjalcev) pokojninskega sistema v Sloveniji. V volilni matematiki štejejo upokojenci več kot strokovnost nekega državnega sekretarja. Poslej bodo morali biti politiki in državni funkcionarji, tudi ministri, bolj pazljivi. Izjave o starem kruhu in podobno se jim znajo neugodno obrestovati. Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot je prejšnji teden ob nasprotovanju prodaji Telekoma in Zavarovalnice Triglav izjavil, da vnukom ne gre puščati praznega hleva. Finančni minister Bajuk mu je duhovito vrnil s pojasnilom, da ravno vlada čisti hlev, ki so ga pustili prejšnji oblastniki, mednje pa seveda sodi tudi SLS, tako rekoč večna vladna stranka. Šrot metaforiko stopnjuje, zdaj pravi, da ne gre prodati dirkalnih konj, v hlevu pa pustiti le stara kljuseta... V razpravo se je vključil tudi predsednik vlade in Šrotu sporočil, da so nekateri (beri: Šrot) za vnuke že dobro poskrbeli, zato je njihova skrb cinična. A kot kaže, se v vladni koaliciji ne strelja le z besednimi topovi. Prav v dneh, ko Bojan Šrot ruši koalicijo, je tožilstvo v Krškem zoper njega vložilo ovadbo zaradi nevestnega ravnanja pri opravljanju funkcije župana mesta Celje. Gre za staro zgodbo o domnevno škodljivi prodaji lokalne kino dvorane. Tožilstvo v Velenju je ovadbo zavrglo, zdaj pa so jo prenesli v Krško. Šrot v zadevi vidi politično ozadje, saj naj bi, po njegovih besedah, tožilec v Krškem prejel klic, da mora ovadbo čim prej poslati na sodišče. Stopnjuje se tudi spopad na levici, kjer se tepejo predvsem za ljudi. Mitja Gaspari, tretjeuvrščeni predsedniški kandidat, je spektakularno prestopil v tabor Boruta Pahorja. Če bo ta premier, bo Gaspari njegov podpredsednik vlade, odgovoren za finance in razvoj. Prestop je raz-besnel liberalno demokracijo, ki nujno potrebuje kakovostne in kredibilne kadre, kar Gaspari nedvomno je. Združili sta se lepota in pamet, je nekdo komentiral Gasparijev odhod k Pahorju. Predsednica LDS Katarina Kresal je medtem v svoje vrste privabila Aleša Zalarja, odstavljenega predsednika ljubljanskega sodišča, ki ga je za politično žrtev nespametno »naredil« pravosodni minister Lovro Šturm. Kresalova opozarja, da je nujno vzpostaviti skupno fronto proti vladi, če želi levica jeseni nazaj na oblast. Razdrobljena in med seboj tekmujoča levica je največja usluga Janezu Janši, ki bo z Bojanom Šrotom in drugimi izzivalci v vladni koaliciji z lahkoto opravil. Boruta Pahorja očitno zanašajo spodbudni rezultati javnomnenjskih anket, zato nepremišljeno hiti, predstavlja ministre in podpredsednike, kot da je že v vladnem naslonjaču na Gregorčičevi. Če sem začel z metaforami, naj tako še končam. Stara ljudska modrost uči: ne hvali dneva pred večerom! Pahor se lahko o tem pouči iz zgodbe Lojzeta Peterleta, pa tudi iz izkušnje sestrske stranke SDP na Hrvaškem, ki je zadnji dve leti prepričljivo vodila v javnomnenjskih anketah, zdaj pa bo še vsaj štiri leta sedela v opoziciji. odprta tribuna Nujno razčiščenje med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo Življenje slovenske manjšine v Italiji skozi šestdesetletno povojno obdobje je zaznamoval političen pluralizem, ki je v svojem bistvu slonel na istočasnem obstoju dveh različnih opcij političnega nastopanja: prva je zagovarjala nujnost obstoja samostojne slovenske etnične stranke, druga vključevanje slovenskega prebivalstva v italijanske vsedržavne stranke, ki bi tako v naših krajih lahko delovale kot medetnični subjekti. Meja med tema opcijama je hkrati zaznamovala tudi mejo med katoliško-li-beralnimi krogi in levičarskim taborom naše manjšine. Okoli teh dveh opcij, katerih medsebojni odnosi so stalno nihali od bolj ali manj odprtega konflikta do konkretnega sodelovanja, se je odvijalo politično življenje Slovencev v Italiji. Razmere pa so se v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenile. Nima smisla, da bi zdaj obnavljali vse dogodke, ki so zaznamovali naše kraje, celotno Italijo, Jugoslavijo in nato Slovenijo od konca osemdesetih let dalje. Lahko pa ugotovimo, kako sta se zgoraj navedeni politični opciji ohranili vse do danes. Le začetek oblikovanja nove Demokratske stranke (DS) je, hočeš no-čes, sprožil tudi v manjšini razpravo na temo, kako zagotoviti politično zastopanost Slovencev v Italiji tudi v prihodnosti. V novo stranko je že vstopilo veliko Slovencev, ki izvirajo iz levičarske tradicije sodelovanja v italijanskih naprednih strankah. Tem se je pridružilo tudi nekaj ljudi, ki v preteklosti niso sodelovali v nobenem političnem subjektu, ne glede na to, ali je bil izključno italijanski, izključno slovenski ali pa mešan. Ostajata dve vprašanji: kako bo na novo stranko gledal tisti del slovensko govorečega prebivalstva, ki se je čutil odtujenega od vseh dosedanjih strank, in kakšen odnos bodo z novo stranko imeli tisti, ki so se do danes prepoznavali v etnični stranki. Odgovor na ti dve vprašanji lahko dobimo le, če upoštevamo nekaj drugih podatkov oz. tem: kot prvo lahko opozorimo, da so v DS že prisotne velike politične tradicije, v katerih se prepoznava večinski del naše manjšine: levičar -sko-socialistična, liberalna, katoliška. Gre torej za stranko, ki od samega začetka temelji na osnovi političnega in kulturnega pluralizma. Zavedati pa se moramo, da o tej temi razpravljamo, ker je DS nastala iz zlitja Levih demokratov, v katerih so se prepoznavali in sodelovali številni Slovenci, in Marjetice, s katero je bila že vrsto let zelo tesno povezana Slovenska skupnost, kar med drugim tudi postavlja vprašanje, do kolikšne mere lahko danes govorimo o popolnoma neodvisni etnični stranki v naših krajih. Morali bi se tudi vprašati, kakšne so splošne razmere v katerih delujemo, ali so se te v zadnjih desetletjih spremenile, predvsem na političnem, kulturnem, gospodarskem področju; kako ocenjujemo npr. dejstvo, da je na praznovanju ob padcu meje 20. decembra 2007 med drugimi spregovoril tudi slovensko govoreči član italijanske vlade? Ali nam je to vseeno? Ali bi bil lahko tak dogodek možen pred petnajstimi leti? In še: koga si pravzaprav želimo zastopati, ko govorimo o slovenskem predstavništvu? Kje se točno končajo meje naše manjšine? Bomo te meje začrtali na podlagi klasičnih vzorov etničnega ločevanja? Bomo znotraj teh meja lahko dobili primeren prostor npr. za otroke iz mešanih zakonov ali pa za tiste italijansko govoreče starše, ki se iz leta v leto v vedno večji meri vpisujejo na tečaje slovenskega jezika, da bi lahko sledili šolski poti svojih otrok? Bomo sposobni nuditi odgovore tistemu delu naših mladih, ki ni nikoli doživel ideoloških razlik iz preteklosti in se je z veliko težavo prepoznaval tako v tradicionalnih levičarskih strankah kot v etnični stranki? Slednje bi s težavo nudile vse potrebne odgovore generaciji Erasmusa, dela in študija v tujini. Slovenci, ki smo vstopili v Demokratsko stranko, smo to storili tudi iz prepričanja, da bomo lahko na ta način seznanili italijansko prebivalstvo s svojo stvarnostjo, kot tudi z namenom, da bi rešili dileme tistih, ki so, kot je dejal Drago Gašperlin v prejšnjih tednih, skeptični do nove stranke, ampak ne vidijo drugih rešitev. Slovenci v DS smo to storili tudi, ker smo prepričani, da se lahko v njej prepoznava ogromna večina slovensko govorečih italijanskih državljanov. Prepričani pa smo tudi, da je naša polnopravna prisotnost na vseh nivojih stranke najboljše jamstvo, da bo DS vedno skrbela za korektne in čimbolj koristne odnose tudi s tistimi Slovenci, ki se v njej ne bodo prepoznavali. Uspešnost našega dela pa seveda ni neodvisna od zunanjih faktorjev. Sprašujemo se, kako oceniti stališča tistih, ki zagovarjajo nujnost neodvisne slovenske stranke in so hkrati člani vodilnih organov DS. Lahko zagovarjamo različna stališča o tem, kako zagotoviti politično zastopstvo - in pluralnost - naše manjšine. Kako pa lahko v takih razmerah nudimo odgovore tistemu delu slovenskih volivcev, ki politiki sledijo od zunaj in si take situacije ne razlagajo oz. je ne razumejo? Slovenski volivci si želijo, tako kot vsi ostali, jasnosti. Zaradi tega menim, da mora priti čimprej do potrebnega razčiščenja med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, ker to volivci pričakujejo in tudi zahtevajo. Trenutni položaj je nekoliko zapleten, k čemur prispeva tudi dejstvo, da se je proces gradnje nove Demokratske stranke šele začel in da smo na pragu volilne kampanije za deželne volitve. Če pa nočemo zamuditi priložnosti oz. če hočemo biti kos problemom, katerih rešitev naša manjšina pričakuje, moramo kot prvo odgovoriti na to vprašanje: enotnost, ki si jo želijo in želimo nedvomno vsi slovenski volilci v Italiji, naj velja samo med samimi Slovenci? Ali pa je mogoče napočil čas, v katerem bi lahko konec ideoloških delitev omogočil globlje sodelovanje in medsebojno spoznavanje ne samo med Slovenci, ampak tudi z italijanskimi državljani, ki do naše stvarnosti kažejo zanimanje in razumevanje? Je tako sodelovanje in medsebojno spoznavanje sploh možno v etnično ločenem političnem kontekstu? Štefan Čok, član deželnega izvršnega odbora Demokratske stranke SKLAD MITJA CUK SVETUJE Boj za premoč v skupnosti Vsaka skupnost, naj bo to v delovnem, društvenem, šolskem ali drugem okolju deluje uspešno in učinkovito le, če je vzdušje v njej uravnoteženo in delovanje posameznikov pozitivno usmerjeno. Ravnotežje pa se kaj kmalu lahko sfiži, če začenja kdo v skupnosti izvajati »igrice«, s katerimi namerava dobiti premoč in oblast v svoje roke. Ne da bi pomislil, ali je sam sploh sposoben za vodenje, stremi po prevzemu oblasti, nekako tako, kakor se navadnemu delavcu zdi, da bi bilo vse drugače, če bi bil gospodar. Premoč ali oblast je nekaj, po čemer mnoge skomina. Lahko bi s strokovnjaki rekli, da je oblast veščina, kako vplivati na obnašanje drugih in hkrati sposobnost uspešnega upiranja negativnim vplivom, ki se sprožijo nasproti tistemu, ki oblast ima. Potreba po oblasti se porodi kot želja, da bi za seboj pustili sled. Kdor si želi oblasti, želi, da bi bil upoštevan, da bi imel neko veljavo, in da bi druge lahko nadzoroval, jih obračal po svoji želji in jih tako sebi podredil. Podoba nasilne osebe, ki ji je všeč tekmovalnost, je kot nalašč podlaga za oblasti željnega človeka. Tak človek se rad vštuli v skupine, ki nekaj pomenijo, in skuša tam izraziti svojo potrebo po oblasti. Kot smo že imeli priložnost omeniti v prejšnjem sestavku, tistem o zavisti, je tudi pri želji po oblasti podobno. Ta želja je usmerjena v napor po doseganju prestižnega položaja. Vcasih izhaja želja pomoči iz človekovih sposobnosti (če je kdo bolj sposoben od drugega); tudi osebna karizma, značilnost biti ljudem privlačen, ki je nekaterim prirojena, drugim pa ne, je lahko osnova za premoč. Oblast si pridobimo lahko tudi z uporabo sile in z izsiljevanjem, pa tudi s podeljevanjem priznanj tistim, od katerih nekdo pričakuje, da bodo za tem njemu podložni. Želja po oblasti ne garantira sposobnosti vodenja. Sposobnega voditelja spoznamo takrat, ko se v neki skupnosti pojavijo krizna obdobja oziroma negativni dogodki, ki bi lahko ogrozili samo organizacijo tiste skupnosti. Takrat se dejansko pokaže, kdo je vešč in kdo ne, kdo pravzaprav lahko izvršuje oblast. Mnogi svojo sposobnost pridobivanja na moči oziroma zagotavljanja oblasti pravzaprav uporabijo, medtem ko izvajajo naloge, za katere so zadolženi, tudi za to, da se lotijo še drugih dejavnosti, ki so usmerjene le v pridobivanje dobrin za lastno korist. Vse to se lahko dogaja v skupinah, kjer ni jasnosti, ali je premalo jasnosti o tem, kdo je za nekaj zadolžen in za kaj, kdo v skupnosti odloča, kdo lahko spreminja organizacijo dela. Lahko se dogaja tudi tam, kjer ni prave doslednosti pri usmerjanju. Vse se še poslabša in poostri, ko v notranjosti skupine nastane tekmovalnost in se porodijo nasprotovanja. Dejansko trpi delo v skupini, saj večino energije, ki bi jo sicer polagali v dejavnosti za doseganje cilja, ki si ga je skupina zastavila, porabijo za poravnavanje napadov, odstranjevanje konfliktov, iskanje kompromisov s posamezniki ali manjšimi skupinicami v okviru osnovne skupine. Strokovnjaki menijo, da je pri iskanju oblasti človeška domišljija nenadkriljiva. Načinov za doseganje premoči je namreč več. Med najbolj pogoste spada gotovo začenjati in pospešiti združbe in koalicije, ki naj bi se bojevale za skupno korist. Ta način iskanja nadoblasti je prav gotovo učinkovitejši kot same težnje posameznika. Velikokrat se tisti, ki si želi oblasti, s pomočjo usluge, ki jo je storil drugemu, zagotovi njegovo »večno« hvaležnost in privrženost. Še bolj prefinjen način je tisti, po katerem oblasti željna oseba preobrne situacijo in naenkrat postanejo prejšnji njeni sovražniki prijatelji, s katerimi se upira tretjim, od katerih želi prevzeti oblast. Lahko pa poišče še drugo pot in z izbranim načinom prikaže sebe kot potrebno solidarnosti ali dovolj zapostavljeno, da postane drugim privlačna za koalicijski nastop. V skupnosti lahko nastane veliko takih in podobnih »igric«. Če se organizacija skupnosti zaveda, da je to pogosto, potem se bo skušala že vnaprej okrepiti v pozitivno smer proti takim poskusom. Za skupino odgovorne osebe skušajo takrat predvsem odpraviti situacije, iz katerih bi se lahko porodila negotovost. Na tak način se »igra za oblast« vsaj ne more razrasti do take mere, da bi onemogočala redno delovanje skupine. Ker pa je jasno, da je takih igric v vseh skupnostih in na različnih nivojih veliko, je nujno, da se vodstvo skupine zaveda, do kod lahko posameznike spodbuja, kakor tudi potrebe po sposobnosti pravilnega zaznavanja, kaj se pravzaprav dogaja v skupini. Proces, po katerem se člani skupine postavijo nasproti stališčem vodstva je lahko tudi spodbuden in poživljajoč, če je usmerjen v nova spoznanja in nove konstruktivne poglede. Nediverzificirana skupnost je vedno znak neke zaspanosti in ne-zanimanja. Tekmovalnost je lahko zdrava in zaželena, lahko pa je patološka in uničevalna. To pomeni, da lahko v notranjosti skupine sobiva-jo različne vrste tekmovalnosti. Tudi v svetu, ki nas obkroža, in je dosegel že visoko stopnjo civilizacije, odkrivamo dan za dnem neverjetne scenarije, ki nas navajajo na primitivne odnose med ljudmi brez slehernega odtenka: ali je prijatelj ali sovražnik. Tako se pripravljajo vojne napovedi in strategije, veselimo se poraza nasprotnika, tudi če nismo od tega imeli ničesar. Kot v nekakšen starodavni krvavi obred vnašajo nekateri ogromno energije za to, da bi spodnesli drugega. Kakor da bi bili dandanes priča neki re-gresiji v ignoranco in primitivnost. Mors tua, vita mea, ni iznajdba sodobnega sveta. Čedalje bolj pa je v sodobnosti opazna. V različno organiziranih sodobnih skupinskih oblikah delovanja se bodo podobni problemi pojavljali čedalje bolj pogosto. Za srednje staro generacijo je svet, kakršen se nam kaže danes, popolno nasprotje tistega, za katerega smo rasli in so nas vzgajali. Jasno pa nam mora postati, da novih problemov in zlorab ne bomo mogli vedno razrešiti. Pomembno je, da skušamo, če smo že odgovorni za tako ali drugačno skupino, skupini pomagati iz negativne prepletenosti, iz udobne zaspanosti, ki od nas ne terja ničesar, in iz ponavljajočih se destruktivnih obnašanj, ki ne vodijo v nič dobrega. Namesto doseganja trdnih in nespremenljivih stališč se bodo morali odgovorni v sleherni obliki organizacije čedalje bolj odločati za način dela z dogovarjanjem in sprotnim pogovarjanjem ob zavesti, da ima skupina potrebo sposobnega vodstva za koordinacijo svojega delovanja. Zavedati se moramo, da vsaka organizacija skupine operira z neke vrste živim organizmom, ki ima veliko dinamičnih sestavin. Člani skupine: posamezniki, podskupine itd. delujejo po dinamikah komunikacije, motivacije, pooblastil, izobrazbe, konfliktnosti, notranjih koalicij, razlikovanj in odnosa z vodstvom. Skupina deluje uspešno, če je zavest o vseh dinamičnih komponentah za pravilno usmerjanje dovolj živa. (jec) / Sobota, 26. januarja 2008 3 slovensko predsedovanje eu - Neformalno srečanje notranjih ministrov Podpora sodelovanju med članicami na področju azila Slovenski notranji minister Mate zadovoljen z rezultati srečanja BRDO PRI KRANJU - Predsedujoči svetu notranjih ministrov Evropske unije, slovenski notranji minister Dragutin Mate, je bil zadovoljen po včerajšnjem neformalnem srečanju notranjih ministrov članic EU (za Italijo je bil prisoten Giuli-ano Amato) na Brdu. "Imeli smo poglobljene razprave, rezultat pa je zelo dober," je dejal. Notranji ministri EU so na Brdu pri Kranju med drugim izmenjali stališča o skupni azilni politiki, evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini pa jim je predstavil napovedane ukrepe za izboljšanje učinkovitosti varovanja zunanjih meja unije s pomočjo novih tehnologij. "Vsi sogovorniki so izrazili podporo praktičnemu sodelovanju med članicami na področju azila," je po razpravi dejal Mate. Napovedal je, da bo slovensko predsedstvo predstavilo točke, s pomočjo katerih bo Evropska komisija pripravila predloge za nadaljnje delo. Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini pa je pojasnil, da se med članicami EU "veča konsenz, da potrebujemo urad, ki bi izboljšal sodelovanje" med članicami na področju azilne politike. Omenjeni urad naj bi po Frattinijevih besedah državam nudil tehnično svetovanje in pomoč ter izobraževanje. Članice EU naj bi v skladu z načrti, ki jih je Evropska komisija predstavila v julija lani objavljeni zeleni knjigi o vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, skupen azilni sistem vzpostavile do leta 2010. Komisar Frattini je na včerajšnji novinarski konferenci na Brdu tudi napovedal, da bo februarja predstavil paket ukrepov, ki naj bi z uporabo novih tehnologij pripomogli k boljši zaščiti zunanjih meja EU. V Avstriji in Nemčiji ugotavljajo, da se je po razširitvi schengna konec lanskega leta povečalo število beguncev z območja nekdanje Sovjetske zveze, ki so v ti dve državi prišli iz novih članic schengna. Kot je ob prihodu na srečanje pojasnil Frattini, so prav razlike med članicami EU glede azila razlog za takšne probleme, ki jih bo mogoče s skupno azilno politiko odpraviti. Neformalno zasedanje notranjih in pravosodnih ministrov je prvo, ki ga Slovenija gosti v času predsedovanja EU. Medtem ko so notranji ministri pogovore že zaključili, pa se je srečanje pravosodnih ministrov, ki ga vodi slovenski minister za pravosodje Lovro Šturm, včeraj šele začelo in se bo končalo danes. (STA) Evropski komisar Franco Frattini (levo), slovenski notranji minister Dragutin Mate (v sredini) in švedski minister za azilno in migracijsko politiko Tobias Billstrom (desno) pred začetkom neformalnega srečanja notranjih in pravosodnih ministrov EU na Brdu ansa dežela - Na seji odbora tudi o žičnici iz Tablje na Mokrine Deželni odbor obsoja cestne zapore, vendar prijave ne bo TRST - Deželni odbor je na včerajšnji seji med drugim tudi odobril zapisnik zasedanja pred tednom dni, na katerem je z večino glasov »obsodil« cestne zapore, ki so jih 17. januarja na avtocesti Benetke -Trst pri Moščenicah postavili stavkajoči kovinarji. Kot je povedal odbornik Roberto Antonaz v zapisniku ni nobenega govora o morebitni sodni prijavi stavkajočih ali o oceni morebitne škode, ki bi jo lahko družba, ki upravlja z avtocesto, imela zaradi cestnih zapor. Antonaz je še dejal, da je sam glasoval proti »obsodbi«, da pa je v zapisniku tudi izražena solidarnost z delavci, ki so se borili za obnovo delovne pogodbe. Kot j e znano, j e bil govor o cestnih zaporah predmet razprave na seji deželnega odbora 18. januarja letos. Takrat so na predlog predsednika Riccarda Illyja razpravljali o možnosti, da družbi Autovie Venete svetujejo, da oceni morebitno škodo zaradi protesta kovinarjev in da v primeru odškodninske tožbe, Dežela temu ne bo nasprotovala. Sindikat CGIL je zaradi tega sprejel sklep, da ne bo več sodeloval na institucionalnih srečanjih z deželnim od- Roberto Antonaz borom, dokler se zadeva ne razjasni. Očitno se je zadeva zdaj vsaj delno razjasnila v tem smislu, daje jasno, da Dežela ne bo dala pobude za prijavo. Na včerajšnji seji pa se je deželni odbor med drugim seznanil tudi z zapleti v zvezi z načrti za turistični razvoj smučarskega območja na Mokrinah na italijanski strani. Pristojna komisija namreč ni sprejela predloga načrta za gradnjo in upravljanje žičnice iz Tablje na Mokrine in s tem povezan im turističnim razvojem tega območja. Predlog je pripravilo za to priložnost ustanovljeno združenje zasebnih Enzo Marsilio podjetij Rizzani de Echer, konzorcij Coop Costruzioni, Rosso, Friulcassa, STS in Doppelmayr. Istočasno pa je odbor sprejel sklep, da se pripravi alternativne predloge za žičnico, za katero je Dežela v proračunu že zagotovila 60 milijonov evrov. Za kritje preostalih stroškov pa ocenjujejo možnost, da bi Dežela podpisala dogovor s holdingom, ki upravlja turistični sektor na Koroškem in avstrijsko družbo, ki upravlja smučišče na Mokrinah. Kot je povedal odbornik Enzo Marsilio, bi lahko tehnični preizkus nove žičnice izvedli leta 2010. v ponedeljek Vodstvo Slomaka pri Turku LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk bo v ponedeljek, 28. janu-arj a 2008, ob 11. uri v predsedniški palači v Ljubljani sprejel delegacijo Slovenske manjšinske koordinacije Slomak, ki jo bo vodil predsednik Rudi Pavšič, v njej pa bodo predsedniki vseh sedmih krovnih organizacij s Hrvaške, Madžarske, iz Avstrije in Italije. Obisk pri predsedniku Turku bo pri lož nost za ce lo vi to oceno položaja slovenskih manjšin v sosednjih državah v času predsedovanja Slovenije Evropski unij i. Novi čas predstavlja za sloven ske manj ši ne ve lik iz ziv, ki mora zaobjeti kulturni, jezikovni, go spo dar ski in druž be ni raz -voj šir še ga ob mej ne ga pro sto ra. Za to mo ra mo pos pe ši ti vlo go manjšin kot povezovalcev med kulturami in jeziki ter v duhu nove Evrope poiskati vse poti, ki vodijo k sožitju in sodelovanju med na ro di. Ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji so se tudi slovenske manjšine znašle v novem položaju. Odprle so se mnoge mož nos ti, ki jih prej ni bi lo in ki jih lahko manjšine izkoristijo. Položaj Slovencev v zamejstvu je različen v štirih sosednjih državah. Ponekod gre za pozitivno raven zaščite na institucionalni ravni in njeno uresničevanje, drugje pa so težave že, ko gre za formalno zaščito in priznanje ali udejanjanje podpisanih bilateralnih pogodb. Predsedovanje Evropski uniji bo nudilo Sloveniji priložnost, da se dob ri bi la te ral ni od -nosi z državami sosedami še izboljšajo in postavijo trdnejši temelji za reševanje odprtih vprašanj naših narodnostnih skupnosti, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Po memb no je, da se ne ka te ra vprašanja rešijo v duhu nove Evrope, ob spoštovanju človekovih pravic in v prepričanju, da bo leto medkulturnega dialoga predvsem leto boljšega in temeljitej-šega obravnavanja vprašanj manjšin v Evropi. slovenija - Po pisanju Dnevnika ZDA naj bi Sloveniji dale vedeti, kaj od nje pričakujejo med predsedovanjem EU LJUBLJANA - Časnik Dnevnik je v včerajšnji izdaji pisal o sestanku političnega direktorja MZZ Mitje Drobniča z visokimi predstavniki ameriškega State Depart-menta 24. decembra v Washingtonu, na katerem naj bi dali slednji Drobniču vedeti, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije v času njenega predsedovanja EU. Dnevnik se pri tem sklicuje na dokument ministrstva za zunanje zadeve. O omenjenem dokumentu je včeraj pisala tudi srbska Politika. Dokument naj bi nastal po sestanku Drobniča z najvišjimi predstavniki ameriške administracije v Washingtonu, med drugim z Danielom Friedom, pomočnikom državne sekretarke Condoleezze Rice, in z namestnico pomočnika zunanje ministrice ZDA Rosemary DiCarlo. Na srečanju so ameriški predstavniki po pisanju časnika omenili, kaj bi si želeli od slovenskega predsedovanja v zvezi s Kosovom, Bližnjim vzhodom in Kavkazom ter kaj naj bo zapisano v deklaraciji na vrhu EU in ZDA, ki bo predvidoma junija v Sloveniji. Fried naj bi pozval Slovenijo, "da prva prizna Kosovo". Po ocenah ZDA šest članic EU v za- četku ne bo priznalo Kosova, a če ga bo priznalo vsaj 15 od 27, bo to že zadostovalo. Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na pisanje Dnevnika sporočilo, da bo v zvezi z nepooblaščeno objavo internega dokumenta ministrstva v dveh časnikih sprožilo aktivnosti za ugotovitev vzrokov in ozadja. Med drugim so odredili interno preiskavo. Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji pisanja Dnevnika ne komentira, premier Janez Janša pa je ob robu srečanja predsednikov parlamentarnih strank odločno zavrnil pomisleke, da kdorkoli diktira Sloveniji, kako naj vodi EU. V večini slovenskih političnih strank pa so do pisanja Dnevnika zaenkrat še precej zadržani. Na pisanje Dnevnika in Politike pa se je v Beogradu ostro odzval srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžič. Načrt State Departmenta glede razglasitve neodvisnosti Kosova je po njegovih besedah primer vodenja mednarodne politike s silo in primer, kako EU in Slovenija pristajata na vlogo sredstva za uresničevanje zahtev ZDA. (STA) avstrija - Krčenje finančnih sredstev za manjšinskih dejavnosti Ping pong med Dunajem in Celovcem pri skladu za dvojezične otroške vrtce CELOVEC/DUNAJ - Ping pong med Dunajem in Celovcem očitno ni le priljubljena igra pri zveznih in deželnih politikih v Avstriji oz. na Koroškem v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel, temveč tudi pri financiranju zasebnih dvojezičnih otroških vrtcih, ki jih vzdržujejo ustanove slovenske manjšine na Koroškem. Avstrijski zvezni kancler Alfred Gusenbauer je namreč te dni sporočil deželni vladi v Celovcu, da iz zveznega proračuna oz. ministrstva za družine ne bo več finančnih sredstev v deželni sklad, torej da bo dežela morala sama poskrbeti za kritje primanjkljaja manjšinskih otroških vrtcev. Predsednik Delovne skupnosti zasebnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev na Koroškem Štefan Kramer je takšnen ping pong med Dunajem in Celovcem označil za »ponižujočo politiko«, Zeleni pa so krivdo za nastanek novih težav pripisali deželi, ki si ni pravočasno zagotovila zvezna sredstva za deželni sklad. Kot je zna no, je ko roš ki de žel ni zbor že le ta 2001 za delovanje zdaj že devetih zasebnih otroških vrtcev uredil poseben sklad, kije dotiran s 500.000 evri. Zvezno ministrstvo za družino, takrat še v rokah črno-modre oz. kasneje črno-oranžne zvezne vlade, je v sklad letno prispevalo 170.000 evrov, vendar ta prispevek zakonsko ni bil določen. Zdaj -po nastopu nove rdeče-črne zvezne vlade - je ministrstvo za družine to dotacijo ukinilo. Koroška deželna vlada je zato lani v soglasno sprejeti resoluciji od zvezne vlade zahtevala sofinansiranje deželne- ga sklada, kancler Gusenbauer pa je sedaj v pismu pristojnemu deželnemu svetniku Dorflerju (BZO) sporočil, da teh sredstev iz resorja ministrice Kdolskyjeve (OVP) ne bo več. V izjavi za javnost je Dorfler ukinitev finančne podpore zasebnim dvo- in večjezičnim otroškim vrtcem s strani zveze označil kot »afront proti slovenski narodni skupnosti na Ko roš kem.« Ka ko se bo ping pong na hrb tu za seb nih dvo - in več -jezičnih otroških vrtcev, torej slovenske manjšine, iztekel, še ni jasno. Za letošnje leto bodo nastalo luknjo pri financiranju primanjkljaja po besedah predsednika Delovne skupnosti zasebnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev Štefana Kramerja lahko še pokrili, glede leta 2009 pa da je »vse od-pr to«. Glavno krivdo za nastalo situacijo pa je treba po mnenju narodnostne govornice koroških Zelenih Zalke Kuchling pripisati ne zvezni vladi oz. omenjenemu ministrstvu, temveč deželnemu svetniku Gerhardu Dorflerju (BZO), ki je očitno »prespal« menjavo vlade in v ministrstvu za družino ne sedi več član BZO. Kuchlingova je še pristavila, da so Zeleni že pred leti zahtevali zakonsko ureditev tega vprašanja oz. financiranja privatne dvo- in večjezične predšolske izobrazbe tudi s strani avstrijske zvezne vlade, saj gre konec koncev za obvezo avstrijske države po sedmem členu Avstrijske državne pogodbe (ADP)! Ivan Lukan 4 Sobota, 26. januarja 2008 GOSPODARSTVO analize - Med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope V Sloveniji daleč najvišja kupna moč Po raziskavi dunajske družbe RegioData dosega 80% avstrijske DUNAJ - Vzhodnoevropske države po kupni moči prebivalstva še naprej vztrajno dohitevajo zahodnoevropske države. Lani je tako povprečna kupna moč gospodinjstev v regiji narasla za 400 evrov, kažejo rezultati raziskave avstrijske družbe za tržne raziskave RegioData. Kupna moč je največja v Sloveniji, kjer dosega skoraj 80 odstotkov avstrijskega povprečja. Kupna moč v Vzhodni Evropi je lani skupaj zrasla za okrog 50 milijard evrov, vendar pa bo po ocenah družbe RegioData trajalo nekaj desetletij, preden bodo vzhodnoevropske države dosegle raven Zahodne Evrope. Med temi državami sicer obstajajo tudi velike razlike. Slovenija na primer dosega 79,9 odstotka povprečne avstrijske kupne moči, Ukrajina, ki sicer z več kot 46 milijoni prebivalcev predstavlja enega najpomembnejših trgov v Vzhodni Evropi, pa le 18,3 odstotka. Iz raziskave izhaja tudi podatek, da sadove gospodarske rasti v Vzhodni Evropi uživajo predvsem urbane regije, kjer pospešeno nastajajo urbane elite, medtem ko imajo prebivalci podeželskih območij komaj kaj od naraščajoče kupne moči. Razlike v kupni moči med regijami so tako v Vzhodni Evropi veliko večje kot v Zahodni Evropi, saj znašajo celo do 200 odstotkov in celo še naprej večajo. Od več kot sto regij, vključenih v raziskavo, jih le polovica presega 20 odstotkov povprečne kupne moči v Avstriji. Sloveniji, kjer povprečna kupna moč gos po dinj stva na le to zna ša 22.600 evrov, sledijo Češka, Madžarska, Slovaška, Hrvaška in Poljska. V naslednji skupini so baltske države, Rusija, Romunija, Bolgarija in Turčija, tem pa sledijo Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Albanija. Na repu so Belorusija, Ukrajina in Moldavija. Slovenija, ki je obravnavana kot ena sama regija, tako po kupni moči že presega nekatere regije na Portugalskem in v Grčiji. Z več kot 50 odstotki avstrijske kupne moči razpolagajo še prebivalci praške, bratislavske in budimpeštanske regije, hitro pa se jim približujejo tudi zagrebška regija in območje poljske prestolnice Varšave. Najmanjšo kupno moč imajo nekatere regije v Albaniji, Be-lorusiji in Turčiji. Le okrog 13 odstotkov od celotne evropske kupne moči, ki je v letu 2007 znašala 7,3 bilijona evrov, je odpadlo na države Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, največ seveda na države z velikim številom prebivalcev, kot so Rusija, Turčija in Poljska. (STA) Tržaško mestno priznanje za Giorgia Irnerija TRST - Tržaški župan Roberto Di-piazza je včeraj na slovesnosti v prostorih županstva izročil podjetniku Giorgiu Irneriju, sinu ustanovitelja zavarovalnice Lloyd Adriatico, civilno priznanje mesta za zasluge. Župan je izpostavil Ir-nerijeve podjetniške sposobnosti, dokazane pri razvoju ene najpomembnejših zavarovalnic v Italiji, ki je veliko prispevala h gospodarskemu blagostanju Trsta. Sporazum med OMV in ruskim Gazpromom LJUBLJANA - OMV in Gazprom sta se dogovorila za skupni razvoj trgovskega vozlišča plina v Baum-gartnu. Na osnovi včeraj podpisanega sporazuma o sodelovanju bo imel Gazprom 50-odstotni delež v srednjevropskem trgovskem vozlišču plina Central European Gas Hub, ki bo postal največja platforma za trgovino s plinom v kontinentalni Evropi. OMV in Gazprom bosta sodelovala na skupnih projektih skladiščenja plina v Avstriji in v sosednjih državah s ciljem krepitve varnosti pri oskrbi s plinom v Evropi prek večjih prodanih količin. / sejmi - Na videmskem sejmišču so včeraj odprli 43. kmetijski sejem Glavne teme letošnjega Agriesta inovativnost in obnovljivi energetski viri VIDEM - Na videmskem sejmišču v Torreanu di Martignaccu so včeraj odprli 43. kmetijski sejem Agriest, na katerem se na 31 tisoč kvadratnih metrih površine predstavlja 250 razstavljalcev. Na sejmu s podnaslovom Obdelovati prihodnost, ki se bo končal v ponedeljek, bo danes posvet o Programu pode- želskega razvoja 2007 - 2013, včeraj pa je bila takoj po odprtju v programu deželna konferenca o energetskem ovrednotenju lesnih biomas. Po besedah deželnega odbornika FJK za kmetijske dobrine Enza Marsi-lia, ki je sejem s prerezom simboličnega traka odprl (na posnetku), je bil na- men prirediteljev konference prispevati k pomenu pridobivanja energije iz obnovljivih virov v Furlaniji-Julijski krajini. Odbornik je priznal, da naša dežela na tem področju nekoliko zaostaja, saj so se pristojni tega vprašanja lotili šele v zadnjih letih. V sosednjih regijah namreč že delujejo številne naprave in dejavnosti, ki porajajo dohodkovnost, zaposlenost in energetsko varčevanje. Furlanija-Julijska krajina, ki je sicer že naredila prve korake, se bo torej lahko učila na izkušnjah sosednjih regij, deželna uprava pa je za obnovljive energetske vire namenila 30 milijonov evrov, katerim je treba prišteti še možnosti financiranj iz državnih in evropskih virov. Sejem Agriest 2008, ki je prva v letošnjem koledarju sejemskih prireditev sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere, poteka v vseh paviljonih videmskega sejmišča in tudi na zunanjih površinah, kjer so razstavljeni veliki kmetijski stroji in naprave. Obiskovalec se lahko seznani z najsodobnejšimi stroji in napravami, s tehnološkimi dosežki, proizvodi in storitvami za kmetijstvo, tako da si lahko ustvari podobo o tem, kam se usmerja primarni sektor. O »zdravju« in zane- sljivosti sejma, kakršen je Agriest, pa govori podatek, da se kar 95 odstotkov obiskovalcev prireditve neposredno ali posredno ukvarja s kmetijstvom oziroma živinorejo, kar pomeni, da se na njem srečujeta ponudba in povpraševanje. Posebno pozornost posveča ta tradicionalna videmska sejemska prireditev inovativnosti kot najpomembnejši razvojni sili primarnega sektorja, med drugim tudi tesno povezani s skrbjo za rast kakovosti kmetijskih izdelkov. Pri tem kmetijstvu tradicionalno pomagajo zadružne kreditne banke, ki so sicer zgodovinski sponsor te sejemske prireditve. Poleg že omenjenega posveta o programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013, bo danes deželna agencija za kmetijstvo Ersa (ob 15. uri) predstavila novosti na področju namakalnih naprav, v programu pa sta tudi vodena ogleda ogrevalnih naprav na lesno biomaso v krajih San Giovanni al Natisone in Rauscedo (odhod izpred vzhodnega krila sejmišča ob 9.30 in 14.00). Kot omenjeno, bo sejem trajal do vključno ponedeljka, odprt pa je nepretrgano od 9.30 do 18.30. obrt - Po prenovitvi zgodovinske pekarne na Proseku Pekarna Bukavec z novo podobo Med posebnimi vrstami kruha, ki ga pečejo, je tudi novost z imenom kamut, kruh iz staroegipčanskega žita TRST - Pekarna Bukavec na Proseku se po kratkem premoru spet predstavlja strankam, in sicer v povsem novi obleki. Gospodar Pavel, sin Danjel in žena Nataša so temeljito obnovili prodajni prostor z novimi hladilnimi napravami, prodajnimi pulti, policami in izložbami. Pekarna Bukavec ima več kot stoletno tradicijo. Pavel Bukavec jo je po več letih vajeništva in dela v njej leta 1989 odkupil od prejš njih last ni kov, dru ži ne Ma la lan. Z že no Na ta -šo sta sredi 90. let prostore s pečjo povsem obnovila, sedaj pa je prišla na vrsto še prodajalna. Pekarna Bukavec je znana po svojih fanclih z dušo, pa tudi po štravbah in drugih slaščicah, ki gredo zelo dobro v promet prav te dni, ko se pripravljamo na pust. Pekarna se je tudi letos odzvala na pobudo SDGZ Okusi Krasa in ob lastnih domačih slaščicah uspešno prodajala še druge dobrote v okviru »kotička tipičnih proizvodov«, na primer kraški med. Pekarna Bukavec vabi torej vse tradicionalne in tudi nove odjemalce na obisk v bolj racionalno urejene in res le pe pro sto re. Med po seb ni mi vrs ta mi kru ha, ki jih pe -čejo, ob pirovem in krompirjevem, opozarjajo na novost, ka mut, kruh iz sta ro e gip čan ske ži ta ri ce, ki je bi la od kri -ta pred kratkim in za katero vlada veliko zanimanja. Prodajalna je odprta vsak dan od 7.20 do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob ponedeljkih in sredah popoldne, kot seveda tudi ob nedeljah, pa je zaprta. Za naročila se lahko odjemalci zglasijo na telefon št. 040 225220. Evropska centralna banka 25. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 25.01 24.01 ameriški dolar 1,4705 1,4663 japonski jen 158,35 156,30 kitajski juan 10,6026 10,5996 ruski rubel 36,0580 36,0000 danska krona 7,4518 7,4527 britanski funt 0,74250 0,74685 švedska krona 9,4603 9,4860 norveška krona 8,0240 8,0360 češka krona 25,912 25,974 švicarski frank 1,6136 1,5980 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 257,62 257,52 poljski zlot 3,6183 3,6165 kanadski dolar 1,4819 1,4893 avstralski dolar 1,6652 1,6763 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,8250 3,7576 slovaška krona 33,489 33,525 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6976 0,6978 islandska krona 95,76 96,62 turška lira 1,7380 1,7525 hrvaška kuna 7,2750 7,2675 Zadružna Kraška banka 25. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4941 1,4634 britanski funt 0,7522 0,7349 švicarski frank 1,6376 1,5977 japonski jen 162,9750 155,0250 švedska krona 9,7020 9,2379 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,5178 1,4601 danska krona 7,5957 7,3096 norveška krona 8,2307 7,8292 madžarski florint 263,9580 251,0820 češka krona 26,6233 25,3246 slovaška krona 34,3631 32,6868 hrvaška kuna 7,4491 7,0858 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 25. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,4945 1,4358 0,7618 7,6024 1,5196 159,20 1,6291 8,2034 9,6767 1,7082 7,41 0,7319 7,3042 1,4601 152,96 1,5653 7,8817 9,2973 1,6412 7,12 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg Bukavčevi v prenovljeni pekarni na Proseku kroma 25. januarja 2008 Indeks MIB 30: +0,08 delnica cena € var. % A2A 2,6525 +6,31 ALLEANZA 8,385 -1,12 ATLANTIA 22,02 +4,76 BANCA ITALEASE 6,12 -1,40 BANCO POPOLARE 13,07 -3,21 BPMS 3,1475 -1,95 BPM 8,4 +2,19 EDISON 1,787 +3,65 ENEL 7,395 +1,72 ENI 21,96 +0,50 FIAT 15,12 +2,20 FINMECCANICA 19,3 +3,26 FONDIARIA-SAI 26,65 -1,22 GENERALI 28,89 -1,23 IFIL 5,325 +1,49 INTESA 4,6675 -1,22 LOTTOMATICA 24,58 -0,32 LUXOTTICA 18,2 -1,55 MEDIASET 6,005 +1,78 MEDIBANCA 12,77 -0,23 PARMALAT 2,36 +4,52 PIRELLI 0,684 +0,15 SAIPEM 24,08 +4,06 SNAM 4,32 +2,30 STMICROELEC 8,455 +0,24 TELECOM ITA 2,025 +0,45 TENARIS 13,02 -0,78 TERNA 2,8025 +2,84 UBI BANCA 16,35 -2,10 UNICREDITO 4,98 -2,35 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ITALIJA Sobota, 26. januarja 2008 5 vladna kriza - Predsednik republike Napolitano začel posvetovanja Prehodna vlada za reforme ali takoj na predčasne volitve Demokratska stranka se ogreva za prehodno vlado, Berlusconi pa je že začel volilno kampanjo RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj pričel posvetovanja za rešitev politične krize, ki je nastala po četrtkovem odstopu vlade Romana Prodija. Včeraj pod večer je sprejel predsednika senata Franca Marinija in poslanske zbornice Fausta Bertinottija, potem pa še predstavnike mešanih skupin v poslanski zbornici in v senatu. Danes bo državni poglavar zaslišal voditelje manjših strank oz. parlamentarnih skupin. Na Kvirinalu se bodo zvrstili zastopniki avtonomističnih skupin oz. Union Valdotaine in Südtiroler Volspartei, DC-PRI, Nove socialistične stranke, UDEUR, Socialistov in radikalcev-Vrtnice v pesti, Italije vrednot, Zelenih, Stranke italijanskih komunistov in Demokratične levice. V skladu s tradicijo v nedeljo ne bo posvetovanj. V ponedeljek bo Napolitano sprejel voditelje Severne lige, Demokrščanske unije (-UDC) Stranke komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva, v torek pa predstavnike Forza Italia in Demokratske stranke ter naposled bivše državne poglavarje Francesca Cossigo, Oscarja Luigija Scalfa-ra ter Carla Azeglia Ciampija. Napolitano ima pred seboj dve možnosti: ali takoj razpusti parlament in razpiše predčasne volitve ali pa preveri možnost sestave začasne vlade za izpeljavo volilne in mogoče še nekaterih institucionalnih reform. Osebno mu je prav gotovo bolj pri srcu ta druga varianta. Nič kolikokrat se je že javno zavzel za reforme in še zlasti za odobritev ustreznejšega volilnega zakona. To je nazadnje storil v sredo, ko je v poslanski zbornici govoril na slovesnosti ob 60-letnici ustave. Toda ta varianta bi predpostavljala široko soglasje v parlamentu, ki ga resnici na ljubo ni. Proti prehodni vladi za reforme oziroma za takojšnje volitve s sedanjim volilnim zakonom so se namreč že jasno izrekle stranke Forza Italia, Nacionalno zavezništvo, Severna liga, UDEUR, Italija vrednot in Stranka italijanskih komunistov, ki skupno razpolagajo približno s polovico vseh sedežev v parlamentu, zlasti v senatu. Voditelj FI Silvio Berlusconi je tako prepričan, da bodo volitve takoj razpisane, daje včeraj že pričel volilno kampanjo, kot je sam dejal. Govoreč v Neaplju na shodu gibanja Italiani nel mondo senatorja Ser-gia De Gregoria je dejal, da bo desna sredina nastopila na volitvah pod skupnim geslom svobode. Še več, v prepričanju, da bo na volitvah zmagal, je voditelj FI tudi že napovedal prve ukrepe vlade, ki ji bo sam predsedoval. Med temi naj bi bil zakon proti telefonskemu prisluškovanju. Glavni zagovornik oblikovanja prehodne vlade za reforme je Demokratska stranka, ki je to svoje stališče potrdila tudi na včerajšnjem zasedanju svojega vodstva. Srečanja se je med drugimi udeležil premier v odstopu Romano Prodi, ki je potem v pogovoru s časnikarji odločno zavrnil možnost, da bi lahko sam vodil takšno vlado. »Ne morem biti tisti, ki bi vodil vlado, zadolženo za izvajanje reform. Če izgubite v parlamentu, pa čeprav za en sam glas, to pomeni, daje vaša strategija doživela poraz,« je dejal Prodi. Na vprašanje, kaj namerava početi v prihodnje, pa je odvrnil, da se bo posvetil vlogi dedka. Predlog o vladi za reforme podpirata tudi SKP in UDC, pa čeprav na različna načina. SKP je prepričana, da bi reforme lahko izpeljali tudi pod začasno levo-sredinsko vlado. Voditelj UDC Pier Ferdi-nando Casini pa se je včeraj zavzel za oblikovanje prehodne vlade narodne enotnosti, ki naj bi jo sestavljali predstavniki vseh pomembnejših političnih sil. »Če takšne vlade ni mogoče sestaviti, pa je najbolje, da gremo takoj na volitve,« je pribil. Napolitano je kot prvega sprejel predsednika senata Franca Marinija ansa rim - Prodi včeraj na odprtju sodnega leta Ne sporu sodstvo-politika Velik problem predstavljata počasnost postopkov in veliko število sodnih zaostankov RIM - Sodniki ne smejo uporabiti preiskave za cilje, ki bi bili drugačni od tega, da se ugotovi kaznivo dejanje, in ne smejo prestopiti okvirov zakona, kateremu so podvrženi, prav tako naj ne bodo nastopaški. Vendar bi morali tudi politiki nehati se obnašati, kot da bi jim dejstvo, da jih voli ljudstvo, dovoljevalo opravičevati kršenje zakona z izgovorom, da je to politično potrebno. Sodniki tudi grešijo in je kritika ostra na njihov račun tudi razumljiva, vendar se ne sme nikoli spremeniti v zaničevanje posameznika in celotne kategorije oz. v napad na državno institucijo, kiji ustava posveča posebno skrb. To je bilo slišati na včerajšnjem odprtju sodnega leta v Rimu iz ust premiera v odstopu Romana Prodija (ki je nastopil v vlogi vršilca dolžnosti pravosodnega ministra po odstopu Clemen-teja Mastelle), pa tudi predsednika kasacijskega sodišča Vin-cenza Carboneja, glavnega tožilca Maria Delli Priscolija in podpredsednika Višjega sodnega sveta Nicole Mancina. Odnosi med sodstvom in politiko so bili spričo dogajanj zadnjih dni takorekoč glavna tema slovesnosti, vendar so problemi italijanskega sodstva tudi drugi, kot npr. strahovita počasnost sodnih postopkov in preveliko število zaostankov, kar ni krivda sodnikov, je dejal Delli Priscoli, ampak neustreznih zakonov. Rešitev je po Carbonejevih besedah v organizacijski samoreformi dela sodnikov, obveznem enakem odločanju v slučaju, da so si primeri slični, in v reformah, ki naj gredo v smer boljšega vodenja procesov in odvračanja od prepirljivosti. Prodi svari pred sporom med sodstvom in politiko ansa Montezemolo zahteva nov volilni zakon RIM - Predsednik Confindustrie Montezemolo je včeraj podprl oblikovanje tehnične vlade, ki mora izpeljati nujne reforme in še zlasti izdelati nov volilni zakon. Besedo morajo seveda spet dobiti volilci, toda z zdajšnjim volilnim zakonom odločajo izključno tajništva strank, je povedal in pozval najbolj odgovorne sile v obeh koalicijah, da se zavzamejo v tem smislu. V ta namen morajo opustiti strankarske egoizme, ker morajo v parlamentu delati za dobrobit države. Kdor pa bo nato zmagal na volitvah, bo sposoben upravljati državo, je dodal Mon-tezemolo. Prvi mož industrijcev je tudi ostro napadel predsednika Dežele Sicilije Cuffara. Confin-dustria se na Siciliji bori proti ma-fijcem, je dejal, Cuffara pa so obsodili zaradi sodelovanja z mafij-ci in je kljub temu ostal na svojem mestu. Italijanske družine so vedno bolj revne RIM - Italijani so iz dneva v dan revnejši. Dvajset milijonov delavcev je podplačanih, več kot pet milijonov družin je revnih, le ena družina vsakih tri nima težav konec meseca. To je zelo zaskrbljujoča slika italijanske družbe, ki izhaja iz letošnjega poročila inštituta Eurispes. Splošno gospodarsko stanje je težje, pravi Eurispes, in je vedno več družin v težavah, ker so plače vedno iste, medtem ko cene poskakujejo. V zadnjem letu se je v polovici družin ekonomsko stanje poslabšalo, podvojila pa so se posojila. Skratka vse se plačuje na obroke, od novega hladilnika do zobozdravnika in kar šest milijonov zaposlenih opravlja drugo delo, seveda na črno. Za ljubimca to in še drugo... CATANIA - Možu je celi dve leti na skrivaj podtikala v hrano posebna pomirjevalna sredstva, da bi inhibirala njegovo spolno strast in se lahko tako nemoteno posvečala svojemu ljubimcu. Karabinjerji iz mesta Giarre so zato aretirali 46-letno Angelo Costanzo in njenega ljubimca (53-letnega L.A.), katerega obtožujejo tudi nasilja nad ženo in sinovi. Preiskovalci so ženski prišli na sled, potem ko so zdravniki po ustreznih analizah zaradi stalne astenije moškemu veleli, naj preneha z jemanjem zdravil. Moškemu je bilo takrat jasno, da mu jih je na skrivaj dajala žena. vladna kriza - Ob padcu Prodijeve vlade je center Rima v četrtek zvečer postal prizorišče pravega črnega slavja Dragi Evros, daj mi še nekaj časa... RIM - Najbolj iznajdljivi so bili fašisti Fiamme tricolore. V bližini senata, kjer je leva sredina padla na odločilnem izpitu, so najprej priredili tombolo, nato pa Pro-dijev poraz praznovali še s petardami. Zelo zadovoljni so bili seveda tudi v Nacionalnem zavezništvu. Gianfranco Fini se je na ulici pridružil mladim iz vrst Azione giovani, ki so dogajanja v Palači Madama spremljali na velikem ekranu za Trgom Navona. Navdušeno so zaploskali komunističnemu senatorju Francu Tu-rigliattu, ko je izrekel prepričljiv »ne« le-vosredinski vladi. Desnica je čez noč pozabila na hude notranje razkole. Gianni Alemanno se je rokoval s Francescom Sto-racejem, zastave NZ so se premešale s črnimi praporji neofašistične desnice. Skratka veliko črno slavje. Silvio Berlusconi je v skladu s svojim stilom praznoval s šampanjcem in kaviarjem v svoji razkošni palači Grazioli. Ponavljal je, da predstavljajo predčasne volitve edino možno rešitev in s tem diktiral tempo tudi predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Berlusconi je zma- govalec in si vse to lahko privošči. Volitve bi lahko po njegovem v skrajnem primeru preprečila le predsednikova odločitev, da mandat za sestavo nove vlade poveri Gianniju Letti, desni roki in najbolj po- Črni prapori pomešani med italijanskimi trobojnicami v četrtek zvečer na rimski ulici slušanemu svetovalcu vodje Forza Italia. O levičarjih predsinočnjim v središču Rima ne duha ne sluha. Kot da bi se že vnaprej sprijaznili s porazom so ulice prepustili desnici in raje ostali doma na žalo- vanju. Pred Palačo Chigi in Kvirinalom se je po nezaupnici vladi res zbralo nekaj ljudi, v glavnem radovedneži in turisti, ki itak niso vedeli, kaj se dogaja. Neka priletna gospa je mrkemu Romanu Prodiju, ki se je z avtom peljal k predsedniku Giorgiu Na-politanu, da mu sporoči odstop, zakričala »predsednik, drži se«, a dvomimo, da jo je Prodi slišal. Svojim najožjim sodelavcem je po porazu potožil, da je zelo razočaran, a da ne misli (še) zapustiti politike. Morda celo razmišlja o ponovni kandidaturi... Ne vem, kje je poraz pričakal Walter Veltroni. Morda na rimskem županstvu, morda na sedežu Demokratske stranke ali pa kar doma, kdo ve. Ubogi Pie-ro Fassino, ki je moral v TV oddaji Porta a porta pred evforičnim Finijem tako ali drugače opravičevati polom, je spet izpadel kot politik, ki ne laže in ki ne skriva porazov. Fassino se je človeško izkazal, najbrž pa mu je bilo žal, da se ni v tem času, kot poverjeni odposlanec EU, še bolj intenzivno ukvarjal z Burmo. Boljše s to daljno državo kot z italijansko politiko. To ni klasična italijanska volilna ali politična zgodba, ko se nikoli ne ve, kdo je poraženec in kdo zmagovalec. Tokrat so stvari zelo jasne. Zmagali so Berlusconi, Fini in Bossi, izgubili pa vsi na levici in v levi sredini. Koalicija Unije je klavrno razpadla, Dom svoboščin, ki je bil še do pred nekaj dnevi na pragu prepada, je oživel, za kar nosi največ zaslug prav bivša Pro-dijeva koalicija. Res lep uspeh! Prijatelj s Cipra me je včeraj zjutraj poklical in me vprašal, kako lahko stranka (Udeur Clementeja Mastelle), ki komaj presega odstotek glasov, povzroči vladno krizo v veliki državi, kot je Italija. Odgovoril sem, da ni vsega kriv Mastella, da je tudi Lamberto Dini, da so razhajanja na levici, da Demokratska stranka še ne ve, kaj bo, in da imamo slab volilni zakon. Ne vem, če sem mu omenil tudi pritiske cerkvene hierarhije, gotovo pa je, da nisem odgovoril na njegovo vprašanje. Dragi Evros (tako je ime mojemu prijatelju), dajmi nekaj časa, da razmislim in da odgovorim na tvoje vprašanje. Najbrž v pisni obliki, če mi bo kdaj sploh uspelo. Sandor Tence 6 Sobota, 26. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it » ->\_ j V- -.^.-..NV-VJU ..............J ^ V \A ... u^l.j« J .J.Vi. -» .X W ^ . . V-» .. . »Tudi jaz sem Jud in Cigan, Slovan, homoseksualec in partizan« Prisotni številni učenci in dijaki, verski in politični predstavniki z ministrom Fioronijem na čelu Učenci tržaške in rimske judovske šole so pozorno prisluhnili številnim posegom (levo), minister Fioroni pa nastopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič (desno) kroma Na kraju, kjer je nekoč stala krema-torijska peč, je na koncu včerajšnjega dopoldneva stalo spominsko drevo. Lepen-kasto, a vendar lepo, košato drevo, ki je zraslo iz bodeče žice in postalo simbol letošnjega dneva spomina. Pod njim so ležali kamni različnih barv in oblik ter sveče: vsem žrtvam Rižarne v spomin. Rižarna je včeraj gostila osrednjo proslavo, ki sta jo italijansko ministrstvo za šolstvo in zveza italijanskih judovskih skupnosti (Ucei) namenila šolski populaciji. Ob prisotnosti ministra Giuseppeja Fioronija, verskih in institucionalnih predstavnikov, predvsem pa številnih otrok in mladostnikov (med katerimi so bili tudi dijakinje in dijaki petih razredov liceja Prešeren), je jutro minilo v znamenju spoštljivega spomina na vse, ki so za visokimi zidovi tržaške Rižarne našli trpljenje in smrt. A tudi v znamenju jasne in glasne obveze, da se tovrstna grozodejstva ne smejo več ponoviti. Od tu tudi obljuba šolskega ministra, da bodo s prihodnjim šolskim letom stopili v veljavo novi izobraževalni programi: v tretji srednji bodo tako dijaki spoznavali izključno zgodovino 20. stoletja, v prvi vrsti šoah in totalitarne režime. Od tu tudi odločitev, naj nagrajevanje vsedržavnega natečaja Mladi se spominjajo šoah poteka v tržaški Ri-žarni: »Mladi morajo nujno spoznati kraje italijanske sramote. Tu smo, da še enkrat prosimo odpuščanja in se še enkrat sramujemo svoje preteklosti: ne samo zato, ker so italijanski politiki pred sedemdesetimi leti izglasovali rasne zakone, ampak ker so jih številni odvetniki, sodniki, zdravniki sprejeli in izvajali.« Tudi tako skuša ministrstvo zajeziti izredno stanje, ki po Fioronijevem mnenju vlada na vzgojnem področju: »Relativiziranje, tako značilno za današnji čas, vodi v izgubo vrednot; starši smo vse bolj nesposobni vzgajati svoje otroke, naša šola pa želi spodbuditi iskanje resnice, preučevanje dejstev, spoštljivo soočanje.« Včerajšnje slovesnosti so se udeležile številne javne osebnosti, v prvi vrsti predstavniki političnega in verskega življenja. Učencem in dijakom iz raznih krajev Italije je svoj pozdrav najprej prinesel tržaški župan Roberto Dipiazza; izrazil je zadovoljstvo, da je Trst stopil na pot sožitja, ki ga bo popeljalo v evropsko bodočnost. Rižarna pa ostaja ena najtemnejših strani naše zgodovine, ki je neizbrisno umazala tudi takratni italijanski politični razred. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je mlade poučila, da je bil Trst dolga obdobja kraj spoštljivega sobivanja različnih veroizpovedi in narod- nosti: dvajsetletno fašistično obdobje je zaostrilo spor s slovensko avtohtono skupnostjo, rasni zakoni so Jude povsem izločili iz javnega življenja. »Kot je zapisal Primo Levi: vse to se je res zgodilo. Sožitje, toleranca, posluh do bližnjega niso samo po sebi umevni elementi civilnega življenja, ampak vrednote, ki jih moramo gojiti in ščititi. Tudi vaša zasluga bo, če se bo spomin spremenil v živ nauk in opomin za bodočnost.« Predstavnik tržaške judovske skupnosti Enzio Volli je za las ušel tragični izkušnji koncentracijskega taborišča. Med včerajšnjo slovesnostjo pa se je spomnil tistih, ki so zaradi svojega judovskega, romskega ali slovanskega porekla ostali žrtve krutega nacifašističnega stroja. »Ampak med temi kamni in z zavestjo o tej krematorijski peči, se je rodila tudi italijanska ustava,« je še dejal Volli in opozoril, da mora biti naš spomin kamnit kot je kamnita Rižarna, kajti »lahko odpustimo, a razumeti in pozabiti ne moremo«. Alessandro De Lisi, predstavnik zveze italijanskih pokrajin (Upi), ki je bila včeraj na obisku v Trstu: »Samo ko bomo sposobni izjaviti, tudi jaz sem Jud, cigan, homoseksualec, Slovan in partizan, bomo lahko začeli graditi tisto Evropo, ki se je rodila minuto po osvoboditvi Rižarne in sorodnih koncentracijskih taborišč.« V imenu deželnega predsednika Riccarda Illyja je spregovoril odbornik za šolstvo Roberto Antonaz. Ob ogorčenju nad holokavstom, ki predstavlja zaradi svoje načrtnosti in strahotnih dimenzij edinstven primer v človeški zgodovini, se je spomnil vseh, ki so se uprli nacifašiz-mu. »Danes je Furlanija-Julijska krajina model sožitja, zavedamo pa se, da je rasizem prikrita infekcija, ki marsikoga prisili, da v tujcu vidi sovražnika. Samo iz zavesti o temnih plateh zgodovine, se rojevajo demokracija, svoboda in človeško dostojanstvo.« Po pozdravu predsednika združenja italijanskih judovskih skupnosti Renza Gattegne, ki je izrazil upanje, da je šoah sestavni del človeške zgodovine in da bi Rižarna ostala lepo urejen spomenik državnega pomena, sta z ministrom Fioronijem nagradila zmagovalce natečaja Mladi se spominjajo shoah, na katerem je sodelovalo petnajst tisoč študentov. Med osnovnošolci so zmagali učenci petih razredov šole Micheloni iz Aulle (Toskana), med srednješolci gledališka skupina šole Ceccardo iz kraja Ortonovo (Ligurija), med višješolci pa dijaki umetnostnega liceja Mengaroni iz Pesara (Marke). Verska obreda v spomin na žrtve Rižarne sta vodila tržaški rabin in škof, za primerno glasbeno kuliso občuteni, a nedvomno predolgi slovesnosti, pa sta pos- krbela združeni zbor judovskih osnovnih šol iz Rima in Trsta ter Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je bil po dolgih letih ponovno uradno povabljen v Rižarno. In tako je naposled na ploščadi, kjer je nekoč stala srhljiva peč, izzvenela tudi otožna Auschwitz. Na prostornem dvorišču se je marsikdo pridružil petju partizanskega zbora: med njimi je bil tudi minister Fioroni... Poljanka Dolhar Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič med včerajšnjim nastopom v Rižarni. Pevci vabijo danes vse, naj se jim pridružijo na tradicionalni Bakladi spomina, miru in sožitja, ki bo ob 17.30 krenila izpred stadiona Grezar proti Rižarni; tu se bo zbor s pesmijo poklonil spominu žrtev taborišča. kroma Jutrišnji program Svečanosti ob jutrišnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta se bodo začele že ob 8.30, ko bodo predstavniki združenja policistov na pročelju ko-ronejskega zapora odkrili obeležje v spomin na »italijanskega Schindlerja« Giovannija Palatuccija. Ob 9.15 bo od tod krenil tihi sprevod bivših deporti-rancev do železniške postaje, kjer bo ob 10. uri krajša slovesnost ob plošči, ki spominja na prisilne odhode v nacistična taborišča. Osrednja svečanost bo ob 11. uri v Rižarni, kjer se bodo zbrali predstavniki civilne, vojaške in verske oblasti, predstavniki bivših deportirancev in političnih preganjancev, partizanov, združenj borcev in drugi. Ob verskih obredih bosta imela glavno besedo tržaški župan Roberto Dipiazza oz. dolinska županja Fulvia Premolin. Ob 17. uri bodo predstavili publikacijo Angela Picariella »Capuozzo, ac-contenta questo ragazzo. La vita di Giovanni Palatucci.« Ob avtorju bosta prisotna tudi novinarja Toni Capuozzo in Fabiana Martini. V gledališču Miela bodo ob 15. uri predvajali film Chucka Olina o židovski brigadi Nelle nostre stesse mani, ob 16.30 pa bo na vrsti multimedijska predstava v spomin na glasbenice iz Auschwitza. V dvorani Tripcovich pa bo ob 18. uri nastopil orkester tržaškega gledališča Verdi. V muzeju židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner pa je na ogled razstava v spomin na Ano Frank. / TRST Sobota, 26. januarja 2008 7 tržaški občinski svet - Odnosi med Trstom in Koprom Kompromis o sodelovanju Iz dveh resolucij (opozicije in večine) izdelali novo (a brez omembe istrskih umetnin in obiska koprskih svetnikov v Trstu) Tržaška desna sredina je - kljub padcu schengenske meje - še vedno alergična na to kar, čez mejo obstaja. Tako prepričanje se (znova) vsiljuje po zadnji seji mestne skupščine. Levosredinska opozicija je v začetku januarja vložila v občinski svet resolucijo o sodelovanju s Koprom. V dokumentu je predlagala skupno kandidaturo Trsta in Kopra za Sredozemske igre leta 2017, sodelovanje med pristaniščema, utrditev železniških in cestnih povezav ter povezovanje na energetskem področju. Obenem sta bili omenjeni dve možnosti: razprava o istrskih umetninah, ki so bile med drugo svetovno vojno prepeljane iz istrskih cerkva in samostanov v Rim, ter udeležba svetnikov koprskega občinskega sveta na seji tržaške mestne skupščine. O resoluciji bi morali razpravljati že pretekli teden, a tega niso storili, ker je desnosredinska večina zapustila sejno dvorano in seja je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena. Večina je imela tako nekaj dni časa za pripravo lastne resolucije na isto temo, seveda z nekoliko drugačno vsebino. Na zadnji seji je najprej načelnik Demokratske stranke Fabio Omero orisal levosredinsko resolucijo. Poudaril je, Stefano Ukmar da bi bila prisotnost koprskih kolegov na tržaški občinski seji izraz nove odprtosti po padcu mej e, predvsem potem, ko j e tržaški župan že začel tkati stike z ljubljanskim in sežanskim županom. Glede istrskih umetnin pa je omenil, da so si bila v sami levi sredini mnenja o tem vprašanju različna, kar pa ne pomeni, da se o njem ne bi mogli omikano soočiti. Tržaški župan Roberto Dipiazza razkril, da je potem, ko mu je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar nakazal možnost prisotnosti koprskih občinskih svetnikov na tržaški občinski seji, povprašal za mnenje koprskega župana Borisa Popoviča, ki pa je zavrnil predlog, ker naj bi se zanj ogrevala izključno opozicija v koprski mestni skupščini. To rek-ši, je zapustil sejo. Glavno besedo je prevzel načelnik svetniške skupine Forza Italia Pi-ero Camber. Takoj se je obregnil ob istrske umetnine: gre za vprašanje mednarodne politike, zato ni v dometu občinskih svetov. Po njegovem mnenju naj bi bila resolucija desne sredine »bolj odprta« od levosredinske. Dokaz? Za Sredozemske igre leta 2017 naj ne bi tekmovala le Trst in Koper, temveč »vse obalne občine od Benetk do Kopra. Sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem? Ne: Camber je predlagal »promocijo sodelovanja med vsemi severnojadranskimi pristanišči«. Podobno je s podporo petemu prometnemu koridorju, v resoluciji pa je tudi izražena želja po neposredni železniški povezavi med Trstom in Koprom, ob tem pa še »skupna energetska politika obalnih občin Severnega Jadrana.« Ob takem soočenju je duša levosredinske resolucije Stefano Ukmar predlagal kompromis. O istrskih umetninah je poudaril, da je po njegovem njihov domicil v ustanavljajočem istrskem muzeju. Kar pa ne izključuje možnosti njihovega »gostovanja« v istrskih cerkvah, ki so jih že gostile do druge svetovne vojne. Ta del bi lahko izključili iz resolucije, pač pa bi Camberjev predlog o Sredo- Piero Camber zemskih igrah leta 2017 razširili tudi na Reko, saj je že nekajkrat neuspešno kandidirala za to prireditev in ima torej že določene izkušnje s kandidiranjem. Camber je pristal na skupno resolucijo, »brez istrskih umetnin« in obiska koprskih svetnikov, a z Reko med kandidati za Sredozemske igre. Nov dokument so podpisali vsi načelniki svetniških skupin, vključno z Alessio Rosolen (Nacionalno zavezništvo), razen Emiliana Edere (Rovisova lista). V dvorani se je obetala nova razprava, a jo je odbornik Paolo Rovis (na Camberjev namig) osvojil v imenu odbora. Tako je razprava odpadla, arhiv občinskega sveta pa se je obogatil za nov dokument. Vprašanje pa je, ali ga bo mestna uprava tudi udejanila. M.K. Predstavitev novega projekta za mlade Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje - SDZPI ( »http://www.sdzpi-irsip.it«) prireja v ponedeljek, 28. januarja, ob 11.30, v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma, ul. Filzi 14 v Trstu, tiskovno konferenco o novem čezmejnem spletnem informatorju za mlade Ad Informandum. Čez-mejni spletni informator Ad Infor-mandum je zamisel Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Trsta, ki se je razvila v okviru projekta Mejni do-godki/Eventi di frontiera Interreg IIIA Italija-Slovenija in s finančno podporo Zadružne kraške banke (»http://www.zkb.it«). Pobuda predstavlja nadaljevanje čezmej-nega informiranja za mlade, ki se je pričelo leta 2007 z izhajanjem istoimenske mesečne tiskane dvojezične brošure. Tako bo spletna stran »http://www.adinforman-dum.eu« posredovala pregled nad najzanimivejšimi dogodki sloven-sko-italijanskega obmejnega pasu. Zamišljena je kot napovednik prireditev mladinskega interesa - koncertov, festivalov, razstav, gledaliških predstav, filmskih sporedov, seminarjev, predavanj, športnih in drugovrstnih prireditev - ki se odvijajo na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije ter širše okolice. pogovor - Tržaški odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis Rajoni, vse po starem Vsaj do leta 2011 nobene spremembe in združitve, potem pa... - Predsedniki bodo še prejeli »plačo« »Novico dneva« je tržaški odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis sporočil sekundo po izteku pogovora. Taj ni ca Bar ba ra Bor si mu je po mo li la li stek. Na njem je pi sa lo, da so se de -želni uradi vendarle izrekli: predsedniki rajonskih svetov bodo lahko še naprej prejemali mesečno doklado. Odbornik je bil vidno zadovoljen: redno delovanje rajonskih svetov je bilo »rešeno«, in to na najbolj omikan način. »Predsedniki opravljajo v posameznih rajonih zelo dragoceno delo. Kot izvoljeni predstavniki institucij so najbližji ljudem in ozemlju, na katerem delujejo. V uradu in na terenu prebijejo vsak dan ure in ure, zato je prav, da pride ta trud vsaj minimalno poplačan s predvideno doklado,« je poudaril odbornik, ki je v mestni upravi zadolžen za stik z rajonskimi sveti. Sporno vprašanje domnevne ukinitve doklade predsednikom rajonskih svetov je bilo sicer v drugem planu srečanja z odbornikom Rovisom, a si je z aktualnim odgovorom deželne uprave zaslužilo uvodno mesto. Pogovor na odborništvu v Ul. Genova se je začel z dru gim žgo čim vpra ša njem, ki tačas zadeva rajonske svete. Njihovo ukinitvijo oziroma združitvijo. Odbornik Rovis, ali res nameravate ukiniti rajone? »Na to vprašanje danes ni mogoče točno odgovoriti.« Zakaj? »Danes se glede rajonov nahajamo pred sledečim scenarijem: vsedržavni finančni zakon 2008 predvideva eno, osnutek enotnega deželnega zakona o prenovi krajevnih uprav pa drugo.« Začniva s finančnim zakonom. »Ta spreminja člen št. 17 Bassa-ninijevega zakona št. 267. Po novem je ustanovitev rajonov neobvezna v občinah od 50 tisoč do 250 tisoč prebivalci, kar je tudi primer tržaške občine. V občinah pod 100 tisoč prebivalci pa so rajoni ukinjeni. V občinah, kakršna je tržaška, naj bi vsak rajon štel povprečno po 30 tisoč prebivalcev.« Kaj to pomeni? »Po vsedržavnih določilih bi tržaška občina lahko ohranila rajone, njihovo število pa bi se moralo nujno znižati, od sedanjih sedem na šest.« Kaj pa napoveduje osnutek deželnega enotnega zakona o krajevnih upravah? »Ponuja možnost ustanovitve rajonov v občinah z več kot 100 tisoč prebivalci, vsak rajon pa bi moral šteti po 50 tisoč prebivalcev.« Deželni osnutek je torej glede števila rajonov bolj omejevalen. »Da. Ko bi se držali te še ne odobrene norme, bi imeli v tržaški občini le štiri rajone. V osnutku pa so omenjeni tudi zaselki, zaradi česar bi lahko imeli tudi pet rajonov. Osnutek predvideva še nekaj. Kaj? »Da bi ob prisotnosti posebnih družbenih, kulturnih in drugih okoliščin na tem ozemlju lahko ustanovili tudi posebni rajon. To je kot nalašč za kraško območje, ki se razlikuje od mestnih rajonov. Kar pomeni? »Da bi lahko imeli štiri mestne rajone in en kraški rajon.« Ki pa ne bi štel niti 50 tisoč prebivalcev, kot predvideva osnutek deželnega zakona, niti 30 tisoč prebivalcev, kot zahteva finančni zakon... »Kraški rajon bi predstavljal posebnost in bi ne bil vezan na število prebivalstva.« Kaj namerava storiti občinska uprava? »Hm... Sedaj čaka, katere norme bodo obveljale. Dokler ne bodo točno znani zakonski okviri, ne more storiti ničesar.« Ampak: finančni zakon je že stopil v veljavo. »Seveda. Toda: norme finančnega zakona, ki se nanašajo na upravni del, se v deželah s posebnim statutom ne izvajajo, ker imajo tovrstne dežele pristojnost na delovanje krajevnih uprav.« Torej? »Obstajata dve možnosti: ali dežela uzakoni svoj sedanji osnutek, ali pa prevzame norme vsedržavnega finančnega zakona z lastnim deželnim zakonom. Počakati moramo torej, da se dežela izreče.« Ali ste se že obrnili na deželno vlado, da bi izvedeli, kaj vas čaka? »Združenje občin se je že seznanilo z osnutkom enotnega deželnega zakona o krajevnih upravah in izneslo svoje pripombe. Vprašanje pa je, kdaj bo osnutek odobren in kdaj bo zakon stopil v veljavo.« Po vašem mnenju? »Odobritev v sedanji zakonodajni dobi, pred deželnimi volitvami, je zelo vprašljiva. Bolj realistično se mi zdi, da bo zakon odobren v prihodnji zakonodajni dobi.« Kaj to dejansko pomeni za sedanje rajone in rajonske svete? »Preprosto: do izteka mandata sedanje občinske uprave leta 2011 se ne bo nič spremenilo.Morebitne spremembe bodo stopile v veljavo v novem mandatu, po volitvah, z novo upravo. V tem času se bo treba pa pripraviti na spremembe.« Ali to dejansko pomeni, da morebitne združitve obeh kraških rajonov vsaj do leta 2011 ne bo? »Tako je. Tega ni nihče mislil storiti pred iztekom mandata. Lansko jesen sem predložil občinskemu odboru predlog za združitev obeh rajonov, to je bila le usmeritev, ki jo je sprejela mestna uprava. Kaj takega pa bo mogoče udejaniti le po prvih upravnih volitvah, seveda... Seveda? »Seveda, če se bo v tej smeri izrekel občinski svet, in sicer s kvalificirano večino.« Dveh tretjin glasov občinskega sveta? »Da, ker bi šlo v tem primeru za spremembo občinskega statuta in pravilnika rajonskih svetov.« Drugo trnjevo vprašanje: do-klada predsednikov rajonskim svetom. Ali jo bodo Bruno Rupel, Marko Milkovič in ostali predsedniki še prejemali? »Tudi v tem primeru gre za tolmačenje norm in zakonov. Vsedržav-ni finančni zakon je te doklade ukinil, medtem ko jih deželni zakon predvideva, tako kot predvideva doklade za župane, odbornike in svetnike.« Kaj ste vi storili? »Vprašali smo za mnenje deželno upravo. In sicer: ali finančni zakon v tem primeru prevlada nad deželno normo, ali pa ne. Kajti: če ne prevlada in ne pride do spremembe deželnega zakona, pomeni, da bi morale predsedniške doklade obveljati.« Komaj je bil pogovor zaključen, je v veliki odbornikov urad vstopila tajnica z novico z dežele, ki bo razveselila Rupla, Milkoviča in ostale rajonske predsednike... Marjan Kemperle prosek - Dela opravlja tržaška občina »Železni« zvonik Prenova zunanjega dela in notranjosti - Dela tudi na proseškem pokopališču Zvo nik pro seš ke cer kve je že ne -kaj dni odet v devetnadstropni zidarski oder. Tržaška občina se je odločila za prenovo zunanjih delov zvonika in tudi za sanacijo notranjosti, ki je zaradi pronicanja vode dotrajana. Po seg so di v dru gi del ob no ve pro seš ke cer kve, po sve če ne sv. Mar -ti nu. Pred ne kaj le ti je ob čin ska upra -va že poskrbela za ureditev zunanjosti poslopja, zdaj je na vrsti še 36 metrov visoki zvonik. S pročelja in drugih strani bo do de lav ci od stra ni li del ometa, ki sedaj pokriva marmornate plošče in le te primerno počistili s po-seb ni mi čis ti li ter jih na to sa ni ra li s po seb nim ma te ri a lom, da bi pre pre -či li pro ni ca nje vo de v zvo nik. V notranjosti zvonika bodo odstranili dva lesena trama, ki služita kot napenjalo, ker sta zaradi pronicanja vode dotrajana. Zamenjali ju bodo z železnimi napenjali. Prav tako bodo zamenjali del notranjega stopnišča, ki v zvoniku vodi do zvo nov. Gor nji del le se ne ga stop niš ča je začel zaradi vode gniti, zamenjava je za to po treb na. Le se ne stop ni ce bo do nadomestili z železnimi, medtem ko bodo spodnji del lesenega stopnišča primerno uredili, da bo odgovarjal varnostnim normam. Pri ureditvi spodnjega de la se bo do po slu ži li le se nih ele -mentov, da bi ohranili dosedanji videz notranjega stopnišča v zvoniku. Pred dne vi so na mes ti li zi dar ski oder tu di pred vho dom v pro seš ko pokopališče. Dela opravlja podjetje AcegasAps, ki upravlja tržaška pokopa li šča. Omet ob vho du se je za čel že pred ča som lu šči ti, za to se je Ace ga -sAps od lo čil za ko re nit po seg. Dela bodo trajala nekaj tednov, investicija tržaške občinske uprave pa je precejšnja. M.K. 8 Sobota, 26. januarja 2008 TRST / padec prodijeve vlade - Mnenja nekaterih pripadnikov slovenske manjšine na Tržaškem »Posledice ne bodo dobre« V ljudeh prevladuje zaskrbljenost Ugotavljanje nizke ravni politične kulture - Negotova prihodnost za manjšino Zaskrbljenost pred negotovo prihodnostjo, ki jo odpira predvčerajšnji padec Prodijeve vlade, pa tudi bojazen, da bodo posledice za našo skupnost slabe, sta prevladovali v odgovorih nekaterih pripadnikov slovenske manjšine na Tržaškem, ki pripadajo različnim poklicem, statusom in starostnim skupinam in ki smo jih povprašali za mnenje. Poglejmo si njihove odzive. Jelka Cvelbar (tajnica Sklada Mitja Čuk): »Težko je sedaj in takoj oceniti, kaj bo dejansko prinesel s seboj padec Prodijeve vlade, eno pa je gotovo: v mnogih navadnih ljudeh se je okrepil občutek negotovosti, saj se jim utrjuje vtis, da se vse dogaja mimo njih. Za našo skupnost si želim, da bi jih ob tem ne zajela nekakšna mlačna vdanost v usodo, zaradi katere bi postali državljansko nedejavni in se ne bi zanimali več za nadaljnjo usodo upravljanja države, v kateri nam je dano živeti.« Mario Sušelj (upokojenec, odbornik društva Marij Kogoj pri Svetem Ivanu): »Zame je to tipično italijansko, po mojem tudi ni dobro, posebno za nas, pa tudi za manjšine drugod po Italiji. Tukaj se vidi neresnost tega ljudstva. Nasplošno bo imelo negativne posledice tudi za povprečnega človeka. Če bo prišla ponovno desničarska vlada, ne vem, kako bo. Govorim tudi s prijatelji, z ljudmi, in vsi smo nejevoljni zaradi tega.« Gorazd Pučnik (ravnatelj Dijaškega doma Srečko Kosovel): »Italija doživlja zelo slab trenutek in treba je upoštevati tudi dejstvo, da je v Evropi, kot je pred dnevi pisal nemški časopis, "Europäische Kongo', se pravi da je zelo nizko cenjena. To posredno vpliva zelo slabo, ker s teboj ravnajo kot tretji svet tudi z ekonomskega vidika, se pravi da nekaj pri tem izgubiš. Samo po sebi to naj ne bi bilo tako hudo, ker vlade pač padajo in občasno je tudi prav, da padejo, kaj se bo tukaj novega zgodilo, pa je veliko vprašanje. Kdor je pred dnevi gledal in poslušal Mastello po televiziji, je res izgubil še tisto malo zaupanja. Mislim, da je za politiko zelo pomembna kredibilnost, v tem trenutku pa je na zelo nizki ravni. Kar se tiče naše skupnosti, so bile nekatere stvari še na polovici, a v tej vladi smo bili močno zastopani in vprašljivo je, koliko bomo v naslednji. Še nikoli nismo bili tako močno zastopani, tako na državni kot deželni ravni, in zdaj je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo.« Živka Persič (uradnica, predsednica SKD Tabor na Opčinah): »Mislim, da ne povem nič novega, če rečem, da sem precej zaprepadena, ker tudi ne razumem dobro, zakaj je sploh do tega prišlo. Pravzaprav, razumem zelo dobro in se mi zdijo bolj osebni interesi kot dobrobit lastne države, ki potrebuje korenite reforme na marsikaterem področju. Morda se je šlo tudi za kake taktične napake Prodijeve vlade oz. koalicije, ampak mislim, da vseeno niso bile tako velike, da bi se jih ne moglo premostiti. Kar me najbolj bega, je stopnja politične kulture v Italiji: zdi se mi, da nastopi, ki smo jih včeraj videli v parlamentu, kjer so pili penino in jedli morta-delo, odražajo neko raven italijanske družbe, ki je zaskrbljujoča. Kar se tiče naše skupnosti, imamo lahko različna mnenja, ampak po mojem ni vseeno, kdo je na vladi, vsi imamo dobre dokaze, da nekateri kljub nekaterim pomanjkljivostim le nekaj več storijo za nas. Jaz se malo bojim, koliko se bo situacija na državni ravni lahko odražala na obdobje pred deželnimi volitvami, ki nas čakajo spomladi. Skrb je tudi povezana z drugimi zadevami, ki vplivajo na razvoj, a tudi na mirno življenje naše skupnosti, da se ne čutimo vedno nekje ogrožene in zapostavljene. Gre tudi za vzdušje, ki se ustvarja okoli manjšine.« Ervin Mezgec (predsednik trgovcev SDGZ): »Politiki v tem času sploh ni- so v stanju, da bi zagotovili določeno stabilnost. Državo bi morali voditi ekonomisti: Luca Cordero di Montezemolo je pred šestimi meseci edini razumel, kaj se bo zgodilo. Seveda je nam Slovencem bolj naklonjena leva sredina, a vlade so bile vse po vrsti neučinkovite. Italija je bila za časa DAleme, Berlusconija in Pro-dija dejansko brez vlade, saj je le-ta obstajala samo na papirju. Rešitev bi morda predstavljali izkušeni in sposobni podjetniki, ki bi z veliko mero poguma poskrbeli za korenite spremembe, začenši s krčenjem števila državnih uslužbencev in rezanjem odvečnih stroškov. Monte-zemolo je med drugim dejal, da politiki ne znajo rezati niti lastne kravate. Ekonomsko krizo nam opisujejo na določen način, a v resnici je še hujša, po tej poti pa ne moremo nadaljevati.« Fabrizio Polojaz (podjetnik): »Mislim, da si ne moremo privoščiti brezvladja, tudi šibke vlade ne in niti vlade, ki ne bi delovala za dobrobit celotnega sistema. V tem trenutku je še mogoče ustaviti splošno socialno-ekonomsko nazadovanje države, a ukrepati je treba takoj. Dela Prodijeve vlade pa ne bi mogel oceniti, ker je bilo njeno obdobje pre- kratko. Ubrala je sicer drugo smer v primerjavi z desnosredinsko vlado, a rezultati so vedno opazni le na dolgi rok in dolgoročnosti v tem primeru ni bilo.« Nadja Rupel (podjetnica): »Padec Prodijeve vlade bo negativno vplival na našo skupnost in tudi na naše malo gospodarstvo: dosedanja vlada nam je bila naklonjena, od podtajnika Budina dalje. Ne vem, kaj Italijani pričakujejo sedaj. Učinkoviti ukrepi na gospodarskem področju niso mogoči brez petletne nepretrgane mandatne dobe. Glede na to je sprememba volilnega zakona nedvomno zdajšnja prioriteta.« Mitja Suhadolc (študent inženir-stva): »Posledice ne bodo dobre. Sam sem padec vlade vsekakor pričakoval, ker podobnega kreganja v vrstah vladajoče koalicije že dolgo ni bilo videti. Drugih možnosti ni bilo, konec je bil za vogalom: vladi se je moralo prej ali slej zatakniti. Kaj sedaj? Najboljša trenutna rešitev bi bila najbrž institucionalna vlada, ki bi poskrbela za najnujnejše reforme. S tem volilnim zakonom sploh ne bom šel na volišče, ker ne bi mogel izbrati kandidata.« Aljoša Fonda Ivan Žerjal trieste trasporti Spremembe na avtobusni progi št. 33 Zaradi del na cesti v višini Ulice Ventura bo Ulica Campanelle od ponedeljka, 28. januarja, od 8. ure zaprta za promet. Cestna zapora naj bi trajala nekaj dni, tako da bodo avtobusi številka 33, 33/ in C primorani spremeniti običajno vožnjo in urnik. Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo avtobus številka 33 nekaj časa upošteval okrnjeno progo: od Stare Mitnice bo vsakih dvajset minut krenil proti Ulici Campanelle, kjer se bo ustavil na postaji na trgu pred železniškim mostom. Avtobus 33/ bo poskrbel za zunanjo povezavo: vsakih štirideset minut bo tako vozil od ulice Molino a Vento (postaja v višini Trga Pestalozzi), mimo Reške ceste in Ulice Brigata Casale vse do postaje Campanelle. Nočni avtobus C bo z Goldonijevega trga mimo Reške ulice dospel do Ulice Campanelle, kjer je nameščena postaja pred železniškim mostom. Tu bo obrnil smer vožnje in se vrnil po Reški cesti, Ulici Brigata Casale in Alture v obeh smereh vožnje. Vse informacije o spremembah urnikov so na razpolago na spletni strani www.triestetrasporti.it, na voljo pa je tudi zelena številka 800 016675. ponaredbe Finančna straža zaplenila signalne rakete Med policami neke tržaške trgovine za pomorsko opremo so finančni stražniki pred časom odkrili nedovoljeno ladijsko signalno raketo, ki ni ustrezala zakonskim predpisom. Trgovca so prijavili, med nadaljevanjem preiskave pa so odkrili vsega skupaj 400 podobnih raket kitajske izdelave. Izkazalo se je, da je nedovoljeno sredstvo nabavljalo iz Kitajske neko podjetje iz Kampanje (v sodelovanju s francoskim uvoznim podjetjem), ki je rakete zatem prodajalo v razna italijanska mesta. Lastnik podjetja iz Kampanje je notranjemu ministrstvu, ki je pristojno za nadzorovanje trgovine z eksplozivnimi napravami, izjavljal, da so rakete francoske izdelave ter da ustrezajo evropskim predpisom. V resnici so jih izdelovali na Kitajskem, brez jamstev glede varnosti in učinkovitosti proizvoda. Osebje omenjenega podjetja je enostavno zamenjalo kitajske etikete z lažnimi, pri tem pa se je vrinil marsikateri tiskarski škrat: namesto besede "raz-zo" (raketa) je tako ponekod pisalo "rasso" kar bi verjetno opazil katerikoli kupec. Na lažnih etiketah so tudi podaljšali rok uporabe, kar je nedvomno ogrozilo varnost uporabnikov. Finančna straža je ovadila tako lastnika podjetja kot tudi trgovce, ki so signalne rakete prodajali. živali - Odkritje goznih čuvajev v Canevi pri Pordenonu Doma imel 240 živih divjih ptic Lovec in gostilničar je kose, škrjance in druge ptiče uporabljal kot vabo - Sredi noči so jih prepeljali na tržaški sedež ustanove ENPA Ptice-jetnice se sedaj nahajajo na sedežu tržaške sekcije ustanove ENPA kroma Lovec in gostilničar iz Caneve pri Pordenonu je tako grdo ravnal z živalmi, ki jih je imel v domačem hlevu, da sova-ščan zadeve ni mogel zamolčati. Poklical je gozdne čuvaje iz Por-denona, ki so v noči na petek obiskali lovca in odkrili 240 divjih ptic v slabem zdravstvenem stanju. Sredi noči so se čuvaji dogovorili z osebjem državne ustanove za zaščito živali (ENPA), da prenesejo vse najdene živali na tržaški sedež ustanove, ki je najbolj prostoren in ustrezen za te primere, saj se na Frnedu že tradicionalno ukvarjajo z zdravljenjem divjih živali. Prvih dvesto škrjancev, kosov, drozgov, ščinkavcev in čiž-kov je pripotovalo v Trst še pred jutrom, ostalih štirideset pa včeraj popoldne. Higienske razmere so bile obupne: ptice so bile zaprte v 30 cm dolgih in 20 cm širokih kletkah, v katerih so dejansko čepele v lastnih iztrebkih. Zaradi preobilnega ptičjega gnoja so morali čuvaji celo zlomiti kletke, da bi kljunate jetnike povlekli na prostost. Marsikatera ptica je imela zlomljene peruti in otrdele sklepe. Osebje ENPA je nekatere ptice namestila v večjo voliero, druge pa v ambulanto. Ko bodo prišle k sebi, jih bodo spustili. Moškega bodo ovadili zaradi trpinčenja živali, zaradi česar tvega do šest let pripora ter več tisoč evrov denarne kazni. Ptice je uporabljal kot vabo za lov, za predstavnike ENPA pa je nerazumljivo, zakaj jih je imel toliko in v tako neznosnih razmerah. Moški je po navedbah osebja ENPA tudi lastnik neke gostilne v Trevisu. Izredna komisarka ENPA Gabriella Cinti Mac-chia je v zvezi z dogodkom izrazila globoko ogorčenje. Koncert prijateljstva drevi v Zgoniku Drevi se v Zgoniku obeta velika zabava - Koncert prijateljstva, ki ga prirejajo Občine Zgonik in Repen-tabor v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst in Zadružne kraške banke. Zamisel je nastala ob padcu schen-genske meje z željo, da bi se prebivalstvo tega prostora čimbolj srečevalo tudi ob raznoraznih pobudah in prireditvah. Zato ni slučaj, da bodo osrednji gostje Tržačani skupine Trabant in pa Pivčani Ane-pupedan, ob njih pa se bodo razigrali tudi domači glasbeni veseljaki. Zal so nekatere skupine prav v zadnjem trenutku odpovedale svoj nastop, saj ni sezonska gripa prizanesla niti rokerjem. Glasbena poslastica pa je vseeno zagotovljena, tako bo predpustna sobota res pestra. Vstop je prost, delovali bodo kioski, vse pa se bo začelo ob 21.uri pod šotorom ob Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Revija otroških zborov na Opčinah Mladinska vokalnoinstrumentalna skupina Katizbor/Catticoro je pobudnica srečanja otroških zborov »Božič v srcu«, ki bo danes ob 20.uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Poleg katinarske skupine, ki jo vodi Carlo Tommasi, bosta nastopila še otroški zbor Slomšek iz Bazovice (vodi Zdenka Križmančič) in otroški zbor Kraški cvet (vodi sestra Carmen Koren). Na flavto, keltsko harfo, klarinet in tolkala bodo igrali mladi glasbeniki Carlo Venier, Teodora Tommasi, Alessio Bergama-sco in Giancarlo Quindici. Na sporedu bo tudi praizvedba Tom-masijeve komorne skladbe Magnificat. Koncert bo dobrodelnega značaja; prispevki bodo namenjeni društvu Azzurra za raziskovanje redkih otroških bolezni. Srečanje je nastalo s sodelovanjem župnije sv. Jerneja apostola. Igor Zobin gost oddaje Brez meje Gost koprske oddaje Brez meje bo danes Igor Zobin, mladi harmonikar, ki žanje izredne uspehe na mednarodni glasbeni sceni. Spregovoril bo o svojem življenju v glasbi, ki ga zanima vsestransko, kot izjemnega izvajalca, kot komponista in dirigenta; zaigral bo tudi nekaj skladb. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper danes ob 18.uri. Glasba in poezija v devinski cerkvi V cerkvi sv. Duha v Devinu bo jutri ob 20. uri koncert z naslovom »Glasba in poezija«, ki ga ob dnevu spomina prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s kulturnim društvom Cello & Music. Nastopila bosta violončelist Vasja Legiša, ki bo igral Bachove, Blo-chove in Merkujeve skladbe, ter re-citatorka Nikla Petruška Panizon, ki bo ob glasbeni spremljavi brala tekste in poezije Prima Levija in Srečka Kosovela. Vstop je prost. Nov proces za brambovca Peter Paul Rainer, nekdanji ugledni član južnotirolskih brambovcev, je bil pred leti obsojen na 20 let in 6 mesecev zaporne kazni zaradi umora južnotirolskega deželnega svetnika Cristiana Waldnerja v Bocnu leta 1997. Po poročanju agencije ANSA se je jeseni 2007 pri tržaškem prizivnem sodišču začel nov proces, ki ga je zahtevala Rai-nerjeva obramba po nastopu treh novih prič, ki trdijo, da so videle Waldnerja, medtem ko se je sprehajal po Bocnu nekaj ur po domnevnem trenutku njegove smrti. Rainer je takoj po krvavem dogodku priznal krivdo, pozneje pa se je premislil. Ponovna obravnava se v Trstu nadaljuje v teh dneh. / TRST Sobota, 26. januarja 2008 9 opčine - Zadružna kraška banka sinoči odprla numizmatično razstavo ob stoletnici Poznavanje pretekosti izhodišče za boljšo prihodnost Nagovor predsednika banke Sergija Stancicha - Razstava bo odprta do 8. oktobra Poznavanje preteklosti je pomembno izhodišče za gradnjo boljše prihodnosti. Ta misel morda najbolj nazorno uokvirja prvo pobudo -numizmatično in filatelistično razstavo - s katero je Zadružna kraška banka včeraj slovesno uvedla niz prireditev v proslavitev stoletnice svojega obstoja. Izrekel jo je predsednik Sergij Stan-cich v svojem pozdravnem in otvoritvenem nagovoru, ko je predstavil pestre in bogate zbirke bankovcev, kovancev in raznih vrednotnic ter znamk, poštnih žigov in čudovitih razglednic, ki privlačno in nazorno pripovedujejo o velikih premikih na denarnem in poštnem področju v nadvse razgibanem razdobju zadnjih sto let. Pripoved torej o preteklih časih, pripoved, ki nas lahko veliko nauči in nam pomaga, da se učinkoviteje spoprimemo z izzivi novih časov, ki prihajajo. Prav zaradi tega je predsednik Stan-cich izrazil upanje, da si bo razstavo ogledalo čimveč mladih ter pozval šole naj priredijo obiske. Predsednik je posebej podčrtal, daje numizmatična in filatelistična razstava prva prireditev iz dolge serije, s katero želi banka počastiti častitljivi stoletni jubilej. Glede razstave, za katero so poskrbeli tudi za priložnostni poštni žig, je predsednik še dejal, da za njeno realizacijo nosijo levji delež zaslug Slovensko numizmatično društvo Valvazor in Slovenski filatelistični krožek Košir ter razni posamezniki. Posebej seje zahvalil predsednikoma obeh društev Andreju Štekarju in Petru Suhadolcu, nato Igorju Tuti, ki je zbral in uredil razglednice o slovenskih krajih na Tržaškem na razkoraku prejšnjih stoletij, Marinu Kokorov-cu, ki je del razglednic uredil na video ekranih (razstavljenih je namreč kakih dvesto) in Darku Malalanu, kije poskrbel za razstavne panoje. Posebej sta nato o razstavljenih zbirkah, njihovem pomenu in vrednosti ter raznih zanimivostih spregovorila Andrej Štekar za numizmatični in Peter Suhadolc za filatelistični del. Poudarila sta zlasti dejstvo, da se skozi prikaz starega denarja in poštnih zanimivosti zrcalijo razna zgodovinska razdobja z velikimi spremembami, ki so jih prinašala. Tudi danes, po sto letih od začetka poslovanja openske hranilnice, smo priča velikim novostim. Potem ko so se morali naši predniki navajati na denarne spremembe, kijih je uvedla najprej avstroogrska oblast, nato italijanska fašistična, nato nemška okupacijska, pa partizanska odporniška in nato zavezniška in za njo italijanska republiška, smo danes v skupni Evropi brez mej s skupno denarno enoto. Sinočnje otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, kar potrjuje zanimanje za tovrstne pobude. Razstavo, ki je res vredna ogleda, si bo mogoče vsekakor še ogledati do 8. februarja po običajnem urniku poslovanja banke. (du.ka.) K obisku zanimive in poučne razstave bančni zavod vabi predvsem šole kroma pustne prireditve - Sprevod bo v torek, 5. februarja Bliža se 17. tržaški pust Sodelovali bosta tudi skupini iz Lonjerja in s Katinare ter Na županstvu so včeraj predstavili 17. tržaški pustni sprevod, ki bo kot vsako leto napolnil mestne ulice s pustnimi šemami in pisanimi barvami. Sprevod bo v torek, 5. februarja, krenil s Trga Oberdan in se bo prek trga Gol-doni ter Korza Italia podal do Velikega trga. Sprevoda se bo lahko - to je značilnost tržaškega pusta - udeležil vsakdo, od pustnih vozov do skupin, družin in posameznikov. Letošnji tržaški pust sta predstavila občinski odbornik Maurizio Bucci in predsednik odbora za tržaški pust Roberto De Gioia. Pri organizaciji pusta je namreč sodelovala občinska uprava, finančno pomoč pa so prispevale tudi Dežela FJK, Fundacija CRTrieste in zadruge Coop. O pustnem sprevodu in sploh o tržaškem pustu ter spremnih pobudah je govoril De Gioia, ki je podčrtal, da so prava duša mestne četrti. Med letošnji novostmi je sodelovanje vseh občinskih rekreatorijev, ki bodo pust vključili v sklop prireditev za praznovanje 100. obletnice ustanovitve prvega rekreatorija v Trstu. Prvi je bil namreč Padovan, ki so ga odprli leta 1908. Pod geslom Naturalmente in maschera bodo v tem smislu pustna rajanja in druge pobude v mnogih občinskih rekreatorijih. Na 17. tržaškem pustnem sprevodu, ki so mu posvetili spletno stran www.carnevaletrieste.it, bo letos sodelovalo skupno devet rajonov. To so Ške-denj, Rojan, Čarbola, Valmaura, Sv. Ivan-Kolonja, Sv. Aloizij in Altura, ki se bo jim bo pridružila skupina mladih iz Lonjerja in s Katinare. V okviru sodelovanja med tržaškim in kraškim pustom pa bo na tržaškem pustu tudi skupina s Proseka in Kontovela, je povedal De Gioia in obžaloval, da bo letos odsoten voz iz Milj. Pač pa so napovedani tudi vozovi oz. skupine iz Trevisa, Verone, Padove in na slovenski strani iz Merč. Temu gre dodati mnoge skupine, ki naj bi jih letos bilo več od lanskih 22. Pustni sprevod bo, kot rečeno, kr- s Proseka in Kontovela enil v torek, 5. februarja, ob 14. uri s Trga Oberdan in se bo po Ul. Carducci, Ul. Gallina, Goldonijevem trgu, Korzu Italia in Borznem trgu (pri Trgovinski zbornici bo žirija) podal do Velikega trga. Novost bo letos oder na Trgu Gol-doni, kjer bo igrala glasbena skupina.So-delovanje na sprevodu je brezplačno, le da se je obvezno prijaviti. Vpise za posameznike, pare ali skupine (odrasli z otroki) bodo sprejemali v občinski poročni dvorani na Velikem trgu od četrtka, 31. januarja, do ponedeljka, 4. februarja, od 16. do 19. ure (v nedeljo, 3. februarja, od 11. do 13. ure). Za informacije tel. 0406754235. V mestu in periferiji bo medtem vrsta pustnih prireditev, od rajonskih sprevodov do brezplačnega pustnega rajanja za otroke v športni palači na Čar-boli (4. februarj a od 15.30 do 19. ure). Dalje bodo tudi letos priredili loterijo: končni žreb bo 14. februarja ob 18.30 v občinski poročni dvorani na Velikem trgu. (ag) slovenska mladinska pastorala - Tradicionalni zimski tabor »Posebne počitnice« v Avstriji Skupina osmih mladih se je skupaj z duhovnikom Maksom Suardom od 2. do 5. januarja mudila v kraju Št. Ilj ob Dravi na Koroškem Mladi so se na Koroškem lepo imeli Od 2. do 5. januarja smo v Avstriji, točneje v vasi Št. Ilj ob Dravi na Koroškem preživeli »posebne počitnice«. Člani skupine smo bili: Elena, Lara, Evelin, Lucija, Irina, Karlo, Devan, Silvana in Maks. Odpotovali smo iz Doline ob 9. uri oz. z Opčin ob 9.30. Po dolgem, a prijetnem potovanju, smo dospeli na Koroško. Takoj po kosilu smo šli v Celovec, kjer smo se sprehajali po mestnem središču in si ogledali najvažnejše spomenike in najbolj zanimive trgovine (tudi v Avstriji so privlačni popusti po novem letu...). Zvečer smo še »žurali«. Dru gi dan je bil po sve čen spros -titvi in prijateljstvu! Ves dan v toplicah »Warmbad« pri Beljaku, kjer, skupaj z užitkom ob počitku in termalni vodi (smo -dobesedno- »čofotali« kot račke v vodi), je priložnost za zabavo in za srečanje zanimivih novih prijateljev. Tretji dan smo obiskali center Beljaka, posebno okrašen in s privlačno ledeno ploščo, ki je vabila bolj šport- ne člane naše skupine. Toda tudi najbolj gibčni člani imajo od časa do časa posebna srečanja z ledom. Vsak dan je bi la se ve da tu di pri -ložnost za zanimive pogovore in tudi za manj resen turnir namiznih iger. Četrti dan smo se žal morali odpraviti proti domu: namesto snega nas je od Je se nic do Tr sta sprem ljal dež ( -in to naj bi bil začetek januarja.). Po Ljubljani, kjer smo se ustavili zaradi »tehničnih zahtev«, smo se pa srečali s posledicami vstopa Slovenije v schen-gensko območje. Podrobni pregled dokumentov vseh s strani policije; in veliko razočaranje le-te, ko je bilo razvidno, da niso zasačili prebežnikov ampak le zamejsko (ali smo še Zamejci?) mladino, ki se vrača z zimskega tabora. Na Tr žaš ko smo dos pe li v ve čer -nih urah. Na koncu še zahvala Silvani, ker nam je pridno kuhala, in Maksu. V pričakovanju prihodnjega tabora, seveda! L., E., L.,E. mačkolje Tulovo leto Danes maša Ivan Tul Mačkolje stopajo v leto Ivana Tula. Tamkajšnji župnijski pastoralni svet je namreč dal pobudo, da se v vasi spomnijo 50-let-nice smrti tega duhovnika, profesorja moralne teologije, pisca šmarničnih knjig in molitvenikov ter pesnika in pospeševalca slovenske verske tiskane besede, ki se je rodil 2. junija 1877 na domačiji pri Gučetovih in umrl v Gorici 26. januarja 1959. Tula se bodo spomnili danes v mačkoljanski cerkvi pri maši ob 18. uri, v teku leta pa so predvidene še druge pobude vključno s postavitvijo spominske plošče. Kdo pa je bil Ivan Tul? Resnici na ljubo, gre za manj znan lik v zgodovini slovenskega katoliškega gibanja na Primorskem, čeprav je bilo njegovo delo ravno tako po memb no kot tis to, ki ga je npr. opravil Jakob Ukmar. Prav Ukmar je bil Tu lov so šo lec in tu di do ber prijatelj, tako kot poznejši beograjski nadškof Josip Ujčic (z Ukmarjem in Ujčicem je Tul sestavljal svojevrsten tercet, imenovan Tria lumina oz. Tri luči zaradi nadarjenosti njegovih članov). Po osnovni šoli v Dolini in nemški gimnaziji v Trstu je Tul stopil v goriško bogoslovje in bil leta 1901 posvečen v duhovnika. Po nekajletnem službovanju na Tržaškem je leta 1913 na Dunaju doktoriral iz moralne teologije z disertacijo o odnosu dalmatinskih Srbov do katoliške Cerkve. Kmalu je na sto pil služ bo do cen ta mo -ralne teologije v goriškem bogoslovju, a nastopila je prva svetovna voj na in Tul je po stal mor na -riš ki voj ni ku rat v Pu lju, kjer je v tem svojstvu 18. avgusta 1918 spremljal na morišče italijanskega iredentista Nazaria Saura: slednji je vzklikal iredentistična gesla, Tul pa je glas no mo lil, za ra di česar ga je po vojni fašistični režim vzel na piko In l e moral leta 1934 zaradi pritiskov opustiti službo spirituala v goriškem bogoslovju, kamor se je po vojni vrnil predavat. Takrat je moral tudi zapustiti semenišče in se je naselil v zavetišču Usmiljenih bratov, kjer je prevzel duhovno oskrbo bolnikov, leta 1947 pa je bil upokojen. Ivan Tul je že zelo zgodaj začel pisati: v glavnem je šlo za dela z nabožno vsebino, pri čemer je zapustil obsežen opus šmarničnih knjig in nad petsto pesmi, pisal pa je tudi dela z drugačno vsebino, kot npr. knjižico o ricmanjski aferi in članke v raznih publikacijah in časopisih. Uspešen je bil tudi kot ljudski misijonar v Istri. Kot že re če no, se bo ma čko -ljanska župnijska skupnost začela Tulovo leto z mašo, ki bo danes v domači cerkvi ob 18. uri, daroval pa jo bo župnijski upravitelj Maks Suard. Po maši bo - vedno v cerkvi - o liku in delu Ivana Tula govoril zgodovinar Tomaž Sim-čič. V nadaljevanju se v letošnjem letu pripravljajo še nekatere pobude, kot npr. razstava Tulovih del, januarja prihodnje leto pa je ob 50. obletnici smrti napovedana tudi postavitev spominske plošče s strani hvaležnih vaščanov. trst film festival - Obračun Publika in kritika tudi letos pozitivno ocenili filmski dogodek Trst Film Festival je za nami in obračun tega, ki je z leti postalo eno izmed najbolj priljubljenih filmskih srečanj v našem mestu, je tudi tokrat izredno pozitiven. Tudi letošnja, 19. izvedba festivala je povsem izpolnila svojo nalogo, saj je na stežaj odprla okno »na sosedov vrt« in gledalca skorajda prisilila, daje radovedno pokukal, kaj se dogaja na drugi strani; spoznal je, da se onkraj navidezne meje z vzhodnim svetom skriva ne- kaj čisto nam podobnega, s svojimi navadami, tradicijami, jeziki in posebnostmi seveda. Osemdnevni filmski program je zadovoljil tako publiko kot kritike: ponudil je namreč nad 150 dolgometražnih, kratkometražnih in dokumentarnih filmov, poleg teh pa so prireditelji poskrbeli tudi za več srečanj z avtorji, režiserji, producenti in igralci. Posebno mesto si je zaslužil tržaški kritik, scenarist in producent Tullio Kezich, posebno vlogo pa sta odigrala tudi Italo Svevo in Arthur Schnitzler, medtem ko je bila osrednja monografija posvečena Istvanu Gaalu. Ne gre seveda pozabiti številnih spremljevalnih dogodkov, razstav in pa izleta po filmskem Trstu. Za konec pa še publika (na posnetku Kroma), ki je s svojo množično prisotnostjo tudi tokrat izkazala izredno navezanost na tradicionalni filmski dogodek. -/ Danes slavi pomemben življenjski jubilej naš dragi Boris Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta mu kliče Nada z družino Sobota, 26. januarja 2008 H Čestitke Danes praznuje eno leto naša LISA. Da bi ostala še naprej tako ljubka in srčkana deklica, ji želijo starši in bratec Matteo. Danes bo ugasnila eno svečko mala LISA. Še naprej tako lepo in veselo ji želijo nona Ada, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. Danes na Opčinah ZORAN MALALAN okrogla leta slavi. Vse najboljše mu iz srca želimo sestra Karla ter družine Taučer in Jarc. Danes naša IVANA praznuje okroglo obletnico rojstva, zato ji nona Marija in nono Gigi pošiljata naslednje sporočilo: tebi dekle, pa ni treba krasila, čara dovolj si od neba dobila. Sladko belino deviškega vrata le zatemnila bi vrvica zlata. Želiva ti sreče, veselja, ljubezni in zadovoljstva. Naj ti dnevi teko, tako kot si sama želiš. □ Obvestila KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 040-3481248 ali 334- 6ant'Anna Impresa Trasporti lunéri T Pogrebno podjetje ...v Trstu od Četa 1908 - - Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 - KcS* - Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. deiristria, 129 Tel. 040/830120 Pogrebne storitve od 1450,00€ 7550610, e-mail: info@kons.it). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.00-19.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo vsako sredo od 16. do 18. ure ludoteko, kjer se otroci lahko igrajo s starši. Za morebitne informacije tel. št. 040299099 (Dr. Antonella Celea). PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šen-genske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov fo-to@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adin-formandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. ŽUPNIJA SV. MARTI NA na Proseku vabi v nedeljo, 27. januarja, ob 16. uri k sv. maši v pečino (podzemna jama). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 27. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 27. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ob Dnevu spomina vabi ob Dnevu spomina v nedeljo, 27. januarja, ob 11.30 pri spomeniku (Istrska ulica 192) na polaganje cvetja v spomin deportirancev in tistih, ki TRST so se upirali nacifašističnim deporta-torjem. ZSKD obvešča umetnike, ki so razstavljali decembra meseca na razstavi »Hommage Spacalu« v Štandrežu, da lahko dvignejo dela na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah do 18. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. januarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje z etnologom Janezom Bogatajem in predstavitvijo njegove kuharice Okusiti Slovenijo, ki je prikaz slovenske ga-stronomske razpoznavnosti. Pod blagovno znamko National Geographic je delo izdala založba Darila Rokus. OBČINA DOLINA obvešča, da bo srečanje za sestavo koledarja prireditev za leto 2008 v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v sejni dvorani na županstvu. Vabljena vsa zainteresirana kulturna in športna društva ter razne organizacije v občini. ODBOR MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOREC iz Trebč sporoča, da zbor nujno rabi kadrovsko okrepitev, ker bo drugače težko izpeljal letošnji program. Predvsem primanjkuje moških glasov, dobrodošli pa so vsi, ki jim je petje všeč. Mlade in manj mlade soprane, alte, base in tenorje vabimo na naslednjo vajo, ki bo v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. TPK SIRENA sporoča, da bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Rezervacije sprejemamo do srede, 30. januarja, na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731; vsak dan, razen ob sredah. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo je treba predložiti do četrtka, 31. januarja. Obrazce dvigne- te v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici, v Nabrežini št. 102. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC-TELOVADBA - obveščamo, da se bo v februarju začel nov tečaj pilatesa in telovadbe za hrbtenico na osnovi pi-latesa. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, ob 17.45 ali ob 19. uri v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu (Ul. Mazzini 46, tel. 040631203) razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flaj-ban«, namenjeno visokošolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Rok za predstavitev prošenj zapade v četrtek, 31. januarja. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. PUSTOVANJE KD FRAN VENTURINI 2008 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: petek, 1. februarja, ob 21.00 Ples za vse z ansamblom Korona; sobota, 2. februarja, ob 20.00 Ples za srednješolce z DJ-jem; nedelja, 3. februarja, in torek, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj Reiki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 2., in nedeljo, 3 februarja, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 -Breda. SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@melanieklein.org. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040-211113 (tel. tajnica) ali 335-8186940. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 3284559414 ali elektr. pošta: info@mela-nieklein.org. S Poslovni oglasi P&E PROJECT Z OPČIN IŠČE vajenca/ko za delo v trgovini od torka do sobote. Pisati na de-lo@peproject.it PISARNA IŠČE STALNEGA SODELAVCA diplomiranega v ekonomskih vedah. Ponudbe in curriculum vitae poslati na naslov elektronske pošte pisarna@email.it V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 S Mali oglas AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 347-9534644 IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483. KMEČKI TURIZEM SKERLJ Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starši večkratni zmagovalci na mednarodnih razstavah, primerne za družino z vrtom, otroki (tu- di majhnimi) in domačimi živalmi oddajamo od 1. marca dalje. Tel. št. 040226207. NA COLU PRI REPNU prodajam novo nedokončano hišo, 280 kv. m. z velikim vrtom. Tel. št. 040-208326 ali 335304758. NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211. OPRAVLJAM raznovrstna dela na vrtu, v stanovanju in drugo. Pokličite na tel. št. 320-9564298. PRODAM stanovanje v ul. Revoltella, 110 kv. m. z garažo. Tel. št. 3409188924. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ob uri obedov. PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 348-7462762. PRODAMO hišo v sončnem kraju v Ru-pi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386-41890193. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel. št. 040-828861. UGODNO PRODAM lepo izdelan krznen plašč (lisast ozelot, vidra rokava in ovratnik), dolžina 3/4, mera 46 s kombiniranim klobučkom. Cena 500,00 evrov (možnost domene). Tel. 040-228630 ali 348-7462762. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje pri Sv. Jakobu. Za informacije pokličite tel. št. 335-6228630. [d Osmice BORIS PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št. 040-327240. V BORŠTU je odprl osmico Jordan Zer-jal. Tel. št. 040-228262. 19 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 26. januarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče predstava v abonmaju Edward Albee KDO SE BOJI VI RGI NI JE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure danes v soboto, 26. januarja, ob 20.30 red B ponovitve: nedelja, 27.01., ob 16.00 - red C, z varstvom otrok ponedeljek, 28.01., ob 20.30, Kulturni center "Lojze Bratuž", Gorica, z ¡tal. nadnaplsl četrtek, 31.01., ob 19.30 -red K, z ¡tal. nadnapisi in z var. otrok petek, 1.02., ob 20.30, red F sobota, 2.02., ob 20.30, red T - z ¡tal. n., parkirišče brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 mxnmnrrr ji'j^i casa Včeraj danes [13 Lekarne Q Kino ALCIONE - 17.00, 19.00 »Giorni e nuvo-le«; 21.00 »Lussuria - Seduzione e tra-dimento«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Aliens vs. Predator 2«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hotel Meina«. CINECITY - 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Io sono leggenda«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti chiamo amore«; 15.30, 18.30, 20.10, 21.30, 22.00 »Ame- /v\ A OBČINA ZG0NIK - OBČINA REPENTAB0R v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori POKRAJINE TRST danes. 26. januarja 2008. ob 21.00. v šotoru pri Športno-kulturnem centru v Zgoniku Danes, SOBOTA, 26. januarja 2008 TIMOTEJ Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 21.44 in zatone ob 9.17. Jutri, NEDELJA, 27. januarja 2008 VITAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,7 stopinje C, zračni tlak 1032 mb raste, veter 36 km na uro, vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo oblačno, vlaga 37-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti (040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. rican Gangster«; 14.45, 16.35, 18.25 »Alvin superstar«; 16.35, 19.20, 22.05 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Non e mai troppo tardi«; 14.40, 16.30 18.20, 20.10 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 14.50 »Bee movie«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 15.30 »Bee movie«; 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Bianco e nero«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 22.00, 00.10 »Jaz, legenda«; 14.50, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Estrellita - Pesem za domov«; 17.20 »Petelinji zajtrk«; 13.40, 16.20, 19.00, 21.40, 00.20 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 13.50, 15.00, 16.10 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Alvin Superstar«; Dvorana 3: 16.40, 20.30, 22.15 »Io sono leggenda«; 18.50 »L'allenatore nel pallone 2«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 19.00, 22.15 »Leoni per agnelli«. SUPER - 16.30, 20.30, 22.15 »Caramel«; 18.15 »L'amore ai tempi del colera«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amo-re«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 3: 17.00, 18.40 »Alvin superstar«; 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Alien vs. Predator 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«. H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ Virgila Ščeka, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vabi na predavanje »Ko otrok obiskuje osnovno šolo« psihologinje dr. Veronike Lokar, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 17.30 v domu Iga Grudna. SKD Igo Gruden vabi na DRUŽABNI VEČER Danes, 26. januarja ob 20.00 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini NA PROGRAMU: Nagovor predsednice društva, pevska zbora Kraški slavček in Igo Gruden ter Egon Tavčar s svojo harmoniko M Izleti deljo, 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Se-sljana ob 6.45. Prijavite se lahko v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627 ali pa lahko pišete na smu-canje@spdt.org. Vabljeni! 0 Prireditve V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška ul. 131, je do torka, 5. februarja, na ogled fotografska razstava Primoža Heinga z naslovom »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežni-ce do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita danes, 26. januarja, ob 21.00 v šotor pri Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku na »Koncert prijateljstva«. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. Vstop prost! SKD IGO GRUDEN vabi na Družabni večer danes, 26. januarja, ob 20. uri; na programu Kraški slavček, MePZ Igo Gruden in harmonika Egona Tavčarja. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DE-VIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, vabijo danes, 26. januarja, ob 15.30 v veliko dvorano omenjenega doma na ogled pravljice Grdi raček. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na baklado za spomin, mir in sožitje (zbirališče ob 17. uri pred stadionom Grezar, odhod sprevoda ob 17.30). Ob zaključku bo v Rižarni kratek nastop TPPZ Pinko Tomažič. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer danes, 26. januarja, ob 20. uri, Pivka - Avla osnovne šole, nastopajo Brkinska god- Prispevki ba 2000 (dir. Tomaž Škamperle), Pihalni orkester Komen (dir. Simon Perčič), Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis); v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri, Sežana - Kosovelov dom, nastopajo Pihalni orkester Kras Doberdob (dir. Patrick Quaggiato), Pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič). KONCERT GLASBA IN POEZIJA ob Dnevu spomina bo v nedeljo, 27. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Duha v Devinu. Sodelujejo: Vasja Legiša (violončelo), Nikla Petruška Panizon (recitacija). Na programu Bachove, Blo-chove in Merkujeve skladbe ter teksti in poezije Prima Levija in Srečka Kosovela. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri na Dan slovenske kulture. Nastopajo: moški zbor Tabor, ki ga vodi Mikela Simac, recitatorja Jure Ko-pušar in Patrizia Jurinčič, priložnostna misel prof. Tatjana Rojc. SKD PRIMOREC vabi ljubitelje dobre glasbe na Božični koncert v nedeljo, 27. januarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Trebče. Nastopil bo OPZ Kraški cvet iz Trebč pod vodstvom Karmen Koren, sodelujeta T. Tommasi (harfa in flavta) in C. Tommasi (klavir) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA in restavracija Lampara v Križu vabita v ponedeljek, 28. januarja, ob 20. uri na predstavitev zbornikov Odtenki vesti in (Ne)veščne obrobnosti Aleksija Pregarca. Avtorja bo predstavil dr. Edvard Kovač. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije do vključno, 31. januarja, na tel. št. 040-299145 (Dr. Antonella Celea). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo za Pust obiskali naslednje vasi: v nedeljo, 3. februarja, Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 4. februarja, Medja vas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek, 5. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. ŠPORTNA ŠOLA TRST, ŠZ BOR IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na Otroško pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 3. februarja in v torek, 5. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu (Vrdelska cesta 7 pri Sv. Ivanu) od 15.30 do 19.00. Prisotne bo zabaval ansambel Popusti. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. V spomin na Francka Ravbarja in na Mario Skabar por. Guštin darujeta Stanko in Marica 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zdenko Sosič darujeta Nataša in Vinko 30,00 evrov za CPZ Sv. Jerneja iz Opčin. V spomin na Zdenko Sosič darujeta Devan in Egon 20,00 evrov za pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na Zdenko Sosič darujeta Stojan in Veronika 20,00 evrov za pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na Zdenko Sosič darujeta Ana in Iztok Valič z družino 25,00 evrov za pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na mamo Ines Simone ttig darujeta Ana in Iztok Valič 25,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja iz Opčin. Za bolnico Franjo darujejo: Ludmilla Albi 20,00 evrov, Nina Regent 20,00 evrov, Laura Gulli 20,00 evrov in Roberto Cattaruzza 10,00 evrov. V spomin na našega dragega Draga Antonija daruje družina Antoni 50,00 evrov za Združenje staršev OŠ na Proseku, 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. V drag spomin na botra Claudija Ste-fanija daruje Damijan z družino 30,00 evrov za Združenje AILA.M.S. FVG Onlus in 20,00 evrov za SKD Slavec iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Marije Ška-bar Guštin daruje družina Škabar -Col 20,00 evrov za center za rakasta obolenja. V spomin na Francka Ravbarja daruje družina Žigon 20,00 evrov za Re-pentabrsko cerkev. V spomin na starše, na gospo Marijo in pred kratkim umrle sovaščane iz Ricmanj daruje Boris Berdon z družino 10,00 evrov za cerkev Sv. Jožefa, 10,00 evrov za Baragov dom, 10,00 evrov za Babno hišo, 10,00 evrov za OŠ Ivan Trinko Zamejski v Ricmanjih in 10,00 evrov za vzdrževanje vaških spomenikov v Ricmanjih. V spomin na starše, kolegici Loreda-no in Ado, Draga Bukavca, gospo Slavo in drage znance daruje Or-landa z družino 15,00 evrov za dejavnosti malčkov v vrtcu Elvira Kralj in 15,00 evrov za osnovnošolce Pinko Tomažič iz Trebč. Namesto cvetja na grob Marije Ška-bar Guštin darujejo Marisa in Stanko Kralj 30,00 evrov in Danilo in Sonja 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. Ob obletnici smrti brata Stojana Planuta, padlega za svobodo na Pedro-vem 26. januarja 1945, darujeta sestri Janka in Tatjana 100,00 evrov za obnovitev bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Francka Rav-barja darujeta Mirko in Claudio Pu-rič z družinama 25,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Colu. V spomin na Dunjo Grom daruje Be-tonfer Team 150,00 evrov za ENPA - Trst. Namesto cvetja na grob Francka Rav-bar darujeta Vesna in Igor 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na očeta Francka daruje Fa-bio z družino 100,00 evrov za MoPZ Kraški dom. SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po sledečih datumih: v ne- Dunji Grom v spomin V življenju si Dunja trpela; kot ptica brez gnezda bila; po domu in starših hlepela ter našla mir blizu morja: Na krasu, kjer bori dišijo in gmajne porasle dehte; kjer morski valovi šumijo in sonca žar greje srce. Vse to si ti oboževala; mir Krasa in Gabrovec vas. Cvetlice si tam negovala, z živalmi preživljala čas. Ljubila čar glasbe si, petja, poetiko, prozo in vse, kar daje duši zavetja, da kakor roža cvete. Ko bela je smrt prišla tiha, si »Mama,« poklicala še. Pogumna do zadnjega diha od nas poslovila si se. Ilustracija iz pravljice Mojca Pokraculja Materi, sestri in ženi, žalujoča hči Sandi z očetom Dušanom ter globoko žalujoči brat Peter z družino. Pogrebna svečanost bo v ponedeljek, 28.01.2008, v cerkvici Sv. Martina v Dolini ob 12.00. 12 Sobota, 26. januarja 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH El nostro baron Milan Rakovac / galebove knjigice Trst s strahom in upanjem doživlja umanjkanje svoje obmejnos-ti in se predaja sanjam o tem, da bi postal glavno pristanišče širokega zaledja. Ampak tam, čez Škofije in Kras, do Muenchna in Dunaja, do Ljubljane, Zagreba in Budimpešte, tam ni več ne cesarstva, ne težke industrije, pa tudi duha Mittelev-rope ni več prav dosti....Morda pa bi se mesto lahko ozrlo okoli sebe in v lastno tradicijo in v zaledju naš lo vir du ha, življenja in - zaslužka. Kot je to počel Raffaello de Banfield Tripcovich, »Falello«, predstavnik ve li čast ne aris tokrat-ske veje, ki ga Trst spoštljivo objokuje.... Rapha el Dou glas von Ban -field Tripcovich (New Castle on Tyne 1922. - Trst 2008.) posljednji je trščanski veliki mitteleuropski plemič, kompozitor, brodar...Kao što j e njegov otac Gotffried Freiherr von Ban filed, austrij ski pi lot u Velikom ratu, posljednji Vitez Vojnog reda Marije Terezije... Kao što je bokeljska pomorska loža iznjedrila Božidara Tripkovi-ča (Di o da to Trip covich, Dob rota 1862. - Trst 1925.) koji če sa 22 godi ne do či u Trst i za četi ri go di ne obogatiti se izvozom u Francusku slavonske hrastovine za bačve konjaka, i u 26. več osnovati brodar-sku kompaniju... I te če se velike dvije familije sroditi! Kao bivši pomorac, kada se kaže Cosulich ili Tripcovich, prvo pomislim na vlastite rodake, prijatelje i znance, koji su iz Istre i Dalmacije decenijama odlazili naviga-ti za Trip covicha ili Co su li cha, jer se bolje zaradivalo nego na domačim kompanijama; a i ta dva bro-dara veselo su inbarkivale naše ma-riti me. Ma druge stvari mi griedu po glavi sad; a ča da ne moremo tor-nati mrež nas, Austrijce, Slovien-ce, Talij ane i Hrvate, almeno ta be-jati K.und K. ambijent? A ča da ne mo remo rekon stri u ra ti sa mi za se uno najbolje iz tega pasanega do- ba -lojalizam, legitimizam i več ud sviega legalizam?! A ča da more Trst j oš jedan bot kambijati bandi-ru i »sotto la tendina di stelle« (by Zucchero) tornati se tradiciji koz-mopolitskoj de una volta? A propio eklatantna paradigma tega špirita su bile fameje Banfield i Tripco-vich?! Ban fieldi su nor man skog po-rijekla, irska loza, čiji se jedan pre-dak naselio u Bavarsku, zatim se borio u Krimskom ratu, postao au-strijski državljan. Njegov pak unuk Gottfried Freiherr rodio se u Her-cegnovom, odrastao u Puli (pos-ljednja njegova jahta u Trstu zva-la se »Veruda«, po pulskoj četvrti). Kao austrij ski zrač ni as (de vet oborenih letjelica) poslije Velikog rata uhapšen je u Italiji, emigrira u Englesku, gdje se (Bokelj rodom) ženi sa Marijom Tripcovich (Bo-keljkom porijeklom), i tu se rada Raphael Douglas. Vrača se u Italiju i preuzima od svekra Diodata brodarsku kompaniju Trip co vich. I tu, ispod Mikeca i Jakeca, te dvije velike i tipično srednjoevrop-ske familije, održavaju terezijanski mit Trsta, unatoč hudim vremeni-ma »fascis mo di fron tie ra«, ra tu, poratnom hladnom ratu; kao i još nekoliko velikih, mahom lošinjskih familija brodara i brodograditelja, kao i židovskih, hrvatskih, srpskih, grčkih te domačih slovenskih ban-kara, veletrgovaca, poduzetnika. Trst danas kao da ne može shvatiti svoj novi položaj poslije pada Škofija. S dubokim razumije-vanjem čitam uzbudene tirade naj-boljih trščanskih pera po naslovnim stranicama, osobito one koje »ot kri vaju« izne nad nu bli zinu Ljubljane i Zagreba, i neslučene razvojne šanse. Pomalo su djet-injaste projekcije koje vide Trst kao centar te euro-regionalne maxi-in-teresne zajednice, zanoseči se da če nastati resurrectio del Borgo Tere-si a no. Stvar nost je, na žalost, druk -čija. Od velikih zanosa euroregio- nalizma, stvar se svodi na najavljene sprege Venezia -Trst, sa vidljivim prešučivanjem Kopra i Rijeke, i previdima več snažnijih centara od Trsta. U tim perspektivama naroči to je kratko vid no ( opet!) odbi -ti vidjeti veliku ideju koju nam je ponudio bio Ro ma no Pro di; jedin -stveni sklop sjevernojadranskih luka. Ta eko nom ski spa sonos na ide -ja ra su la se zbog bi rokratskog ne -ma ra na ci o nal nih met ropola i lo -kal nih rivali teta. Ne kanim duljiti s ovakvim ne pozva nim pro sud bama, sa mo se referiram na ta zbilja slavna vremena iza nas, na te naše stvarno izvrs-ne pretke. Zar su zbilja bili toliko bolji od nas? Ti ljudi, ta vremena? Dovraga, pa ta ista feudalno-klerikalno-militaristična Austro-Ugarska (koja me, svejedno, nerazumljivo impresionira), kao i car-evine i kraljevine oko nje, i jest propala zato što je bi la povijes no ana -krona! A ovaj kaotični global-libe-ral-kapitalizam, nije li i on več ana-kron?! Hoču reči, pa upravo su takve, krizne povijes ne okol nos ti i ra dale poduzetne i hrabre ljude, kakvi su bili Diodato Tripcovich ili Gottfried von Banfield (gle; oba s bogom u osobnom imenu!). I zatim, AU ipak je bila anticipacija EU! Veli kan ski pro stor, go spo dar -stvo, tr žišče in svo boden (brez carin ski, seve da) pre tok bla ga, kapi -tala in ljudi, ljudi s Krasa, iz Buko-vine in Besarabije, Dalmacije, Istre, Štajerske in Moravske... Kje so zdaj takšni ljudj e? Še so tu, še, le am bi ent, oko li šči ne in čas so dru -gač ni. Bati se je, da pre cej huj ši kot čas, ko sta Diodato in Gottfried dvi go vala Trst; huj ši tudi od ne tako davne dobe njihovega potomca Rapha e la de Ban fielda Trip covicha. In vendar se tudi Trst, na svoj način, prebuja iz narcisoidne letargi-je i n se ozira po svoj em bližnjem svetu, našem svetu. Kakor se tudi mi, kot že tolikokorat, oziramo vanj. Pravljičar: prikupna pravljica Eveline Umek z ilustracijami Magde Tavčar V zimskem času, ko so dnevi kratki, noči pa dolge, pride branje pravljic še kako prav. V bogati zbirki novih Galebovih knjig se je znašla tudi zgodbica Eveline Umek z naslovom Pravljičar. Prikupna pravljica, ki je obogatena z ilustracijami Magde Tavčar, govori o možaku, ki je otroke zabaval na prav poseben način, s pripovedovanjem raznih pravljic, basni in zgodb. Prizorišče pripovedovanja je bilo nekoliko nenavadno, nakupovalno središče namreč, kamor starši v družbi svoj ih otrok pogosto zahajajo po nakupih. V nakupovalno središče sta z mamama zaha- sežana - Ob desetletnici smrti Poklon Danilu Dolciju Rodil se je v Sežani, večino svojega življenja pa je veliki intelektualec in mirovnik preživel na Siciliji Kosovelova knjižnica Sežana je v sodelovanju z Občino Sežana in sosednjo Občino Zgonik ter odborništvom za kulturo in miru Dežele FJK počastila 10-letnico smrti velikega intelektualca, mi-rovnika, sociologa, vzgojitelja in književnika Danila Dolcija, rojenega 28. junija 1924 prav v Sežani, umrlega 30. decembra 1997 v Trappetu. Prireditev se je pričela pred spominsko ploščo Danilu Dolciju, ki jo je Kulturno društvo Vilenica postavilo leta 2004 ob 80-letnici Dolcijevega rojstva na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša oz. kjer je sedaj hotel Tabor v Sežani. Tu je spregovoril Dolcijev prijatelj, sežanski prijatelj, kulturni delavec in publicist Pavel Skrinjar. Številni obiskovalci so se preselili v Kosovelovo knjižnico, kjer sta jih nagovorila ravnateljica domače knjižnice Nadja Mislej Božič in sežanski župan Davorin Terčon, ki je poudaril, da bo Danilo Dolci ostal še v bodoče v velik ponos Sežancev. Zgodovinar in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor je poudaril, da tokratna slovesnost nudi priložnost, da se spregovori o liku in življenju Dolcija, ki je za sabo pustil veliko zbirko publikacij, ki so izšle od leta 1955 do 1996 in so jih marljive sežanske knjižničarke postavile na ogled skupaj s potujočo dokumentarno razstavo o Dolcijevem življenju. Razsta- va je že prepotovala kraje v FJK, tokrat pa je prvič v Sloveniji. Razstavi, obogateni s knjižnim gradivom, so nadali ime Neguj svoj obraz, v katerem bo vsak odraščal, ki predstavlja eno izmed misli iz Dolcijevega dela Nad tem fragmentom galaksije (1974). Dolcija, kije bil kar devetkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir, medtem ko mu je leta 1989 Indija dodelila Ghandijevo nagrado, upravičeno imenujemo italijanski Ghandi, saj se je od leta 1952 , ko je večino svojega življenja preživel na jugu Italije in se soočal s težkimi socialnimi razmerami prebivalstva, bojeval za nenasilje in mir. S študijami, razpravami, eseji, pesmimi itd. je opozarjal na nepravičen svet. Dolcija se po literarnem srečanju v Vilenici in predavanjih v Sloveniji spominjamo kot pesnika in pedagoga. Njegova dela so prevedena v 16 jezikov, v slovenščino sta ga prevajala Jolka Milič in Ciril Zlobec. O Dolciju kot mirovniku je na srečanju v Sežani tokrat spregovoril odbornik Dežele FJK Roberto Antonaz, ki je poudaril, da se po letu 1952 začenja pot, kije Dolcija najbolj zaznamovala. »Začelo se je bogato in polno obdobje Dolcijevega aktivnega zazvzemanja za vse pravice, ki so ga v 50. in 60. letih 20. stol. pripeljale na vseitalijansko sceno. Dolci se je znašel v zaostali družbi, revščini, pod vplivom kriminalnih združb, ban-ditizma, izkoriščanja, odsotnosti dr- žavne strukture. A je imel toliko sposobnosti, volje in trme, da je toliko let vztrajal v tem nenasilnem boju (z gladova-njem, pohodi, članki) in opozarjal javnost na socialne razmere in probleme na Siciliji,« je poudaril Antonaz, kije zaključil z mislijo, daje lahko nova Evropa tudi laboratorij njegovih idej in zamisli ter da svet stalno rabi kakega Dolcija. Lepe spomine na Dolcija ima tu- di njegov prijatelj Giuseppe Meli z Op-čin, sicer po rodu s Sicilije, ki je sočno prikazal Dolcijevo življenjsko pot s številnimi podrobnostmi. Kulturni program so obogatili pevka Martina Furlan, kitarist Marko Čepak in dramska igralka Lara Komar, kije prebrala nekaj Dol-cijevih pesmi. Besedilo in slika Olga Knez jala tudi Erik in Ema. Erik si je rad ogledoval izložbe z računalniškimi igricami, Ema pa telefončke. Nekega dne je Erik med pohajkovanjem po nakupovalnem centru opazil zelo čudnega nakupovalca, kije hodil med ljudmi in jih opazoval. Erik se je z možakarjem spoznal in mu postavljal vrsto vprašanj. Mož z oguljenimi žametnimi hlačami in klobukom, kije pokrival bujne lase, se je ponudil, da bi dečku pripovedoval zgodbo. Erik je z velikim veseljem prisluhnil neznančevi zgodbi in ker je ta tako prepričljivo znal pripovedovati razne zgodbe, ga je Erik poimenoval Pravljičar. Naslednjič je Pravljičarja opazila Ema, ki je tudi prisluhnila zanimivi pravljici. Vest, da se po nakupovalnem središču sprehaja čuden možakar, ki pripoveduje pravljice, se je kmalu razširila med otroki. Nekateri so Pravljičarju pripisovali celo čudežne lastnosti. Vsem otrokom pa je bilo skupno, da so bili tako radovedni, da so silili svoje starše, da gredo v nakupovalni center. Tam jim je Pravljičar pripovedoval zgodbe z vseh koncev sveta, ob koncu pripovedovanja pa je možakar vedno brez sledu izginil. S pripovedovanjem pravljic pa se niso strinjali vsi v nakupovalnem središču. Trgovci so se namreč pritoževali, da kljub velikemu številu obiskovalcev prodajajo manj kakor ponavadi. Najbolj jezen je bil direktor veleblagovnice, kije poklical varnostnika in mu naročil, naj poizve, kaj se dogaja. Varnostnik je začel iskati Pravljičarja, ki je nato nekega dne zares izginil. Razočarani otroci so ga močno pogrešali, zato sta se Erik in Ema odločila, da ga poiščeta. Medtem ko sta deček in deklica iskala Pravljičarja, je bil ta prisiljen v reklamne namene pripovedovati zgodbe po mobilnih telefonih. Ujet v neki stolpnici se je Pravljičar počutil zelo nesrečnega, vse do dne, ko sta ga Erik in Ema z malo zvijačo rešila. Ta izkušnja je bila za Pravljičarja tako neprijetna, da se od takrat ni več pojavil v nakupovalnem središču, svoje zgodbe, pravljice in basni pa je začel zapi sovati. Pravljica Eveline Umek, ki je izšla pri Reviji Galeb in Zadrugi Novi Mata-jur, je še enkrat dokaz, da pravljice ostajajo čudovito vzgojno sredstvo; v njih se skriva modrost, govorijo o življenju, medsebojnih odnosih, vrednotah, vplivajo pa tudi na otrokov razvoj. Pričujoča pravljica je prav gotovo novost, ki bo marsikateremu otroku usteca odprla v nasmeh in pričakovanje. (sč) / SVET Sobota, 26. januarja 2008 13 rusija-srbija - Ruski predsednik sprejel svojega srbskega kolego Putin zagotovil podporo Tadicu pri reševanju vprašanja Kosova Podpisali sporazum, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Južni tok MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je srbskemu kolegu Borisu Tadicu ob robu podpisa energetskega sporazuma, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Južni tok, včeraj v Moskvi zagotovil, da odločno nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova. "Med pogovori na srečanju sem ponovno potrdil, da Rusija kategorično nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnosti (Kosova)," je novinarjem povedal Putin in dodal, da bi "to lahko povzročilo resno škodo celotnemu sistemu mednarodnega prava in bi imelo negativne posledice tako za Balkan kot tudi svet". Tadic, ki ga je na obisku v Rusiji spremljal srbski premier Vojislav Koš-tunica, se je Putinu zahvalil za podporo pri reševanju kosovskega vprašanja. "Srbija se ne bo nikoli odpovedala ohranitvi zemeljske celovitosti," je povedal Tadic in dodal, da je "Srbija vedno pripravljena na kompromis". Srbija in Rusija sta včeraj podpisali tudi energetski sporazum, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Juž- ni tok, ki bo Rusijo povezoval z južno Evropo. Sporazum tudi predvideva, da bo ruski plinski gigant Gazprom preko svoje hčerinske družbe Gazprom Neft kupil 51 odstotkov največje srbske naftne družbe Naftne industrije Srbije (Nis). Ceno, za katero je Gazprom kupil večinski delež Nisa, ob podpisu pogodbe niso razkrili. Sporazum naj bi predvideval tudi gradnjo velikih plinohramov v mestu Banatski dvor na severu Srbije in gradnjo plinskega omrežja v Srbiji. Ruski časopis Komersant je ob tem v članku "Plin v zameno za Kosovo" zapisal, da sije Beograd uspešno zagotovil podporo Rusije pri reševanju kosovskega vprašanje, potem ko je zlahka pristal na energetski sporazum. Za razliko od Rusije pa so ZDA in več evropskih držav pripravljene podpreti enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova. Kosovski premier Hashim Thaci je v četrtek po srečanju z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano v Bruslju napovedal, da je razglasitev neodvisnosti Kosova vprašanje nekaj dni. (STA) Boris Tadič (levo) in Vladimir Putin ansa obisk - Generalni sekretar ZN v Sloveniji Janša in Ban tudi o misiji EU na Kosovu LJUBLJANA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in premier Janez Janša, predsedujoči Svetu EU, sta se včeraj na Brdu pri Kranju pogovarjala o skupnih prioritetah ZN in EU v času slovenskega predsedovanja, med drugim tudi o Kosovu. Janša je po pogovorih ocenil, da resolucija VS ZN 1244 predstavlja pravno podlago za napotitev misije EU na Kosovo. "EU trdno verjame, da je namestitev misije na Kosovu v skladu s pravno podlago, ki jo daje resolucija 1244. Morda ni popolna pravna podlaga, a je pravna podlaga," je poudaril premier. Ob tem je spomnil, da so podobne razprave o pravni podlagi za intervencijo potekale pred več kot desetletjem v zvezi z BiH, medtem ko so razpravljali, pa je bilo na tisoče ljudi ubitih. Resolucija 1244 govori o situaciji, ki se je v minulih letih že v veliki meri spremenila. Med drugim resolucija ne omenja Srbije, ampak le Zvezno republiko Jugoslavijo, je spomnil Janša. Ban Ki Moon Kot je poudaril, se lahko sedaj "obnašamo kot odgovorni faktorji, ali pa gledamo podrobnosti in nikoli ne pridemo do konca". Generalni sekretarje opozoril, da status quo na Kosovu verjetno ni vzdržen, če bo zastoj še traj al, pa se lahko začnejo dogodki na terenu razvijati z lastno dinamiko in v smer, ki si je morda ne bi želeli. Njegova glavna odgovornost je zaščititi življenja ter ohraniti mir, varnost in stabilnost na Kosovu, v regiji in širše, je poudaril Ban. (STA) obisk - Albanski predsednik Topi v Prištini Albanija bo neodvisnost Kosova nemudoma priznala PRIŠTINA - Albanija bo med prvimi državami, ki bodo priznale neodvisnost Kosova, je včleraj na uradnem obisku na Kosovu dejal albanski predsednik Bamir Topi. Topi je še poudaril, da ne želijo Kosova priznati v prvih sekundah njegove neodvisnosti, ampak v "prvih desetinkah sekunde". Topi je na čelu stočlanske politič-no-gospodarske delegacije pripotoval na tridnevni obisk na Kosovo. To je njegov prvi uradni obisk v pokrajini, povabila pa sta ga civilni upravitelj Združenih narodov Joachim Rucker in kosovski predsednik Fatmir Sejdiu. "Zagotovo bomo med prvimi, in če že ne bomo povsem prvi, bomo zagotovo prvi to storili s srcem in dušo," je še dejal. Na vprašanje, kako se bo Tirana odzvala, če bo Beograd ob enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova uvedel trgovsko in energetsko blokado, je Topi dejal, da je prepričan, da bo taka blokada imela na Kosovo ničen vpliv. "Kosovo ima vse pogoje in potenciale ne samo za pomoč iz Albanije, ampak tudi za pomoč iz ce- Bamir Topi lotne mednarodne skupnosti," je pojasnil in dodal, da Albanija trenutno gradi tudi cesto čez gorato mejno območje, ki bo Kosovo povezala z albanskimi pristanišči. Kasneje je Topi v kosovskem parlamentu pojasnil, da Albanija neodvisnost pokrajine podpira predvsem zato, ker je to edini način za vzpostavitev miru na nemirnem Balkanu. "V Albaniji smo prepričani, da je samo neodvisno, demokratično in proevropsko naravnano Kosovo znotraj sedanjih meja predpogoj za prekinitev težke zgodovine naše regije," je dejal v govoru. (STA) Mubarak bi posredoval KAIRO - Egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak je izrazil pripravljenost, da bi kljub izraelski blokadi območja Gaze gostil pogovore med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah. Prebivalci Gaze pa se na drugi strani upirajo zaprtju meje med Gazo in Egiptom. "Zavedamo se kritične situacije in njenih posledic, zato smo pripravljeni pomagati z nasveti. Povedali smo, da je Egipt pripravljen gostiti pogovore med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah," je Mubarak povedal za tednik al-Esboa. Egipt ni sodeloval v prepirih med Palestinci in se v takšne konflikte ne bo vključeval, vendar je bil vedno pripravljen "pomagati blažiti bolečino palestinskih bratov," je še dodal Mubarak. Egiptovske oblasti so medtem včeraj ob 14.00 po srednjeevropskem času znova zaprle mejo med Gazo in Egiptom. Prebivalci Gaze so se temu uprli in del omenjenega zidu znova prebili, tako da so lahko mnogi prečkali mejo. Egiptovska policija ob omenjenem incidentu ni posredovala, vendar pa je pred tem prebivalcem Gaze preprečila prehod v Egipt skozi največjo odprtino v obmejnem zidu, ki so jo skrajneži v noči na sredo povzročili z eksplozijo v obmejnem mestu Rafa. Gospodarska stimulacija WASHINGTON - Kongresni voditelji republikanske in demokratske stranke so v četrtek uspeli doseči dogovor o podrobnostih stimulacijskega paketa za pospešitev gospodarske rasti oziroma preprečitev izbruha recesije. Posamezniki in družine bodo tako dobili nazaj od države med 300 do 1200 dolarjev. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je dejala, da ni povsem zadovoljna z dogovorom, vendar pa naj bi bilo najpomembnejše to, da bodo ljudje dobili denar in če to ne bo dovolj, ga bodo kasneje dobili še več. Vodja republikanske manjšine John Boehner iz Ohia, pa je dejal, da so sedaj dokazali, da je v Wa-shingtonu mogoče sprejemati kompromise. Dogovor je pozdravil tudi predsednik ZDA George Bush. Stimulacijski paket bo proračun stal 100 milijard dolarjev v davčnih vračilih posameznikom in družinam ter še 50 milijard dolarjev v davčnih olajšavah za podjetja, večinoma za večje investicije. Čeki naj bi šli na pošto junija, pri čemer bo 300 dolarjev dobil vsak, ki je lani prijavil najmanj 3000 dolarjev dohodka. Vsi preostali posamezniki bodo dobili po 600 dolarjev, poročeni pari do 1200 dolarjev in za vsakega otroka še 300 dolarjev po glavi. Posamezniki, ki zaslužijo več kot 75.000 dolarjev na leto oziroma poročeni pari, ki zaslužijo več kot 150.000, pa bodo dobili manj denarja, najbogatejši pa nič. Prejemniki naj bi denar potrosili in tako zagnali gospodarsko rast, s tem pa tudi pomagali zapolniti večjo proračunsko luknjo. španija Vlada zahteva ukinitev dveh libanon - Spet atentat v državi, ki preživlja eno najhujših kriz v svoji zgodovini V eksploziji bombe v Bejrutu štirje mrtvi, strank v Baskiji med njimi obveščevalec notranjih varnostnih sil MADRID - Španska vlada je pooblastila svoje odvetnike, da na vrhovnem sodišču sprožijo postopek za prepoved dveh strank blizu Batasuni, političnemu krilu baskovske separatistične organizacije Eta, je po seji vlade včerajšnji sporočila namestnica španskega premiera Maria Teresa Fernandez de la Vega. Vlada bo tako skušala doseči prepoved Baskovske nacionalistične akcije (ANV) in Komunistične stranke baskovskih dežel (PCTV), da bi jim preprečila kandidaturo na splošnih volitvah, ki bodo 9. marca. Batasuna je prepovedana že od leta 2003, ker se ne želi ograditi od nasilja in pretrgati svojih povezav z Eto. Slednjo krivijo za smrt najmanj 800 ljudi v zadnjih 40 letih. Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je proti Eti tudi sicer uvedel zelo ostro politiko, potem ko je junija lani preklicala 15 mesecev trajajoče premirje. (STA) Prizorišče atentata takoj po eksploziji ansa BEJRUT - V eksploziji avtomobila bombe v krščanski četrti Bejruta so včeraj dopoldne umrli štirje ljudje, več pa je bi lo ra nje nih. Med ubi ti -mi je tudi obveščevalec notranjih varnostnih sil (ISF), je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik libanonskih varnostnih sil. Avtomobil bomba je eksplodiral nekaj po 9. uri po srednjeevropskem času v bližini nadvoza avtoceste v Hazmijehu in območja, kjer se nahaja veliko poslovnih zgradb. Med ubitimi v napadu sta bila 31-letni član ISF Wisam Eid in njegov telesni stražar, 38 ljudi pa je bilo ranjenih. Devet so jih odpeljali v bolnišnico, je za AFP povedal predstavnik varnostnih sil. "Eid je bil ključen član ISF, vključen pa je bil tudi v mnogo preiskav bombnih napadov v Libanonu. Vključen je bil v občutljive preiskave, to je za nas velika izguba," je povedal predstavnik libanonskih oblasti. Eid je preis ko val ve li ko bomb nih na pa dov, za katere v veliki meri obtožujejo Sirijo. General in vodja ISF Ashraf Ri-fi, ki je bil na kraju eksplozije, je povedal, da je eksplozija še en poskus destabilizacije države, ki se sooča z najhujšo politično krizo po koncu državljanske vojne leta 1990. "To nas ne bo odvrnilo od naše misije, da bi zaščitili državo in zagotovili varnost," je po poročanju AFP še povedal Rifi. Neimenovani predstavnik proti sir ske ve či ne v Li ba no nu je za na -pad okrivil Sirijo. Ta je napad medtem že ob so di la in zanj ob to ži la "sovražnike Libanona". Napad so obsodile tudi že ZDA, EU, Velika Britanija, Francija, Egipt in nekatere druge države, še piše AFP. Libanon sicer pretresajo številne eksplozije, ki naj bi imele političen mo tiv, saj je Li ba non sre di po li -tične krize, ki traja že 14 mesecev. Tokratna eksplozija je odjeknila le deset dni po eksploziji avtomobila bom be, ka te re tar ča je bi lo ame riš ko ve le pos la niš tvo, zah te va la pa je tri smrtne žrtve. (STA) 1 4 Sobota, 26. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Odmevi na razpravo o štirijezičnem poimenovanju dežele Politika ni razčistila stališča do pluralnosti in izzivov časa Mermolja:»Večjezični naziv zakonsko utemeljen«- Pavšič:»Slovenci naj sprožijo konfrontacijo« Razprava o novem deželnem statutu, ki se je ob koncu prejšnjega tedna sprožila v klepetalnici Goriškega loka, je naletela na različne odmeve. Odklonilno držo parlamentarne komisije za ustavna vprašanja do štirijezičnega poimenovanja dežele FJK v osnutku statuta je v Gorici utemeljeval poslanec Alessandro Maran, s sogovornikom Acetom Mermoljo pa sta soglašala edino v ugotovitvi, da je okrog tega vprašanja še veliko politične nerazčiščenosti. »Obstajajo vsi razlogi za štirijezično poimenovanje dežele, pa čeprav nekateri pravijo, da bi bilo to protiustavno,« svoje stališče pojasnjuje Mermolja in dodaja: »Italijanska ustava priznava pravico jezikovnih skupnosti v šestem členu, zgodovinsko prisotni jeziki in skupnosti, ki jih govorijo, so potem citirani v okvirnem zakonu482 iz leta 1999, Slovenci pa imamo še svoj zakon, ki v petem členu izrecno omenja štirijezičnost dežele in tudi nemško govoreče. Skratka, država že priznava, da v naši deželi živijo slovenska, furlanska in nemška manjšina. To je dejstvo, kot pa je tudi dejstvo, da se Italija izogiba poudarku na multietničnosti in multikultuno-sti. To je država, ki ima številne nerešene probleme, na primer na jugu, kjer še ne obvlada svojega ozemlja, in se boji razkroja sebe kot nacionalne države. Problem Italije se imenuje biti država.« So problem Furlani, kot je namignil Maran? Tudi Furlani so zakonsko priznani, čeprav med njimi obstajajo različna stališča. Tudi njim pripada pravica, da je furlanščina priznana in da se je mladi učijo v šolah, ker je to jezik okolja in je njegovo poučevanje koristno. Zato ne vidim v furlanščini nobene posebne grožnje. Druga plat, o kateri je Maran govoril, pa so morebitne politične in druge špekulacije okrog furlanščine, v katere se ne spuščam. Načelno stališče mora biti, da se možnosti, ki jih predvideva okvirni zakon 482, izvajajo za vse, tudi za Furlane. Potrebno je tudi priznanje, da je naša dežela res del Italije, česar nihče ne zanika, a da je obenem etnično in jezikovno pluralna tudi v luči mednarodnih premikov in sosedskih odnosov. Z leti bomo morali to priznati tudi drugim prišlecem, ki bodo zahtevali pravice, da ohranijo del svoje identitete. Kot pa dokazuje razprava okrog deželnega statuta, smo šele pri urejevanju priznanja za zgodovinsko prisotne skupnosti. Brez večjezičnega poimenovanja dežele bi ostali pri sta- Ace Mermolja kroma Rudi Pavšič kroma rem statutu, ki so ga pogojevala izrazito nacionalna stališča. Za to gre: če se nacionalna država čuti močno, priznava pluralnost, če pa se čuti šibko, pluralnosti noče priznati. Zato je večjezično poimenovanje pomembno in nima kaj opraviti s sklicevanjem na razloge za deželno avtonomijo. Današnji čas zahteva poteze, ki so usmerjene v prihodnost, ki odpirajo pot kulturnemu razvoju v novih okoliščinah. Nekoč je namreč tu bila meja, ki je danes ni več.« Kje se je torej zataknilo? Z Maranom, ki je viden predstavnik Demokratske stranke, se strinjam, ko pravi, da se je glede novega statuta zataknilo v komunikaciji med deželno in državno ravnjo. Kako bi drugače pojasnili okoliščino, da ista večina, ki je na deželi odobrila osnutek novega statuta, ga na državni ravni konte-stira. Kot je nerazčiščeno narodnostno vprašanje, so na isti politični strani tudi različna stališča do zgodovinskega dogajanja. Zato bo treba še veliko napora in medkulturnega dialoga, da bomo odgnali strahove in da se bodo stvari normalizirale. (ide) »Ustava že sedaj za deželi Tridentin-sko-Južno Tirolsko in Dolino Aoste vsebuje dvojezično ime. Enako določilo bi moralo veljati tudi za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Gre za vprašanje dostojanstva in za osnovno pravico prebivalcev, da lastno deželo imenujejo in poznajo v svojem jeziku. V kolikor bi bila za tako določilo potrebna sprememba ustave, se predlaga alternativna rešitev, da se namreč prvemu odstavku prvega člena statuta doda drugi odstavek, v katerem je določeno, kako se dežela imenuje v jezikih manjšin, ki v njej prebivajo.« Tako je zapisano v dokumentu, ki ga je predstavništvo krovnih organizacij in glavnine slovenske politike izročilo na deželi, ko je tekla razprava o osnutku novega deželnega statuta. Z navajanjem teh vrstic odgovarja deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič na vprašanje, če se je kaj spremenilo v zahtevi po štirijezičnem imenu za deželo FJK. »Od tega predloga ne odstopamo, saj zakonski okvir že priznava naši deželi jezikovno in kulturno pluralnost,« potrjuje Pavšič in pristavlja: »Tudi furlanščina je imenovana v ok- fara - Prometna nesreča brez hujših posledic za voznico Pristala na njivi 76-letna A.G. utrpela udarec v prsi - Slabost ali počena pnevmatika morebitna vzroka Nenadna slabost ali počena pnevmatika sta po mnenju prič vzrok prometne nesreče, ki se je včeraj pripetila na državni cesti med Gorico in Gradiščem. V bližini Fare je 76-letna voznica iz Gorice izgubila nadzor nad avtomobilom, zavozila na desno in pristala na njivi. Nezgoda k sreči ni imela hujših posledic, 76-letno A.G. pa je goriška rešilna služba 118 kljub temu odpeljala v bolnišnico, saj je utrpela udarec v prsi in velik šok. Do nesreče je prišlo okrog poldne. Goričanka se je z avtomobilom znamke rover 216 peljala iz Gradišča proti Gorici. Na ovinku v bližini Fare je nenadoma izgubila nadzor nad vozilom, zavozila na njivo in treščila v kup zemlje. Zadnji del avtomobila se je dvignil, k sreči pa se vozilo ni prebrnilo, saj bi bile posledice v tem primeru hujše, so ocenili policisti. Mimoidoči so takoj poklicali službo hitre pomoči, na kraju pa je posredovala tudi patrulja prometne policije, ki preučuje dinamiko nesreče. Med reševanjem ponesrečenke bumbaca virnem zakonu o zaščiti jezikovnih skupnosti, zato bi morala biti enakovredno obravnavana. Mislim, da je mogoče primerno uskladiti skrb države, da prepreči av-tonomistične težnje, s pravicami jezikovnih skupnosti. Zato ne vidim pravih težav, da ne bi vztrajali pri štirijezičnem poimenovanju dežele. Tudi mene pa je presenetilo, da v isti koaliciji ni prišlo do usklajevanja o besedilu statuta in da je večjezični naziv postal kamen spotike. Pričakovali bi, da bi na isti politični strani prišlo do nujno potrebne konfrontacije, ki pa je očitno ni bilo. Da bi novi statut nastajal v nekem sozvočju, ki ga ni bilo.« V današnjem političnem okviru po padcu vlade pa je nad zadevo legla še večja negotovost, čeprav je bilo tudi prej jasno, da bo postopek reforme deželnega statuta dolgotrajen. Kako torej naprej? Prepričan sem, da bo moralo priti do soočanja okrog tega vprašanja. Italija mora še vedno razčistiti svoj pristop do različnosti, do pluralnosti in federalistične ureditve. V Maranovih izjavah sem zaznal neko bojazen pred avtonomističnimi težnjami. Zdi se mi odveč, a jo obenem skušam razumeti. Ne bo pa nobenega premika, če se politika ne bo resno lotila obravnave teh vprašanj. Je na potezi tudi manjšina? Manjšinski predstavniki smo se že angažirali, ko smo izročili zgoraj omejeni dokument. Vanj smo strnili svoja videnja ter dali konkreten in konstruktiven prispevek k razpravi okrog novega statuta. Naše izhodišče je bilo, kako se manjšina vidi v deželi, katero vlogo lahko v njej odigrava. Za tem še vedno stojimo. Kako to pravilno formulirati v novem statutu, pa je naloga deželnih zakonodajalcev. Kje pa tiči politični vozel? Da z razpravo okrog narodnostnega vprašanja zamuja predvsem Demokratska stranka. Za našo deželo so to vprašanja ključnega pomena, zato pričakujem, da bo končno le stekla resna debata. V ta namen smo predlagali Slovencem, ki so bili imenovani v Demokratsko stranko, naj jo sprožijo, naj prispevajo k razpršitvi megle, v katero so ti argumenti oviti. Demokratska stranka je nova politična sila, ki je nastala predvsem iz spojitve dveh velikih strank, njeno stališče do manjšin pa ni stvar kakšnega avtomatizma, temveč le odprtega soočanja tudi z manjšino. (ide) gorica - Občina ■ | v» • v Večjezično ime dežele na dnevnem redu seje Božidar Tabaj bumbaca Razprava o štirijezičnem poimenovanju dežele FJK v novem statutu bo stekla tudi v goriškem občinskem svetu na pobudo Božidarja Tabaja, občinskega svetnika Slovenske skupnosti in hkrati načelnika svetniške skupine Marjetice. Predlog resolucije je podprl z devetimi podpisi kolegov iz vrst opozicije, do njegove obravnave pa bo prišlo na prvem zasedanju mestne skupščine v novem letu, ki je napovedana za 4. februar. Tabaj je predlog sestavil na podlagi resolucije, ki je že bila izglasovana po nekaterih goriških in tržaških občinah. Predlagani dokument se uvodoma sklicuje na dejstvo, da je deželni svet FJK že odobril novo besedilo deželnega statuta, v katerem je dobila dežela uradno poimenovanje v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini. Takšno večjezično poimenovanje pa je naletelo na nasprotovanje parlamentarne komisije za ustavna vprašanja, navaja Tabaj, v resoluciji pa je štirijezično poimenovanje tako utemeljeno: »V deželi FJK so zgodovinsko prisotne razne jezikovne skupine, ki tvorijo multietnično družbo, značilno za obmejne kraje, kar nedvomno predstavlja kulturno in jezikovno bogastvo našega območja. To jezikovno bogastvo, ki ga večkrat poudarjajo deželni politični predstavniki v svojih izjavah, je dobilo novo priznanje, kar zadeva slovensko manjšino, z objavo odloka predsednika republike v uradnem listu, ki vsebuje seznam občin, v katerih se izvaja zakon 38/2001 o zaščiti slovenske narodne skupnosti. Zaradi tega je smotrno in potrebno, da se v novem deželnem statutu ohrani štirijezično poimenovanje dežele.« Resolucija obenem obvezuje goriškega župana in občinski odbor, da bosta posredovala predsedniku pristojne parlamentarne komisije zahtevo po priznanju štirijezičnega imena za deželo. tržič - Stališče občinskega sveta Postavili pogoje za namestitev premca Tržiška občinska uprava je pripravljena privoliti v namestitev orjaškega ladijskega premca na glavni mestni trg, vendar pod pogojem, da se bo razčistila tehnična plat prenosa in njegov učinek na okolje. Na zasedanju občinskega sveta so torej ubrali pot opreznosti in načelne naklonjenosti načrtu, v izglasovani resoluciji, ki jo je predlagal svetnik Gianpaolo Andrian, pa je poudarjeno, da bo moral župan preprečiti prenos premca, če bo le-ta tvegal povzročiti škodo na mestni infrastrukturi. V istem dokumentu je tudi zapisano, da je stoletnica ladjedelnice za pristaniško mesto izredno pomemben dogodek, vendar morajo biti odnosi med občino in ladjedelnico uravnovešeni in se nikakor ne smejo izčrpati z namestitvijo premca. V besedilu občinski upravi poverjajo tudi nalogo, naj preveri možnost namestitve manjše ladijske strukture. Resolucijo je izglasovala večina s podporo nekaterih glasov iz Nacionalnega zavezništva in stranke Forza Italia. »Namestitev premca ni življenjskega pomena, saj imamo druge prioritete. Stališče občinskega sveta bo vsekakor upoštevano,« je komentiral tržiški župan Gianfranco Pizzolitto. Piroliza pritegnila Illyja Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je Riccardu Illyju predstavil načrt o novi napravi za pridobivanje energije iz biomas. Do tega je prišlo med četrtkovim obiskom obrata družbe SBE (Societá Bulloneria Europea) v tržiški industrijski coni. Podjetje namreč načrtuje tam napravo za razkrajanje odpadkov z uporabo pi-rolize; gre za enega prvih takšnih objektov v Evropi in Italiji. Sežiganje poteka v neke vrste zabojih, v katerih skoraj ni kisika, naprave pa so razmeroma majhne; sežigalni postopek zagotavlja zelo nizke emisije škodljivih plinov, proizvedena toplota pa je uporabna kot vir energije. Pokrajina se ogreva za možnost, da bi tam sežigali tudi goriške odpadke in da bi uresničila še dve podobni napravi. Predsednik deželne vlade je izrazil velik interes za načrt. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. januarja 2008 1 7 goriška pokrajina - Društva predstavila peto izvedbo posoškega pusta Šest pustnih sprevodov s skupnim imenovalcem Gherghetta:»Pokrajina podpira prizadevanje društev«- Prva prireditev jutri v Gorici, 3. februarja v Sovodnjah Po lanskem podvigu štmavrskega vozu, ki si je s trikratno zmago trajno zagotovil trofejo posoškega pusta, se bodo udeleženci letošnjih sprevodov na Goriškem potegovali za nov pisan pokal. »Le-tega bodo pustne- gorica - Pust Stojnice v parku Danes bo Gorica zaživela v pustnem vzdušju. Z odprtjem stojnic s pustnimi dobrotami bo namreč stopil v živo niz goriških pustnih pobud, ki se v letošnji izvedbi ponaša z vrsto novosti. Ob tradicionalnem pustnem sprevodu, ki se ga bo jutri udeležilo devet vozov iz cele pokrajine, devet skupin pustnih šem in godba iz Fiumicel-la, bo k prazničnemu vzdušju prispevala tudi pobuda Sladki vrt. V ljudskem vrtu na Verdijevem korzu bodo danes ob 14.30 odprli stojnice z značilnimi pustnimi slaščicami, stojnice pa bodo odprte tudi jutri do večernih ur. Tradicionalni sprevod, ki bo poživil mestno središče, se bo jutri začel ob 14. uri. Rajanje se bo zaključilo v ljudskem vrtu s podelitvijo nagrad za najbolj izviren voz in koncertom. V okviru prireditve bosta jutri od 11. ure dalje v ljudskem vrtu na razpolago otrokom in odraslim profesionalni maskerki, v mestu pa bo močno oviran promet in prepovedano parkiranje. mu vozu, ki bo na vsaj treh od šestih sprevodov v Gorici, Tržiču, Romansu, Gradežu, Ronkah in Sovodnjah dosegel najvišje število točk, izročili 6. aprila v Gradežu,« je med včerajšnjo predstavitvijo pete izvedbe posoškega pusta povedal Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, kije letos odločno podprla sodelovanje med šestimi prireditelji priljubljenih pustnih prireditev. Med njimi je tudi društvo Karnival, ki bo 3. februarja priredilo 11. sovodenjski pustni sprevod. Slovensko društvo, ki ga sestavljajo KD Skala, KD Briški grič, KD Oton Župančič in KD Sovodnje, je včeraj zastopal Bernard Florenin. Ob njem so se srečanja z Gherghetto udeležili tudi predstavniki ostalih združenj, ki so decembra podpisali sporazum o sodelovanju. »Čeprav zgleda protislovno, je organizacija pustnih sprevodov zelo resna stvar. Zato želi pokrajina stati ob strani prizadevnim članom društev, ki so posamezne pobude po vaseh in mestih združili pod skupni imenovalec. To omogoča vzajemno pomoč in skupno promocijo,« je povedal Gherghetta in poudaril: »Letos smo za posoški pust pripravili vidno reklamo, da bi bili posamezni sprevodi bolj prepoznavni in vabljivi. Pokrajina je prispevala denar za nakup treh transparentov, za tiskanje šestih velikih plakatov in 10.000 zgibank. Morda bi v prihodnjem letu lahko promovirali posoški pust tudi v Sloveniji. Ob reklami smo omogočili društvom, da so letos nakupila lep pokal, ki ga bodo poklonila vozu z najboljšimi uvrstitvami na povor-kah v goriški pokrajini.« Gherghetta je zagotovil, da bo pokrajina tudi v prihodnjih letih podpirala posoški pust. »V prihodnjem proračunu bomo pobudi namenili 7.000 evrov,« je zaključil predsednik pokrajine. Prvi sprevod v okviru posoškega pusta bo potekal jutri v Gorici. V četrtek, 31. ja- nuarja, bo na vrsti Gradež, v soboto, 2. februarja, pa bodo pustarji obiskali Ronke. V nedeljo, 3. februarja, bosta potekala sprevoda v Romansu in v Sovodnjah, 5. februarja pa bo na vrsti Tržiški pust. Sprevodi se bodo zače- Lanski štmavrski voz med goriškim sprevodom bumbaca li ob 14. uri, izjema je le Gradež, kjer je start določen ob 14.30. Nagrajevanje posoškega pusta bo potekalo 6. aprila v Gradežu, kjer bodo izročili pokal najboljšemu vozu in skupini. (Ale) goriška pokrajina - Svečanosti Dan spomina Župan bo jutri šel k spomeniku pred železniško postajo Jutri poteka mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Kot vsako leto bo tudi na Goriškem vrsta slovesnosti in kulturnih pobud, s katerimi bodo počastili spomin na žrtve nacističnega nasilja. Jutri ob 10. uri bo goriški župan Ettore Romoli položil venec k spomeniku pred železniško postajo v Gorici, pri čemer se mu bodo pridružile tudi organizacije borcev in deportiranih v taborišča. Ravno tako jutri, ob 11.30, bodo v muzeju goriške sinagoge v ulici Ascoli odprli razstavo z naslovom 1938-1945 - Preganjanje Judov v Italiji; prireja jo združenje Amici di Israele v sodelovanju z goriško občino, uredil pa jo je center za dokumentacijo judovske zgodovine iz Milana. V Ronkah bodo s pobudami ob dnevu spomina začeli že danes ob 18. uri, ko se bo v knjigarni La linea d'ombra na trgu Berlinguer začela predstavitev knjige »Nessuno mi chie-se«; avtor Alessandro de Liso opisuje življenje partizana Armanda Gasianija, ki je bil deportiran v taborišče Mauthausen. V torek, 29. januarja, pa bodo v vili Vicentini ob 17.30 priredili pobudo »Ronchi dei Legionari: citta della memoria e della liberta«, v okviru katere bodo predvajali dokumentarni film »Questione di memoria«, v katerem so zbrali pričevanja ronških deportirancev; dokumentarec bodo vrteli tudi v tretjih razredih ronške šole Da Vinci. Občina Romans bo v avditoriju v Marianu priredila danes srečanje, na katerem bo skupina bivših deportirancev spregovorila nižješolcem iz Mariana in Romansa, 31. januarja ob 20.30 pa bodo v avditoriju v Romansu uprizorili gledališko igro »Due pugni di terra per un sogno«, ki ravno tako obuja spomin na vojno tragedijo. V petek, 1. februarja, bodo dan spomina počastili tudi v Krminu. Ob 18. uri bo v palači Loca-telli predstavitev knjige Luciana Alber-tona z naslovom »Viaggio nella Shoah«, ki jo je izdal center Leopoldo Gaspari-ni iz Gradišča. štandrež - Preverjanje rekvizitov načrtovalcev za preureditev trga pred cerkvijo Ostalo je le osem kandidatov Dežela FJK je za poseg odštela 600.000 evrov - Junija zaključek načrtovalne faze, nato bo na vrsti javna dražba za dodelitev del Za obnovo glavnega trga v Štan-drežu se bo lahko potegovalo le osem kandidatov. Tehnična komisija goriške občine je namreč odslovila kar šest od štirinajstih načrtovalcev, ki so vložili prošnjo za izvedbo načrta, na podlagi katerega bodo preuredili in olepšali trg pred štandreško cerkvijo in območje za njo. Denar za izvedbo dolgo pričakovanega in nujno potrebnega posega bo prispevala dežela Furla-nija-Julijska krajina. Za ta dosežek nosi zaslugo preminuli deželni svetnik Mir ko Špa ca pan, ki mu je s pod po ro podpredsednika dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Gianfranca Morettona uspelo prepričati deželni odbor o po tre bi po ob no vi štan dreš ke ga tr ga. Tehnična komisija, ki jo sestavljajo vodja tehničnega urada goriške občine Ignazio Spano, Mauro Ussai in Marino Golob, je med četrtkovim preverjanjem ponudb izločila skoraj polovico kandidatov, ki niso vložili vse potrebne dokumentacije. V drugo Glavni štandreški trg pred cerkvijo bumbaca fazo preverjanj so se uvrstili le prostorski načrtovalci Runcio Associati iz kraja Basaldella di Campoformido, studio Tecnoprogetti iz Gorice z inženirjem Brunom Crocettijem, inženir Vittorio Ranalletta s studiom Sai-co ingengneria dei Rubano iz Padove, arhitekti Federico Toso, Cristiano Sacha Fornaciari, Gianfranco Pezzetta in Silvana Meneghini iz Vidma, Studio Novarin iz Vidma, združenje med podjetji Asstecaa iz Vidma, Mp set-tanta, 3S, Di Dato&Meninno ter inženir Adolfo Piazza z arhitektom Brunom Brunellom. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo za obnovo trga pred cerkvijo in prostora za njo odštela približno 600.000 evrov. Podjetje, ki bo zmagalo javno dražbo, bo za poseg prejelo približno 400.000 evrov. Načrtovalna faza projekta se bo nadaljevala v prihodnjih mesecih, zaključiti pa bi se morala junija. Nato bo na vrsti razpis javne dražbe za dodelitev del. (Ale) gorica - Knjiga Usodo tigrovcev krojila partija Da je tema, ki jo obravnava Tatjana Rejec v svoji knjigi Partija in tigrov-ci, zelo zanimiva, je pokazala tudi številna in raznolika udeležba na knjižni predstavitvi v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki jo je v ponedeljek organiziral krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Po uvodnem pozdravu predsednika krožka Marjana Terpina je avtorico in njeno delo predstavil zgodovinar Peter Stres. Pri tem je zanimivo dejstvo, da se je Tatjana Rejec lotila zgodovinskega raziskovanja kljub dejstvu, da je po izobrazbi jezikoslovec. Vendar jo je k raziskovanju resnice o TIGR-u gnala predvsem življenjska bližina, saj je bila sodelavka in soproga Alberta Rejca, bumbaca idejnega vodje antifašistične tajne organizacije, ki se je borila za osvoboditev primorskih Slovencev. Stresovi uvodni predstavitvi je sledilo dolgo in izčrpno podajanje Tatjane Rejec, namen katerega je bil osvetliti odnos, ki ga je Komunistična partija Slovenije imela do pripadnikov TIGR-a, aktivno vključenih v Osvobodilno fronto. Svoje navajanje dognanj je sproti utemeljevala z dokumentacijo iz partizanskih arhivov, zlasti na podlagi pisem, ki so jih primorski komunistični voditelji v OF, predvsem Aleš Bebler, pošiljali članom centralnega komiteja Komunistične partije. Ta pisma razkrivajo odnos partije do tigrovcev, kar naj bi po avtoričinem navajanju privedlo do tragičnih razpletov in likvidacij med vojno in tudi po njej. Tatjana Rejec je povedala, kako se je v svoji knjigi osredotočila na tri tragične figure tigrovcev, ki so se aktivno vključili v OF na Primorskem. Maks Rejec, Tone Černač in Ferdo Kravanja so se znotraj OF posvetili cilju, ki so ga prej zasledovali v organizaciji TIGR. Pri tem pa so - po besedah Rejčeve - trčili ob ideološki načrt, ki ga je partija izvajala nad OF in narodno-osvobodilnim bojem, je izjavila avtorica knjige. V tem tiči tudi tragika imenovanih tigrovcev, ki so - kot izhaja iz dokumentov iz partizanskega arhiva - na vlogo OF gledali predvsem iz narodnostnega vidika, torej s ciljem narodne osvoboditve, medtem ko je partija zasledovala prevzem oblasti in vzpostavitev socialističnega sistema, je še zatrdila Rejčeva in dodala, da je bilo vse ostalo podrejeno ideološkemu načrtu, morebitne ovire pa je bilo treba odstraniti. Knjiga Partija in tigrovci osvetljuje poglavje iz polpretekle zgodovine Slovencev, ki ga bo potrebno dodatno raziskati. Zanimivo je tudi dejstvo, ki ga Rejčeva zgovorno ponazarja, da to ni argument, ki priteguje le zgodovinarje, o čemer priča tudi okoliščina, da je bilo na goriškem srečanju precejšnje povpraševanje po knjigi Tatjane Rejec. Iz razprave pa smo tudi potegnili ugotovitev, da je zgodba o tigrovcih in njihovem vključevanju v OF še posebej pri srcu Primorcem, saj marsikateri njihov sorodnik ali potomec čaka na primerno ovrednotenje tigrovskih zaslug. (Čaj) 16 Nedelja, 27. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Med občino in podjetjem SGP zaradi garažne hiše Spor prehaja v vojno, posledice nosijo ljudje Delavci so včeraj grozili naši dopisnici - V ponedeljek rok za odstranitev vozil Že v četrtek se je med uporabniki garažne hiše in delavci SGP Gorica, ki so z na- ■ ■ meščanjem železnih mrež skušali preprečiti vhod v objekt, spor vnel do tolikšne mere, daje morala posredovati policija, delavci SGP pa so grozili tudi novinarjem, ki so bili ob dogodku prisotni. Eden od stanovalcev pa je v roki vihtel kar lesen kol. Ob vsem tem so na prizorišče prihiteli še predstavniki občine in Komunale ter na strateška mesta postavili avtomobile - med njimi se je znašlo tudi mrliško vozilo -, da so preprečili namestitev zapore z železno mrežo. Včeraj pa so se dogodki vrstili z bliskovito naglico. V jutranjih urah seje pred garažno hišo pripeljalo delovno vozilo podjetja SGP, obenem pa so prišli tudi predstavniki novo-goriške mestne občine in Komunale. Ves čas sta garažno hišo varovala varnostnika podjetja Sintal, ki ju je najela občina, nekajkrat smo opazili tudi policijsko vozilo. Po kratkem ogledu notranjosti objekta in hitrem posvetu so občinski možje prizorišče zapustili, delavci pa so se zbrali zunaj. Ko so slednji videli, da pred garažno hišo fotografiram poslopje in prizorišče, so me nemudoma ob-stopili, začeli kričati in groziti, med drugim tudi, da mi bodo razbili fotoaparat, če bom še naprej opravljala svoje delo. »Varovanje bo 24 ur« Po odgovore na vprašanje, kaj so po ogledu prizorišča sklenili predstavniki Komunale in občine, sem se nato odpravila k direktorici občinske uprave, Elviri Šušmelj. Povedala je, da SGP že tretji dan poizkuša izprazniti prvo garažno hišo na Gradniko-vih brigadah in zapreti vhode vanjo z obrazložitvijo, da bo izvedlo vzdrževalna dela in jo po dveh mesecih ponovno odprlo. Vendar ne več brezplačno, ampak bo parkiranje začelo zaračunavati. »Vzdrževanje te garaže je pogodbena obveznost Komunale, ki ta dela opravlja, storitev pa vsa leta plačuje mestna občina. Zato pa lahko občani in občanke brezplačno parkirajo. SGP nima po našem mnenju nobene pravne podlage za svoje početje. Občina in Komunala tam že tretji dan izvajata nujna dejanja samopomoči, za preprečitev kakršnih koli neželenih dogodkov skrbi policija, za trajno rešitev pa skušamo na sodišču doseči prepoved posegov in dejanj SGP-ja,« pojasnjuje Šušmel-jeva. Na vprašanje, kako bodo postopali v prihodnjih dneh, direktorica občinske uprave odgovarja: »Ko bomo dobili sodno odredbo, lahko na njeni osnovi reagira le policija. To je potem trajna rešitev. Do tedaj pa bomo izvajali dejanja samopomoči. Mi branimo interes in pravico občanov, da v tej garaži brezplačno parkirajo. Vsa leta so se vzdrževalna dela izvajala brez zapiranja garaže in pošiljanja avtomobilov iz nje! Samovoljno in brez pravne podlage pa nihče nima pravice spreminjati stvari,« je poudarila in dodala, da sodno odredbo sodišča pričakujejo v kratkem. »Objekt do nadaljnjega varuje podjetje Sintal, ki ga je najela občina, 24 ur na dan,« je še zatrdila. Umik varnostnikov občine Ob vrnitvi pred garažno hišo je bila slika povsem drugačna od pričakovane: varnostnika Sintala sta ravnokar zapuščala prizorišče, ravno tako delavci SGP, pred objektom se je zbralo nekaj stanovalcev in uporabnikov garažne hiše in tudi direktor uprave SGP Miha Šegula. Stanje se je, na videz, umirilo. »Stanje se sploh ni umirilo,« je prvi vtis popravil Šegula. »Varnostna agencija Sintal je končno preverila, kdo je sploh zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. To je SGP. Zato je odpoklicala svoje varnostnike. Mi pa smo danes podpisali pogodbo z varnostno službo Savoy, zato lahko v prihodnjih dneh pričakujete, da bomo z obnovo garažne hiše nadaljevali, tokrat z našim varnostnim podjetjem.« Kot je še pojasnil Šegula, zakon o varovanju določa, da, če določeno območje že varuje eno pooblaščeno podjetje, drugo na istem območju varovanja ne sme izvajati, sicer je ob licenco. Šegula je še napovedal zaprtje garažne hiše v skladu s terminskim planom; ko bo hiša obnovljena, bodo parkirišča ponujena v najem. Redkim vozilom, ki so še ostala parkirana v garažni hiši, so v četrtek za brisalce ponovno zataknili lističe z novim rokom odstranitve. Če vozila do ponedeljka, 28. januarja, ne bodo odpeljana, bo to storilo podjetje na stroške la- Vhod v garažno hišo (zgoraj) in odhajajoča Sintalova varnostnika (desno), naša anketiranca Jožica in Tomo Krže foto k. m. stnikov. Nekateri stanovalci v bližnjih stolpnicah pa so nas opozorili, da so za parkirno mesto že plačali ob nakupu stanovanja. »Tudi mi imamo v arhivu kupoprodajne pogodbe od vsega začetka in natančno vemo, kakšno je stanje in kaj v njih piše. Parkirne hiše so last SGP, zato naša odločitev o obnovi in ponujanju v najem,« na to odgovarja Šegula in dodaja, da bo vstop v parkirno hišo po obnovi možen le z magnetno kartico. Na trditve občine, da ima Komunala prevozniki V Slovenijo za nakup goriva Čeprav namerava dežela FJK znižati ceno deželnega goriva, da bo le-ta bolj konkurenčen s slovenskim, bo preko trideset prevoznih, obrtniških in drugih podjetij goriške in tržaške pokrajine začelo kupovati gorivo v Sloveniji. »Cena dizla za poklicna vozila se namreč kljub temu ne bo znižala, zato smo primo-rani iskati druge rešitve,« je povedal Erminio Gianesini, predstavnik prevoznikov pri goriški zvezi industrij-cev. Le-ta vodi pogajanje z dvema slovenskima družbama za prodajo goriv, ki se bodo predvidoma zaključila do srede. »V ponedeljek in torek se bomoše zadnjič srečali s predstavniki dveh slovenskih družb, v sredo pa bomo odločali na podlagi najboljše ponudbe,« je povedal Gianesini. Prevozniki so izračunali, da bodo grosisti in črpalkarji na tej strani meje letno prodali približno deset milijonov litrov manj goriva, kar odgovarja približno 5 milijonom evrov. s podjetjem SGP od leta 1983 še vedno podpisano pogodbo o vzdrževanju garažne hiše, pa Šegula odgovarja: »Pogodbo smo preklicali pred nekaj dnevi.« Na občini smo to preverili. Direktorica občinske uprave pojasnjuje: »SGP je napisal: "vse morebitne pogodbe odpovedujemo", to pa ni nikakršna odpoved pogodbe!« Posledice nosijo stanovalci Nekaj stanovalcev bližnjih blokov, ki so opazovali celotno dogajanje, je za vse sku- paj odkrito okrivilo občinsko upravo, češ da zadeve ni bila sposobna urediti v preteklosti, negodovali pa so tudi proti nameram podjetja SGP glede uvedbe plačila parkiranja. Drugi so opozorili, da posledice trenj med občino in SGP nosijo v največji meri stanovalci. »Tu stanujemo, odkar je bil blok zgrajen. Sedaj se naenkrat problemi, ki naj bi se reševali med občino in ne vem katerimi podjetji, zgrnejo nad stanovalce. Zaradi vsega tega živimo pod stresom, sedaj so okoliška parkirišča tako polna, da ni več kam parkirati. Upam, da bo zmagal zdrav razum in da se bodo znali zmeniti med sabo,« je povedala Jožica Krže, stanovalka na Grad-nikovi ulici. »To, da se na naših hrbtih spori rešujejo, ni prav. Upam, da se bo reševalo tako, kot je treba. Direktor nam je stanovalcem razložil, kakšen namen ima, sporazumeli naj bi se tudi z občino. Zgleda, da dobra volja je, upam, da na obeh straneh,« pa dodaja domačin Tomo Krže. V ponedeljek protesti? O ukrepih v prihodnjih dneh je direktorica občinske uprave Elvira Šušmelj povedala: »S Sintalom smo sodelovanje začasno prekinili, saj je izpraznitev vozil napovedana šele v ponedeljek, čez vikend pa bo pogostejše obiske garažne hiše opravljala Komunala. Od ponedeljka dalje pa bomo storili vse, kar je potrebno, z vsemi pravnimi sredstvi bomo skušali zavarovati pravice občanov. Žal so se začele uresničevati bojazni, da je Nova Gorica izpostavljena izsiljevanju in profitni logiki kapitala, ki si je prilastil mestno javno infrastrukturo.« Do ponedeljka naj bi torej stanje ostalo nespremenjeno. Kaj pa potem? Med stanovalci se že šušlja o protestu zoper zaprtje garažne hiše. Katja Munih Odločajo o upravitelju CPT-ja Prefektura bo v roku desetih dni razglasila novega upravitelja centra za priseljence CPT v Gradišču. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, in sicer zadruga Minerva, ki je sedanji upravitelj centra, konzorcij Connecting People iz Trapanija, ki upravlja center za priseljence v sicilskem mestu, naveza, ki jo vodi zeleni križ iz Gradišča, in konzorcij ADOK iz kraja San Vito al Torre. Pogodba z zadrugo Minerva je zapadla 15. decembra, prefektura pa jo je podaljšala do 31. januarja; nova pogodba bo veljala tri leta. De Anna pri Romoliju Goriškega župana Ettoreja Romolija je včeraj obiskal predsednik pokrajine Por-denon Elio De Anna. Upravitelja sta se pogovorila o konzorciju za upravo ronškega letališča, preverila pa sta tudi možnosti sodelovanja na ravni deželne politike, turizma in kulture. De Anna je obiskal tudi predsednika Fundacije Goriške hranilnice, kateremu je predlagal skupno organizacijo razstav. Fortuna zapušča pokopališče Goriški občinski odbornik Antonio De-vetag je včeraj sporočil, da naj bi igralnica Fortuna še pred koncem aprila zapustila stavbo ob judovskem pokopališču v Rožni dolini. Odbornik vseskozi izkazuje posebno pozornost vprašanju izpraznitve stavbe, vest pa je sporočil ob jutrišnjem dnevu spomina. Lutkovna predstava odpadla Lutkovna predstava »Tic-tac e il tempo sospeso«, ki je bila v okviru niza Zimski popoldnevi na sporedu danes v centru Bratuž, bo zaradi bolezni protago-nistke odpadla. Za informacije je na razpolago tel. 0481-537280. Pevska revija v Desklah Po sinočnjem uvodnem koncertu se bo danes in jutri v Kulturnem domu Deskle nadaljevala Revija pevskih zborov Goriške v organizaciji JSRS za kulturne dejavnosti. V treh koncertnih večerih bo nastopilo skupno trideset zborovskih sestavov. Tridnevno revijo spremlja uveljavljeni strokovnjak s področja zborovske glasbe Ambrož Čop, ki bo po nastopu z vsakim zborovodjem opravi temeljito analizo izvajanih skladb. Tako danes kot jutri se bosta koncerta začela ob 18. uri; vstopnina znaša pet evrov, prodaja vstopnic pa poteka uro pred vsakim koncertom pri blagajni Kulturnega doma. Zaprtje gostilne Ai popoli Gostilno Ai popoli v ulici Ascoli v Gorici bodo zaprli, ker se njeno poslovanje ni iztekalo po pričakovanjih, njeni upravitelji pa prirejajo danes poslovitveno družabnost za zveste goste. Drevi od 19. dalje bo mogoče uživati ob Aureliovih kuharskih »umetninah«, glasbi in presenečenju; popusti na hrani bodo do 40-odstotni. tržič - Državno cesto bodo zaprli 18. februarja Dvanajstmesečna zapora Za potrebe domačinov in dostop do bližnje bolnišnice bodo uredili alternativne poti Državno cesto 305 med Ronkami in Tržičem bodo zaprli prometu 18. februarja, zaprtje pa bo predvidoma trajalo dvanajst mesecev. Toliko časa bo potrebnega za uresničitev podvoza pod železniškimi tiri v rajonu San Polo, v neposredni bližini veleblagovnice Emisfero. Zaradi cestne zapore bo promet močno oviran, dodatno pa bo obremenjena državna cesta 14, koder bodo speljali glavnino vozil. Posledice zaprtja ceste so včeraj vze- Območje, kjer bodo uresničili podvoz altran li v pretres na goriški prefekturi, kjer se je sestal pokrajinski odbor za javno varnost; poleg prefekta in kvestorja so se seje udeležili krajevni upravitelji ter predstavniki sil javnega reda, družb javnih prevozov, zveze industrijcev in obrtnikov. Pokrajinski odbornik Maurizio Di Matteo je orisal načrtovana dela in začasno ureditev alternativnih poti, ki bodo služile lastnikom tamkajšnjih hiš in bodo omogočile dostop do bližnje bolnišnice. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. januarja 2008 1 7 štandrež - Nocoj premiera dramskega odseka Primorske zdrahe na domačem odru Goldonijevo izvirno komedijo obarvali s štandreško govorico Tokrat so se lotili Primorcev in njihove prepirljivosti. Igralci dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež bodo namreč nocoj spet na potezi. Na domačem odru v župnijski dvorani Anton Gregorčič bodo premierno uprizorili veseloigro Primorske zdrahe. Gre za priredbo komedije »Le baruffe chiozzotte« Carla Goldoni-ja, ki so jo nekoliko približali našemu okolju in jo obarvali s štandreško govorico. Za Štandrežce bo to druga lastna produkcija v letošnji abonmajski sezoni ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jo prosvetno društvo prireja že sedmo leto zapored. Pred nekaj meseci so se mlajši člani dramskega odseka uspešno že predstavili s komedijo Boeing Boeing, ki je naletela na dober sprejem. Na uspeh računajo tudi tokrat, saj so se na novo premiero intenzivno pripravljali, kljub temu da jih je čas preganjal, pravi Božidar Tabaj, eden izmed stebrov igralskega ansambla, ki bo za to priložnost nastopil v množično zasedbi, saj jim je na pomoč priskočil tudi Oder 90; predstavo je režiral Jože Hrovat, dolgoletni društveni sodelavec in član SNG Nova Gorica. Kot dokazuje komedija Primorske zdrahe, tudi med Primorci, polnimi temperamenta in otroške odprtosti, velja, da prenagljeno izrečena beseda v hipu zaneti prepirljivost in nesoglasja med vaščani. »Prepričan sem, da bo publika zadovoljna z izbiro veseloigre, ki jo odlikuje predvsem sočnost domačega narečja, v katerem jo bomo odigrali,« je povedal Tabaj in izrazil pričakovanje, da bo večmesečni trud celotnega gledališkega ansambla poplačan s številnim obiskom. Premiero bodo odigrali nocoj z začetkom ob 20. uri, abonmajska ponovitev pa bo jutri ob 17. uri ravno tako v štandreški župnijski dvorani. (VaS) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.10 - 22.00 »Io sono leg-genda«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Predator 2«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Non e mai troppo tardi«. Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »In-to the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 16.00 - 18.45 - 21.45 »American Gangster«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.00 - 22.10 »Io sono leg-genda«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Prdator 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bianco e nero«. NOVA GORICA: 19.00 »Začarana«; 21.00 »Postreli jih«. 3 Koncerti gorica - Tudi Štandrežca na odru Priljubljena Županova Micka Božidar Tabaj je v Linhartovi komediji odigral Glažka bumbaca Stopnjo priljubljenosti veseloiger med domačo publiko je dokazala tudi polna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer je gledališče Toneta Čufarja z Jesenic minulo nedeljo prikazalo Županovo Micko. Čeprav je Micka prišla tokrat z Jesenic, je imela nekaj goriških prvin, saj jo jo režiral Emil Aberšek iz Nove Gorice, vlogi pa sta odigrala štandreška igralca Božidar Tabaj in Marko Brajnik. BOŽIČNI KONCERT bo v cerkvi na Kostanjevici nad Novo Gorico v nedel- jo, 27. januarja, ob 19. uri. Nastopili bodo Milena Košuta (sopran), Goran Ruzzier (bas), Anja Colja (flavta), Ingrid Tavčar (orgle, klavir), David Ban-delj (orgle, klavir). KONCERT V VRTOVINU bo danes, 26. januarja, ob 19. uri v dvorani v Vrto-vinu. Nastopila bosta MoPZ Vinograd iz Vrtovina in Godalni orkester Glasbene šole iz Ajdovščine; vstop prost. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo v organizaciji združenja AGIMUS v nedeljo, 27. januarja, ob 17.30 koncert v sklopu niza »Dome-nica a concerto 2008«. Nastopil bo kitarist Riccardo Farolfi. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala »Across the border 2008« koncert tržaškega pevca in kantavtorja Lorenza Pilata; predpro-daja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 048133288; info@kulturnidom.it). ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb nocoj ob 20. uri v avli osnovne šole v Pivki: nastopajo Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle), pihalni orkester Komen (dir. Simon Perčič), Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pupis); jutri ob 17. uri v Kosovelovem domu v Sežani: nastopajo pihalni orkester Kras Doberdob (dir. Patrick Quaggiato), pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič); v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek (dir. Eva Je-lenc), pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Car-li); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), godbeno društvo Na-brežina (dir. Sergio Gratton). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM IZ GORICE sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v soboto, 8. marca, enodnevni izlet na Dolenjsko z obiskom in ogledom Trubarjeve domačije ter okolice; prijave in vpisi pri poverjenikih do zasedbe razpoložljivih mest; na račun 20 evrov. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Prosvetno društvo Štandrež -dramski odsek DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. KD DANICA vabi otroke na veseli pustni popoldan, ki bo danes, 26. januarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. Premiera: danes, 26. januarja 2008, ob 20. uri Abonmajska ponovitev: jutri, 27. januarja 2008, ob 17. uri. Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi člane na redni občni zbor v torek, 29. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal v dvorani F. Močnika v goriškem slovenskem pastoralnem središču pri cerkvi sv. Ivana, ul. San Giovanni 9 v Gorici. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da se bo v nedeljo, 27. januarja, začel nedeljski tečaj alpskega smučanja. Potekal bo na Ne-vejskem sedlu (v Zlebeh). Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred sejmiščem Espomego v ul. Barca v Gorici. Zbirališče udeležencev, ki se bodo v Zlebe pripeljali z lastnimi sredstvi, bo ob 9. uri na glavnem parkirišču. Tečaj se bo nadaljeval 10., 17. in 25. februarja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da bo 30. januarja deželni svet ob 20. uri v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so na-prošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavni-ka/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481-536455, faks 0481-536324, gorica@ssorg.eu.). IS Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel. 0038641-769863, andrej.se-dej@rkc.si). PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici bo v ponedeljek, 28. januarja, ob 18. uri s pravljico, ki jo bosta posredovali mladi študentki Teja Pahor in Sla-vica Radinia. V KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi Kulturni center Lojze Bratuž (avtobus vozi po običajnem voznem redu) z obrazi pokrovitelj I sezone v Gorici svojega centeri v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 17. uri posvet z naslovom Evroregija in mladi. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA (Bevkov trg 4) bo v torek, 29. januarja, ob 19. uri v sklopu soočanj s sodobno vizualno umetnostjo predavanje Marka Pogačnika z naslovom Pregrevanje zemlje, pregrevanje srca; informacije na tel. 0038653354015. L. Mali oglasi V LOČNIKU prodam skoraj novo vrstno hišo v sončni legi, s tremi spalnicami, z dvema kopalnicama, z rustikalno opremljeno sobo v spodnjih prostorih, s podstrešjem in garažo; tel. 3204305197. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Francesco Samar v kapeli splošne bolnišnice; 12.00, Mafalda Cibej vd. Fantini s pokopališča v cerkev na Placuti. DANES V FARI: 11.00, Ernesta Disse-gna por. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Livio Zaccaria (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.30, Guido Sant v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.30, Anna Visintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.55, Alessandro Zotti iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče v Štarancanu. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Er-melinda Furlan vd. Valline (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 1 8 Sobota, 26. januarja 2008 bruselj - Europalia V teh dneh vrsta slovenskih predstav Belgijsko občinstvo bo v zadnjih dveh tednih festivala Europalia uživalo še ob zadnjih slovenskih predstavah. V Bruslju, Gentu in Charleroiju se bodo predstavili mladi plesalci, lutkarji in gledališčniki. Slovenske umetnike je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve izbrala fundacija Europalia, so sporočili z ministrstva. Festival je posvečen praznovanju 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe in organiziran v sodelovanju z Evropsko komisijo, Po izjemno odmevnem gostovanju Slovenskega mladinskega gledališča s predstavo Fragile! ter po gostovanju mladih slovenskih plesalcev zavoda Exodos v Bruggesu in Ant-werpnu se tokrat na Europaliji obeta nova slovenska poslastica. Tako je v četrtek v Palais des Beaux-Arts v Bruslju slovensko plesno ustvarjalnost zastopala predstava Drage drage, avtorica je Maja Delak. Včeraj in danes se v Bruslju in Charleroiju s plesno predstavo Praznovanje predstavlja skupina EnKnap. Med 26. januarjem in 3. februarjem se bosta v Gentu v Evropskem lutkarskem centru v sklopu posebnega festivala slovenskega lutkarstva predstavila Lutkovno gledališče Ljubljana, izvedlo bo lutkovni predstavi Doktor Faust in Ta veseli dan ali Ma- tiček se ženi, ter Mini teater z lutkovnimi predstavami Palčica, Osel Naza-renski in Tinček Petelinček. Bruseljsko občinstvo bo nato 29. in 30 januarja razvajalo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Visoka pesem. S svojevrstno interpretacijo biblijske knjige pesmi z ljubezensko tematiko, bo SMG 29. in 30. januarja nastopilo v ugledni palači lepih umetnosti Bozar v Bruslju. V predstavi nastopata Olga Grad in Robert Prebil, režiral jo je flamski umetnik Jan Decorte in je lani nastala v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča v sodelovanju z belgijsko skupino »bloet vzw.« in pomembnim bruseljskim gledališčem Kaaitheater. Začetki Europalije segajo v leto 1969. Na festivalu vsako leto predstavijo kulture povabljenih držav. Celostno in pestro, prek najrazličnejših razstav, odrskih dogodkov, koncertov, literature, folklore, gastronomije, kolokvijev in konferenc se predstavljajo vse države članice Evropske unije. Organizatorji si prizadevajo z izbranimi deli najti skupne točke, ki povezujejo evropske države, hkrati pa predstaviti bogastvo in raznolikost evropske kulture, je sporočila Eva Kalan iz sektorja za mednarodne odnose v kulturi na ministrstvu za zunanje zadeve. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / najavljene ponovitve so ODPOVEDANE zaradi poškodbe. Nove termine bomo naknadno objavili. Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / danes, 26. januarja, ob 20.30 (Red B), jutri, 27. januarja, ob 16.00 (Red C z varstvom otrok), v četrtek, 31. januarja, ob 19.30 (Red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), v petek, 1. februarja, ob 20.30 (Red F) in v soboto, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadnapisi). Gledališče Rossetti Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti -Giornaliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gamberini, Alfonso De Filippis in Giovanni Siniscalco. Danes, 26. januarja, ob 20.30 ter jutri, 27. januarja ob 16.00. Bertolt Brecht: »Le storie del Signor Keuner« / nastopajo: Moni Ovadia, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov in Ivo Bucciarelli. V torek, 29., sredo, 30., in v četrtek, 31. janua-jra, ob 20.30. Gèrard Luzier: »Non svegliate Cecile, è innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. V petek, 1. februarja, in v soboto, 2. februarja, ob 20.30. DVORANA BARTOLI Danes, 26. januarja in jutri, 27. januarja ob 17.00 / Varietà. La Contrada Teatro ragazzi: »Bonaventura veterinario per forza« / jutri, 27. januarja, ob 11.00. William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. V petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / gostuje SSG iz Trsta; v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi). VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Fi-lippo. Od petka, 1. februarja, do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45. Teatro Palamostre Danes, 26. januarja, ob 21.00 / Teatro Sotterraneo: »Post-it«. Igrajo: Sara Bonaventura, Iacopo Braca, Matteo Cec-carelli, Caudio Cirri. V soboto, 2. februarja, ob 21.00 / Arca Azzurra Teatro: »Racconti solo rac-conti«. Besedilo in režija: Ugo Chiti. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavaz-za, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. Noel Coward: »Intimna komedija« / v režiji Zvoneta Šedlbaura. V sredo, 30., in v četrtek, 31. januarja, ob 20.30. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzi-kanti. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V ponedeljek, 28. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V torek, 29. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V sredo, 30. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V četrtek, 31. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog maskara«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 26. januarja, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Jutri, 27. januarja, ob 19.30 / gostuje Gimnazija Bežigrad s predstavo »Trip za tri«. V ponedeljek, 28. januarja, ob 15.00 in ob 18.00 / »Ozri se v gnevu«. V torek, 29. januarja, ob 15.30 in ob 19.30 / »En dan v smrti Jožce Rožce«. V sredo, 30. januarja, ob 19.30 / Joseph PRIREDITVE Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Ljudomrznik«. V soboto, 2. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 26. januarja, ob 20.00 Jose San-chis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. V torek, 29. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V sredo, 30. januarja, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 31. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. V petek, 1. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. januarja, ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija: Luka Martin Škof. V ponedeljek, 28., in v torek, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 / Arabella Steinbacher - violina in Robert Kulek - klavir. ZGONIK Športno-kulturni center Danes, 26. januarja ob 21.00 / koncert prijateljstva. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. februarja, ob 20.45 / koncert Philharmonische Camerata Berlin. GORICA Kulturni dom V torek, 29. januarja, ob 20.30 / koncert tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Za informacije klicati na tel. št. 0481-33288. Avditorij V petek, 1. februarja, ob 20.45 / nastopajo sopran Susy Picchio, komik Gi-gi Franchini in Ensemble Musicale »Wunderbar« pod vodstvom Marca Padernija. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 27. januajra, ob 17.00 14. Revija kraških pihalnih godb. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 30. januarja, ob 20.15 bo v Mali dvorani plesna predstava »Drage drage«, koncept in koreografija Maje Delak. V petek, 1. februarja, ob 20.15 bo v Veliki dvorani izvenabonmajski koncert skupine Melodrom. LJUBLJANA Cankarjev dom Big Band RTV Slovenija / predstavitev novega albuma »Etno« - ljudske pesmi v jazzovski preobleki. Jutri, 27. januarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani. Glasbe sveta 2008: Sheikh Ahmad Al-Tuni (Egipt) / Linhartova dvorana, v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.15. V četrtek, 31. januarja, ob 19.00 bo v Gallusovi dvorani koncert Dunajskih Fiulharmonikov, dirigent: Ivan Fischer; solistka: Bernarda Fink (mezzosopran). V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Dvorani Slovenske filharmonije v okviru kitarskega cikla Zvoki šestih strun 2008 nastopil kitarist Paul Galbraith. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 26., in v torek, 29. januarja, ob 19. uri, v petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V soboto, 2. februarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: do jutri, 27. januarja, je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; v soboto do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - carattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6, je na ogled slikarska razstava Stoja-na Ražma in Dorotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta še danes, 26. januarja, od 10. do 13. ure. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »Leredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. DOBERDOB V Modra's galeriji Kulturnega društva Jezero je do jutri, 27. januarja, na ogled slikarska razstava Salvatoreja Pudduja z naslovom »Peresa«. Urnik: v soboto med 17. in 19. uro ter v nedeljo med 10. in 12. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. -/ ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it tenis - Srb Novak Djokovic v polfinalu Australian opna Prekinil Federerjev sanjski niz »slam« finalov Dvajsetletni Beograjčan zabil Švicarju kar 13 asov - Debitanta v finalu MELBOURNE - Srbski teniški igralec Novak Djokovic je drugi finalist odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu. V polfinalu je Djokovic v treh nizih s 7:5, 6:3 in 7:6 (5) premagal prvega igralca sveta, Švicarja Rogerja Federerja.Djoko-vic je v dvoboju s Federerjem izkoristil že prvo zaključno žogico in poskrbel, da Švicar prvič po desetih zaporednih turnirjih za Grand Slam ne bo igral v fina lu. Fede rer je v de -setih final nih nas topih kar osem krat zmagal, le v Roland Garrosu je moral dva krat pri zna ti pre moč Špan cu Rafaelu Nadalu. Federerja tako ne bo v finalu turnirja za Grand slam prvič po French Opnu let a 2005. V presenetljivem finalu Melbourna bo Djokovic igral s Francozom Jo-Wil-friedom Tsongo, ki je v četrtkovem polfinalu pripravil prvovrstno presenečenje in v treh nizih s 6:2, 6:3 in 6:2 odpravil drugega nosilca Španca Rafa e la Nada la. Beograjčan Novak Djokovič bo 22. maja dopolnil šele 21 let, visok je 187 cm in težek 80 kg. Osvojil je sedem turnirjev poklicnega cirkusa, lani je bil finalist v ZDA in polfinalist v Parizu (Roland Garros) in Wimbledonu ansa »Občutki so nepopisni. Premagal sem prvega igralca sveta in enega najboljših v tenisu v vsej zgodovini. Sam ne vem, kako sem zdržal vse te pritiske, a v najbolj pomembnih trenutkih sem igral najboljši tenis.Izredno sva izenačena in lahko bi bilo tudi obratno, zato sem še toliko bolj ponosen, da sem iz sebe stisnil vse in končno potrdil, da sem tudi po psi ho loš ki pla ti res na pre -doval,« je po dveh urah in napetega dvoboja povedal 20-letni srbski igralec, ki je nasprotniku zabil kar 13 asov. Tudi Federer je priznal, da je Djokovic igral odličen tenis, zase pa: »Igral sem že boljše. Vedno pač ne moreš igrati na najvišji ravni. Ne morem zmagati na vseh turnirjih in tudi uvrstitev v polfinale tega turnirja je velik uspeh.« Znani pa sta tudi zmagovalki v tekmovanju ženskih dvojic. To sta Ukrajinki Alona in Katerina Bondaren-ko, ki sta v finalu premagali belorus-ko-izraelsko navezo Viktorija Azaren-ka/Shahar Peer z 2:6, 6:1, 6:4. »naša napoved a-lige« - Z. Kuštrin Udinese se bo s težavo uvrstil na 4. mesto in v ligo prvakov »Bil bi predsednik Juventusa« Inter in Roma bežita. Boj za tretje in četrto mesto, ki še vodita v ligo prvakov, pa bo oster in ize na čen. »Mi lan zaostaja de set točk, toda dvo mim, da An celot -tijevi varovanci ne bodo popravili položaja na lestvici in se vključili v boj za ligo prvakov. Zatem sta Fio ren ti na in Juven tus, tako da bo za videm ski Udi ne se res tr da,« me ni predsed nik Sovo -denj Zdravko Kuštrin. Če pa bi moral Kuštrin izbrati, pri katerem klubu bi rad bil predsednik? »Glede na to, da sem tudi navijač Juventusa, bi izbral prav turinski klub. To društvo pa bi izbral iz več razlogov, saj so pogoji za delo in organizacija odlični. V klubu imajo določena pravila, ki jih mora vsak spoštovati. Resnost je na višku. Ni kot pri In-terju, pri katerem so vsa ta leta slabo delali, čeprav so imeli (in še imajo) na voljo veliko kapitala. Kateri klub pa je pravi zgled za delo z mladimi? »Nedvomno Atalanta, ki je v zadnjih desetih letih vzgojila veliko število dobrih nogometašev. Vložijo ogromno denarja v mladinski sektor. Tudi pri Udineseju imajo odlično organizacijo, čeprav v Vidmu ne vzgajajo mladih, temveč jih iščejo po svetu.« (jng) Zdravko Kuštrin Zdravkova napoved: Sampdoria - Siena 1 (2:1) Roma - Palermo 1 (2:0) Atalanta - Reggina X (1:1) Cagliari - Napoli 2 (0:1) Catania - Parma 1 (2:1) Empoli - Fiorentina 2 (1:2) Milan - Genoa 1 (3:0) Torino - Lazio 1 (1:0) Udinese - Inter 2 (1:2) Livorno - Sampdoria X (1:1) Messina - Triestina X (1:1) Prejšnji krog: Domenico Centrone je pravilno napovedal pet tekem in dva izida ter tako zbral 11 točk (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3 točke). Vrstni red: B. Kemperle 15 točk, D. Centrone 11, N. Bukavec 7, E. Pribac 6, D. Švab, M. Bombač 5, S. Lipovec, G. Husu, M. Grgič 4, D. Mauri 3, F. Sambo 1, R. Kalc 0. DANES V A-LIGI - Sampdoria - Siena ob 18.00 in Roma - Palermo ob 20.30. Sobota, 26. januarja 2008 1 Q APrimorski ~ dnevnik smučanje Ana Drev pod nož v Valdoltri LJUBLJANA - Slovenska smučarska reprezentantka Ana Drev si je na treningu v avstrijskem Reiteralmu poškodovala sprednje križne vezi v levem kolenu. Že jutri jo bodo operirali v Valdoltri. MOŠKI SMUK - Kanadčan Manuel Osborne Paradis (2:01,65) je bil najhitrejši na treningu smuka v Chamonixu. Drugo mesto je osvojil Marko Büchel iz Liechen-steina, ki je bil počasnejši za vsega osem stotink sekunde, Američan Marco Sullivan na tretjem mestu pa je zaostal 59 stotink. Slovenec Andrej Jerman je bil šesti (+ 0,73). DENIS KARBON - Južna Ti-rolka bo na današnjem veleslalomu za svetovni pokal v Ofterschwangu tekmovala z roko v mavcu. KANDIDATURA - Avstrija in Češka bosta prijavili skupno kandidaturo za organizacijo evropskega odbojkarskega prvenstva leta 2011. NBA - Golden State Boštjana Nachbarja je s 119:121 doma izgubil proti New Jerseyu. Slovenec je dosegel osem točk in dodal še sedem skokov. B2-LIGA - Od košarkarskih ekip iz FJK bo doma igral le goriški NPG, ob 18. uri bo gostil drugo uvrščeni Jesolo San Dona'. Tržaški AcegasAps v Civitanovi in tržiški Falconstar v Oderzu bosta igrala proti direktnemu tekmecu za obstanek. HOKEJ NA LEDU - V 7. krogu drugega dela 1. avstrijske lige Ebel je celovški KAC z 9:7 premagal Acroni Jesenice. Vrstni red: Vienna Capitals 14, Black Wings Linz 12, Red Bull Salzburg 11, KAC Celovec 10, Acroni Jesenice 6, VSV Beljak 3. KOSTNER - Na EP v umetnostnem drsanju v Zagrebu je Ladinka v italijanskem dresu Carolina Kostner brezhibno izpeljala kratki program (po katerem vodi) in ima sedaj odlično izhodišče za potrditev celinskega naslova. avtomobilizem - Začetek SP v reliju Prvaka Sebastiana Loeba ogroža Fordov finski paket MONACO - Po tradiciji so novo sezono avtomobilističnih športov prvi začeli dirkači svetovnega prvenstva v reliju, ki v uvodnem nastopu v letu 2008 že tekmujejo v monaški kneževini. Naslov najboljšega brani najhitrejši voznik zadnjih let Francoz Sebastien Loeb (Citroen), ki je bil svetovni prvak v letih 2004, 2005, 2006 in 2007. Pri vrhu tako tudi v novi sezoni ne bo nič novega - še vedno je Loeb tisti, ki ga bodo tekmeci lovili in skušali preprečiti, da bi osvojil rekordni peti zaporedni naslov svetovnega prvaka. Daje temu tako kažejo že prve hitrostne vožnje v Monacu, po katerih je Loeb že trdno v vodstvu. A v primerjavi z zadnjimi sezonami je razlika vendarle precejšnja, saj se je po koncu lanske sezone upokojil njegov največji izzivalec Finec Marcus Groenholm. Toda Loeb po slovesu prekaljenega finskega dirkača ne bo imel nič lažjega dela. V tovarniški ekipi Forda gaje namreč zamenjal njegov rojak, mladi (22 let) in obetavni Ja-ri-Matti Latvala, ki bo skupaj z nekoliko iz-kušenejšim Mikkom Hirvoenom - ta naj bi prevzel vlogo prvega izzivalca svetovnega prvaka - sestavljal izredno nevaren Fordov finski paket. Loeb se bo lahko v moštvu še naprej zanašal na pomoč Španca Danija Sorda. V tovarniški ekipi Subaruja bodo, tako kot že nekaj zadnjih sezon, tudi letos, spet z napovedanim, a še ne predstavljenim novim dir-kalnikom, skušali bolj mešati štrene najboljšima ekipama, dirkača pa bosta stara znan- Francoz Sebastian Loeb že vodi v Monte carlu ansa ca, svetovni prvak iz leta 2003 Norvežan Pet-ter Solberg in Avstralec Chris Atkinson. Sol-bergov starejši brat Hening vozi za moštvo Stobart Ford, kamor se bosta za nekaj reli-jev v sezoni vrnila tudi Italijan Gigi Galli in Belgijec Francois Duval. Novinec med tovarniškimi ekipami so letos Suzuki, Japonci bodo z dirkalnikom SX4 v prvem letu bolj nabrali izkušnje, stavili pa so na preizkušena Skandinavca Tonija Gardemeistra in Per-Gunarja Anderssona. V SP letos ne bo moštev Škode in Kronos Citroena. Prav za vsa moštva pa bo novost opremljevalec gum, saj je mednarodna av- tomobilistična zveza sklenila ekskluzivno pogodbo s Pirellijem. Reli Monte Carlo doživlja že 76. izvedbo, tudi na tej dirki pa lahko Loeb doseže nov rekord. Dirkač, ki je s 36 posamičnimi zmagami na relijih za SP že nekaj časa na vrhu lestvice najboljših, bi se lahko z novo zmago v kneževini povzpel tudi na prestol naj bolj šega na tem reli -ju, ki si ga zdaj s po štirimi zmagami (2003, 2004, 2005 in 2007) deli s še tremi legendami relija, Tommijem Makine-nom, Walterjem Rohrlom in Sandrom Munarijem. nogomet - Triestina v Messini Postavna napadalca potrebujeta prave podaje Do točk z igro kot so jo pokazali proti Trevisu v prvem polčasu V Trstu se je uvodna prvenstvena tekma zaključila brez zmagovalca, skoraj pet mesecev in 21 krogov kasneje pa se bosta danes znova spopadli Triestina in Messina, le da bo tokrat na domači zelenici igralo moštvo iz Sicilije. S pričet-kom ob 16. uri bosta v udobni San Filip-pu stopili ekipi, ki imata nekoliko različne cilje. Domača Messina po tihem še računa na možno uvrstitev v končnico za napredovanje, medtem ko bi se Triestina zadovoljila z mirnim obstankom. Čeprav ima na lestvici Messina sedem točk več od Tržačanov, bo danes razlika prišla manj do izraza, saj bo Di Costanzovo moštvo igralo z dokaj spremenjeno postavo. Trener Messine ne razpolga namreč z diskvalificiranima Parisijem (v Trstu ne bodo verjetno nikoli pozabili na najboljšega levega branilca zadnjih dveh desetletij) in Pestrinom, ima pa tudi težave s številnimi poškodbami. Di Costanzo v dosedanjih nastopih ni še rešil problema strelskega posta svoje ekipe, ki je v dosegla zgolj devetnajst golov (v povprečju niti gol na tekmo!). S prehodom od 4-4-2 na 4-3-3 si je trener nadejal večjo uspešnost pri zaključevanju. Sicer ni izključeno, da bo nazadnje potrdil igralcem bolje znani 4-4-2, kar bi pomenilo, da bosta v napadu igrala Degano in Foti. V primeru spremembe postavitve, bi se jim pridružil še Lazzari. Messina je v zadnjem obdobju pritisnila na plin ravno pred domačo publiko, kjer je v zadnjih šti- rih nastopih zbrala prav toliko zmag in se tako približala vodilnim. A danes se bo nedvomno poznalo tudi odstonost Pestrina, kije siva eminenca vezne vrste Sicilijancev. V taboru Triestine ni težav z diskvalifikacijami (Granoche in Piangerelli pa se morata izogibati rumenih kartonov), a zaradi raznoraznih poškodb niso na razpolago Gorgone, Milani in Kalambay. Trener Maran je skoraj prepričan, da je najboljša možna rešitev potrditev postave, ki je sicer iztržila le točko proti Ascoliju, a zlasti v prvem polčasu pokazala kar velik napredek v igri v primerjavi z zadnjim gostovanjem v Trevisu. Po dveh zaporednih porazih daleč od Rocca pa je tudi čas, da bi Tržačani iztržili kako točko v gosteh: po možnosti tri, a tudi neodločen izid bi bil dobrodošel. Vratarja Deia bodo torej pred napadi Messine obvarovali Kyriazis in Pe-saresi na pasovih ter Lima in Minelli na sredini, povsem enaka pa naj bi bila tudi vezna vrsta in napad. Maran si srčno želi, da bi Testini znova igral na sobotni ravni, več pa pričakuje od Antonellija na desnem pasu. Postavna napadalna dvojica Granoche-Della Rocca potrebuje namreč veliko število visokih podaj, a po možnosti z dna igiš-ča ne pa v globino, saj so take podaje (-pre)lahek plen obrambe. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriazis, Lima, Minelli, Pesaresi; Anto-nelli, Allegretti, Piangerelli, Testini; Del-la Rocca, Granoche. Sodil bo Pantana iz Macerate. (I.F.) 20 Sobota, 26. januarja 2008 ŠPORT / nogomet - Jutri v elitni in promocijski ligi Vesna: tri točke so obvezne Juventina pripravlja past prvim Vesna brez Donna in Degrassija - Kras (promocijska liga) se želi približati San Luigiju V zadnjem krogu se ekipe naših društev niso izkazale. Od razpoložljivih 27 točk so jih osvojile le 3. Tako slabih rezultatov - vsaj v letošnji sezoni - nismo še zabeležili. V okviru 17. kroga elitne lige bosta jutri obe ekipi naših društev igrali na domačem igrišču. Za predzadnje uvrščeno Vesno (16 točk) bo tekma proti Palmanovi (19 točk) zelo pomembna (v prvem delu Palmanova - Vesna 3:5). Športni vodja Paolo Vidom je nestrpen: »Situacija ni rožnata. Zmaga bi nam vlila precej samozavesti. Smo pod hudim psihološkim pritiskom.« Palmanova (predsednik je nekdanji tržaški sodnik Baldas, šušlja pa se, da odhaja k Pro Gorizii) je solidna ekipa, ki ima številne dobre mlade igralce. Pri Vesni bo jutri odsoten diskvalificirani (kar 3. kroge) vratar Donno. Za mesto standardnega vratarja se potegujeta trenerjev vratarjev Max Samsa (igral je tudi pri mladinskih ekipah Milana) in Stefano Maganja. V obrambi ne bo kapetana »Uccia« Degrassija (kaznovan). Od prve minute naj bi tako stopil na igrišče Maksi Grgič. Na torkovem treningu se je poškodoval Martin Cheber, ki si je pretegnil stegensko mišico. Izredno težka naloga pa čaka štandreško Juventino (19 točk), ki bo gostila prvo uvrščeni Manzanese (37 točk, v prvem delu Manzanese - Juventina 5:0). Trener Dante Por-telli ne bo imel na razpolago kaznovanega Morsuta. »Vsi ostali pa so ta teden dobro trenirali in so motivirani za jutrišnji nastop,« meni športni vodja Gino Vinti, ki upa, da bodo presenetili favorite iz Manzana. Tekmo bo sodil Marcon iz Červinjana. V promocijski ligi se Kras Koimpex (28 točk) odpravlja na gostovanje v kraj Santamaria la Longa (v prvem delu Kras - Santamaria 2:1). Alejnikovi fantje so favoriti, čeprav jim je v zadnjem krogu delno spodrsnilo proti slabšemu San Lorenzu. Proti Santamarii (16 točk) je torej zmaga imperativ, saj drugače se bo prvo mesto še dodatno oddaljilo. Prvo uvrščeni San Luigi bo jutri igral v gosteh pri tretje uvrščeni ekipi Centro Sedia. Pri Krasu sta ta teden - zaradi poškodb - posebej trenirala Stabile in Visintin. Sau mora paziti, saj ima tri rumene kartone. Tekmo bo sodil Vidali iz Pordenona. Danes: San Lorenzo - Pro Romans. V soboto (2. feb.) bo repenski Kras gostoval v Romansu. Tekma bo ob 15. uri. 3. polčas tudi pri amaterjih Tretji polčas (poenostavljeno: obvezni pozdrav in rokovanje na sredini igrišča po tekmi) bo od sobote 2. februarja obvezen tudi na na igriščih v amaterskih prvenstvih od D do tretje amaterske lige (vključno pri mladincih). Tako je včeraj odločilo zduženje Lega Nazionale Dilletanti. Balotaža pri kriški Vesni: bo jutri v vratih od začetka igral Max Samsa (na posnetku) ali Stefano Maganja? kroma 2. in 3. amaterska liga - Jutri v 17. krogu Derbi kroga v Bazovici Breg znova precej okrnjen 3. AL: Mladost v Sovodnjah Breg (23 točk) - Zaule (22) Brežane čaka težka tekma proti ekipi iz Zavelj. Trener Davor Vitulič bo moral znova spremeniti postavo, saj bodo odsotni Coppola, Pernorio (diskvalificirana), Sabini, Sovič, Medda (poškodovani) in Gustini (službene obveznosti). Sodnik: Dellasanta iz Trsta. V prvem delu: Zaule - Breg 4:1. Zarja Gaja (28) - Chiarbola (27) Pomembna tekma za vzhodno-kraško ekipo, predvsem v boju za playoff. Trener Moreno Nonis ne bo imel večjih težav s postavo: odsoten bo le kaznovani Clarich. Sodnik: Sokolic iz Trsta. V prvem delu: Chiarbola - Zarja Gaja 2:2. DEŽELNI POKAL - Polfinalna tekma deželnega pokala za 2. AL med Tal-massonsom in Zarjo Gajo bo v sredo, 13. februarja, in sicer ob 20.30 v Tal-massonsu. Mladost (15) - Torre (34) Zaradi obnovitvenih del (slačilni-ce) ob doberdobskem igrišču, bo Mladost jutrišnjo domačo tekmo igrala v Sovodnjah, kjer Sambovi varovanci tudi trenirajo od začetka januarja. Trener Sambo ne bo igral, ker je poškodovan. Odsoten pa bo tudi Pellegrino. V prvem delu: Torre - Mladost 5:2. POMLAD - Nogometaša na-raščajnikov Pomladi Martin Jarc in Roberto Candotti sta bila povabljena na trening (ob 14.20 na igrišču Ferrini) tržaške pokrajinske selekcije, ki jo bo vodil Pierpaolo Di Nuzzo. FUORICLASSE CUP - Vpisovanje tržaških šol na turnir, ki ga prireja Nogometna zveza, je možno še do konca meseca po telefonu 3403389969 (Andrea Molinaro) ali na zvezi v Ul. Filzi 8 (tel. 040362960). (jng) 1. amaterska l. Ekipe naših društev proti »svetnikom« San Giovanni (34 točk) - Primor-je Interland (10) Primorje bo jutri igralo proti prvim na lestvici. So brez možnosti? »Ne, smo v dobri formi in skušali bomo zmagati,« pravi športni vodja Dean Štolfa. »V prihodnjih treh krogih nas čakata še dve pomembni tekmi (Sovodnje in Azzurra) in če bomo zmagali, potem sem gotov, da se bomo rešili.« Trener Nevio Bidussi bo imel na razpolago vse svoje varovance. San Giovanni trenira nekdanji trener Primorja Maurizio Sciarrone. Pri Primorju pa igrata »bivša« Percich in Davide Ravalico. Sodnik: Bertoli iz Latisane. V prvem delu: Primorje - S. Giovanni 0:1. Primorec (8) - San Sergio (25) San Sergio (trenira ga Fabio Sambaldi, igra pa tudi Giuliano Cermelj) bo jutri v Trebčah favorit. Trener Macor ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Sar-doča in Farre. Pri Primorcu upajo, da bodo favoriziranim Tržačanom iztrgali vsaj točko. Sodnik: Piroz-zi iz Gorice. V prvem delu: S. Sergio - Primorec 1:2. San Canzian (22) - Sovodnje (16) Sovodenjci so ta teden dobro trenirali. Vseeno bo trener Sari imel nekaj težav s postavo. Vrača se Matej Ferletič, odsoten pa bo diskvalificirani Trampus, poškodovani Feri (v ponedeljek ga čaka operacija meniskusa in ga ne bo dober mesec) ter Dimitrij Ferletič (službene obveznosti). Sodnik: Segat iz Pordenona. V prvem delu: So-vodnje - San Canzian 1:1. Sredina zaostala tekma: Medea - San Canzian 0:1 (Biondo). PRIHODNJI TEDEN - Slovenski tržaško-goriški derbi v 1. amaterski ligi Primorje - Sovodnje bodo igrali že v petek (1. feb.), in sicer ob 20.30 na Opčinah (igrišče Ul. Alpini). (jng) Domači šport Danes, 26. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA - 20.45 v Vidmu, Ul. S. Pietro: Basket Time - Jadran Mark MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel Sokol - Breg PROMOCIJSKA LIGA - 21.15 v Miljah, Pacco: Azzurra - Cicibona DEŽELNI U17 - 18.00 v Trstu, na Greti (šola Addobbati): Libertas - Bor Čok DRŽAVNI U15 - 17.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Servolana ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga List -Volleybas UD MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu: CUS TS - Sloga Tabor; 20.00 v Sovodnjah: Soča ZBDS - Val Imsa ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Govolley Kmečka banka; 20.45 v Cordenonsu: Cordenons - Bor Breg Kmečka banka; 21.00 v Reani del Rojale: Obi Reana -Kontovel MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Fincantieri; 20.30 v San Quirinu: San Quirino Volley - Sloga U16 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Virtus A; 20.30 v Dolini: Breg - S. Andrea U14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatorio Brunner - Bor Kinemax A HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 v Modeni: Fondiaria SAI - Polet ZKB Kwins NOGOMET MLADINCI - 16.00 v Palmanovi: Palmanova -Vesna; 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga -Juventina NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Asola MOŠKA C1-LIGA - 18.30 v Vicenzi: Vicenza - Kras Jutri, 27. januarja 2008 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina -Manzanese; 14.30 v Križu: Vesna - Palmanova PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Santamarii la Longa: Santamaria - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Primorje Interland; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Sergio; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Chiarbola; 14.30 v Dolini: Breg - Zaule 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Mladost - Torre NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Vidmu, Ul. Cormor Basso: Cormor - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Ponziana KOŠARKA DRŽAVNI U17 - 11.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - C.B.U ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Sloga -Killjoy; 19.00 v Dolini: Breg Bor - Oma MOŠKI U18 - 11.00 v Trstu: Rigutti - Olympia; 11.00 v Codroipu: Codroipo - Sloga Multinvest; 16.00 v Prati di Pordenone: Prata - Soča Gostilna Devetak MOŠKI U16 - 16.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Trieste MOŠKI U14 - 16.00 v Trstu: Centro Coselli - Sloga; 16.30 v Sovodnjah: Soča - Prata; 18.00 v Huminu: Gemona - Olympia NAMIZNI TENIS MOŠKA C2 IN D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku: Kras -San Marco PN in Kras - Humin hokej na rolerjih - Polet ZKB Kwins V Modeni je imperativ zmaga Po dveh nerodnih porazih (proti Civitavecchi in Forliju) čaka Pole-tove hokejiste navidezno lažji nasprotnik. Na gostovanju v Modeni se bodo pomerili z ekipo Sghedoni Fondiaria SAI Invicta, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici: premagala je edino-le zadnjeuvrščeni Milano 17 RAMS, izenačila pa s Torinom. »Ze res, da je ekipa na dnu lestvice, ampak je v ligi vsak nasprotnik zelo soliden. Igrati moramo po naših najboljših močeh,« je bil previden Fajdiga. Najbrž bo to poletovcem končno uspelo, saj se bodo v Modeno odpeljali v popolni postavi. Poškodbe in bolezni so mimo, vprašljiv ostaja edinole nastop obolelega Sama Kokorovca. »Končno smo trenirali v popolni postavi in redno. Mislim, da smo se za nastop dobro pripravili,« je ocenil Fajdiga. Imperativ bo torej edinole zmaga. Zaradi nerodnega poraza v prejšnjem kolu ostaja Polet na devetem Aleš Fajdiga mestu in ga sedaj od končnice prvenstva ločijo štiri točke. Vrstni red: Asiago 30, Edera TS 27, Milano 24 Quanta 24, Vicenza 19, Arezzo 16, Civitavecchia in Forli 13, Polet 9, Torino in Modena 4, Milano 17 RAMS 0. umetnostno kotalkanje - Mednarodna tekma v Barceloni Polet se je izkazal Ekipno 4. mesto in dobre posamične uvrstitve v solidni konkurenci Poletovci s trenerjem Mojmirom Kokorovcem v Barceloni Skupina starejših tekmovalcev kotalkarske sekcije Poleta se je konec prejšnjega tedna udeležila 2.a Mednarodnega tekmovanja »Ciudad de Cer-danyola« v Cerdanyoli, na Portugalskem. Sodelovalo je 14 skupin iz Španije, Slovenije, Italije in Brazilije. Tekmo vanje je bi lo kva li tet no, saj so na njem nastopili tudi evropski prvaki. Poletovci so se lepo izkazali, saj so tekmovali bodisi v obveznih likih, kot v pro stem pro gra mu. V ob vez nih li kih so dosegli naslednje uvrstvitve: Katarina Jaz bec je med sta rej ši mi de kli ca-mi osvojila 8. mesto, med kadetinja-mi je bila Valentina Scamperle 7., Martina Debernardi pa 13. Mladinka Luisa Menna je osvojila 6. mesto, med tem ko je bil Danie le Zor ni v is -ti katego riji 7. V pro stem pro gra mu pa so se poletovci še bolj izkazali. V skupini starejših mladink je Katarina Jaz bec tako le po izpelja la pro gram, da je osvojila kar drugo mesto, čeprav je prvič nastopila v višiji kategoriji. Nova čla ni ca klu ba Valen ti na Scam per - le j e osvoj il a zel o dobro 6. mest o, medtem ko si je v isti kategoriji Marti na Deber nar di pri borila 13. mes to. Lui sa Men na se na žalost zara di poškodbe ni mogla udeležiti drugega de- la tekmovanja. Med mladinci je Daniele Zorni osvojil drugo mesto. Polet je bil na ekipni lestvici četrti med štiriinajstimi društvi, ki so se udeležili tega mednarodnega tekmovanja. / ŠPORT Sobota, 26. januarja 2008 21 košarka - V C1 -ligi pomembno gostovanje Bora Radenske v Montebelluni Za predčasen obstanek in za sladko maščevanje Tekmec za »play-off« je v prvem delu gladko zmagal na »1. maju« V tretjem krogu povratnega dela državnega prvenstva C lige čaka košarkarje Bora Radenska nov pomemben dvoboj proti neposrednemu tekmecu za predčasen miren obstanek. Jutri (začetek ob 18. uri, sodnika Tiengo iz Pavie in Zobbi iz Milana) bodo namreč varovanci trenerja Mure gostovali v Montebelluni (pokrajina Treviso) pri moštvu, ki ima na lestvici 16 točk, se pravi dve več kot belo-zeleni. Veneti imajo za sabo tri zaporedne zmage, po negotovem prvem delu prvenstva so kot novinci-povratni-ki kot zgleda ujeli pravi ritem. Ekipa j e mešanica izkušenih in dobrih mladih igralcev: nosilci so play-maker Pizzola-to, brata Franco (branilec in dolgoletni prvoligaš) in Fabio Binotto (krilni center), bek Osellame in center Fant, prav v tem tednu pa je bil registriran še 35-letni center iz južne Italije Loriga, ki je igral tudi že v A2 in B1 ligi. Svežino pa v igro vnašajo tudi branilca Bettin in Botti ter skakalec Boaro. Sploh zaupa trener Ferra-boschi redno osmim, devetim igralcem, kar je značilnost moštva. Montebelluna Miko Madonia kroma je oktobra na Stadionu 1. maja suvereno zmagala z izidom 68:82. Na dlani je torej, da čaka jutri borovce težka naloga, po drugi strani pa je nasprotnik premagljiv, saj sodi v isti ja-kostni razred kot Samec in kolegi. Košarkarji Radenske so po zmagi proti Mar-gheri trenirali dokaj dobro, v torek so igrali tudi koristno prijateljsko tekmo proti Jadranu. Ivan Kralj, ki si je na prejšnji tekmi lažje zvil gleženj, je počival do četrtka in je k sreči že povsem okreval. Trener bo imel tako na gostovanju predvidoma na razpolago popolno zasedbo. moška c2-liga - Jadran Mark v Vidmu Za Geatti Basket igrajo stari mački Če bo Popovič »stroj« deloval, z zmago ne bi smelo biti težav Vodilni Jadran Mark, kije prednost pred zasledovalci povečal že na štiri točke, se bo v drugem krogu C2 lige po treh zaporednih domačih tekmah drevi podal na gostovanje v Videm. V telovadnici Vecchiatto v ulici San Pietro 70 ga ob 20.45 (sodnika Cussigh iz Čente in Carrato iz Trsta) čaka ena od treh mestnih ekip, in sicer moštvo Geatti Basket Time. Furlansko peterko sestavljajo v glavnem stari mački, ki v C2 ligi nastopajo že celo vrsto let (v prvi vrsti strelci Job, Perraro in Pezzarino), sicer brez večjega sijaja. Basket Time je doslej zbral 12 točk (šest zmag, deset porazov), medtem ko jih imajo Popovičevi varovanci že 30. Videmčani se torej otepajo play-outa in ciljajo na miren obsta nek. Sre ča nje kaj pak so di v krog tistih številnih letošnjih nastopov, v katerih bi jadranovci ob normalni igri ne smeli imeti težav (na prvi tekmi so gladko zmagali s 85:65 kljub odsotnosti kapetana Deana Oberdana), nalogo pa si lahko v bistvu zakomplici-rajo le sami. Med tednom so trenirali po normalnem ritmu, v torek so uspešno igrali tudi prijateljsko tekmo proti Boru, le mlajše igralce je malce dajala viroza. Drevi je konkretno vprašljiv le nastop Danjela Zaccarie. košarka - Jutri Mednarodni turnir A-A Doma in ZSŠDI Jutri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici na sporedu košarkarski turnir Alpe Adria za letnika 1996/97 (Junior C) v organizaciji ŠD Dom in ZSŠDI. Turnir je mednarodnega značaja, saj bodo na njem nastopale dve ekipi iz Slovenije, in sicer Stražišče iz okolice Kranja in Union Olimpija iz Ljubljane, združena ekipa Doma in Sokola, ki bo igrala pod skupnim imenom Jadran in vodstvom Petra Brumna in ekipa Ri-Basket s hrvaške Reke, ki jo vodi Aramis Naglic. Slednji je ljubiteljem košarke brez dvoma znan, saj je v svoji igralski karieri dosegel mnogo uspehov. Bil je dvakratni evropski klub ski pr vak z Ju go plas ti ko iz Spli ta, kjer je bil soigralec Tonija Kukoča in je tudi nastopil na olimpijskih igrah leta 1992. Takrat je hrvaška reprezentanca, za ka te ro je igral tu di Na glic, s Ku ko -čem in Petrovičem na čelu, dosegla zgodovinski uspeh, in sicer srebrno olimpijsko medaljo. Klonila je le proti ameriškemu »Dream Teamu«, ki je med svojimi igralci lahko računal na zvezdnike, kot so Michael Jordan, Magic Johnson in Larry Bird. Spored: 10.00 Ri-Basket Rijeka -Union Olimpija, 11.00 Jadran -Stražišče, 14.00 za 3. mesto, 15.00 finale. (Albert Voncina) odbojka - Po prvem delu v članskih deželnih prvenstvih Pogled v preteklost in prihodnost Pet moških, v glavnem pomaljenih ekip, je doseglo boljše rezultate kot štiri ženske šesterke Letos je vsekakor vse odvisno od nas,« je povedal trener Sočanov Lucio Battisti. Najboljše se je v prvem delu v C ligi odrezala Sloga Tabor, ki je sicer res precej spremenila svojo postavo, ima pa v svojih vrstah še vedno dovolj izkušenih in dobrih igralcev. Trener Edi Bosich, ki letos prvič vodi ekipo, je bil z dosedanjim potekom prvenstva kar zadovoljen: »Peto mesto je za nas višja uvrstitev od tiste, ki smo jo pričakovali, če pomislimo, da imamo letos v postavi kar tri mlade igralce, ki so doslej na tej ravni malo igrali. Z izjemo prve tekme proti Cusu smo igrali v glavnem zelo dobro, tako da fantom res ne morem ničesar očitati. Play-off bo pa po mojem težko dosegljiv, saj mislim, da je nekaj ekip objektivno boljših od nas. Če bo katera od teh popustila, pa bomo seveda pripravljeni, da to izkoristimo, čeprav ostaja naš glavni cilj to, da si čim prej zagotovimo obstanek v ligi.« V moški D ligi letos nobena izmed naših ekip nima zagotovljenega mesta v play-offu se pa zanj lahko obe potegujeta, čeprav sta močno pomladili postavo. Doslej se je malenkost boljše odrezala Olympia, ki ima v svojih vrstah vsekakor več izkušenih igralcev kot Sloga. »Glede na to, da smo v primerjavi z lansko sezono pomladili postavo, je bil Olympia TMedia je bila po številu osvojenih točk (22) in zmag (7) v prvem delu naša najbolj uspešna ekipa bumbaca prvi del kar pozitiven. Izgubili smo samo štiri tekme in na nobeni od teh pravzaprav nismo igrali v popolni postavi. Imeli smo nekaj smole s poškodbami, tako da smo za najboljšimi v ligi zaostali, čeprav smo na četrtem mestu, ki nam zagotavlja nastop v play-offu. Če ne bi izgubili proti Alturi, bi se lahko verjetno tudi mi potegovali za prvo mesto in neposredno napredovanje, tako pa bi morali verjetno v drugem delu osvojiti vseh 33 točk, da bi danes - V Sovodnjah Moški derbi Soča ZBDS - Val Imsa nadoknadili zaostanek. Pričakujem vsekakor, da bomo igrali vedno boljše, po naslednjih dveh tekmah pa bo že jasno, kaj lahko dejansko letos dosežemo,« je povedal trener Olympie Claudio Conz. Kar zadovoljen je z dosedanjim potekom prvenstva tudi trener slo-gašev Igor Strain: »Fantje se trudijo in stalno napredujejo. Doslej smo se dobro odrezali, lahko pa bi imeli tudi kako točko več. Odpovedali smo pravzaprav samo na tekmi proti Olympii, kjer smo res razočarali, na vseh ostalih tekmah pa smo svojo nalogo dobro opravili. Tudi proti Fincantieriju in Porcii smo igrali dobro in bi na teh tekmah zaslužili kako točko. Imeli smo tudi nekaj težav s poškodbami, ki pa na srečo niso vplivale na naše rezultate. Upam, da bomo v drugem delu še boljši.« (T.G.) Prejšnji konec tedna se je v vseh deželnih odbojkarskih ligah zaključil prvi del prvenstva. To velja tudi za moško C in D ligo, pa čeprav so moške ekipe na igrišče stopile dva tedna za ženskimi. Prvi del sezone je bil za naše moške predstavnike v glavnem dokaj pozitiven. Res je sicer, da smo imeli v prejšnji sezoni na splošno boljše rezultate, so pa bila tudi pričakovanja precej večja. Skoraj vse naše ekipe so močno pomladile svojo postavo, kar pomeni, da so tudi manj izkušene, prav izkušnje pa so v deželnih ligah eden izmed odločilnih faktorjev za zmago. Pomanjkanje izkušenj je še posebno pogojevalo prvi del prvenstva Valove ekipe v C ligi. Z izjemo podajača Ber-zacole in centra Muccija so vsi ostali standardni igralci Vala še zelo mladi in na deželni ravni nimajo velikih izkušenj oziroma nikoli niso imeli nosilne vloge. Prav zaradi tega je ekipa močno nihala v igri in mogoče dosegla manj točk kot bi jih lahko, kot nam je povedal trener mladih valovcev Zoran Jerončič: »Če bi premagali Cus, bi bil zdaj naš položaj veliko boljši, točke pa bi lahko osvojili še na kaki drugi tekmi, kjer razlika med nami in nasprotniki ni bila tako velika. Po drugi strani pa je nihanje v igri povsem razumljivo, če vemo, da bo naš glavni tol-kač Ombrato letos dopolnil 19 let, Pan-tič na tej ravni nikoli ni veliko igral, centra Mucci in Nanut imata težave pri napadu zaradi že starih poškodb rame in še bi lahko našteval. Pred prvenstvom smo računali, da bo z nami igral tudi Andrea Lo Iacono. Z njim bi se gotovo lahko potegovali za play-off, tako pa je naš cilj lahko le obstanek v ligi. Mislim, da bo za to potrebno, da v drugem delu zmagamo vsaj štiri tekme. Cus in Basiliano po mojem lahko gotovo še prehitimo. Obstanek tudi zaslužimo, saj treniramo zelo dosti in dobro.« Slabše kot so mogoče pričakovali pred prvenstvom so se doslej odrezali pri Soči, kjer so še posebno v prvih krogih nerodno izgubili nekaj tekem (z izjemo der-bija z Valom), tako da so bili dolgo časa pri dnu lestvice. »Na srečo smo proti koncu prvega dela popravili vtis iz prvih tekem, ko smo izgubili precej točk proti ekipam, ki niso boljše od nas. Upam, da bomo v drugem delu vse te ekipe premagali in si tako čim prej zagotovili potrebne točke za obstanek, da bomo lahko potem igrali bolj sproščeno in se tako na lestvici mogoče še nekoliko povzpeli. Nočem, da bi se zgodilo tako kot lani, ko smo se do konca borili za obstanek in na koncu izpadli. Vse skupaj je bilo zelo stresantno. V prvem krogu povratnega dela bo danes na sporedu kar nekaj pomembnih tekem. Privrženci zamejske odbojke bodo verjetno z zanimanjem sledili derbi-ju med Sočo ZDBS in Valom Imso. Prvi derbi je bil povsem enosmeren (gladko je zmagala Soča), povratni pa bi bil lahko bolj izenačen, saj so valovci med sezono vendarle napredovali. Obe ekipi bosta nastopili močno okrnjeni, vseeno pa bodo igralci dali vse od sebe, saj bodo gotovo zelo motivirani, ker se bodo obenem potegovali za zmago na derbi-ju in za pomembne točke v boju za obstanek. Pri Valu še vedno ne bo Plesni-čarja, Brisca, Florenina in Lavrenčiča, pri Soči pa so pod vprašajem Testen, Košir in Marko Černic. Obema ekipama bi lahko v boju za obstanek pomagala Slo- ga Tabor Televita, ki se bo skušala Cusu maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva. V ženski C in D ligi čakajo vse naše ekipe zelo pomembne tekme. Slo-gašice bi se lahko z zmago proti Volley-basu še bolj približale obstanku v ligi, čeprav bodo še vedno igrale brez libera Chiranijeve (nadomestila jo bo Miche-la Spangaro). Kontovelke bodo po zmagi iz prejšnjega kola skušale premagati še Reano, Govolley mora proti Fiume Venetu nujno ciljati na zmago, združena ekipa Bora in Brega pa bo točke skušala osvojiti proti Cordenonsu, čeprav bo igrala brez standardnih centrov. V moški D ligi čakata tako Olympio Tmedia kot Slogo težki preizkušnji, saj se bosta pomerili s Fincantierijem oziroma San Quirinom. (T.G.) Ženske Sloga malo višje od ostalih, Go-volley krepko na dnu, Bor Breg in Kon-tovel nekje vmes, je »lestvica« uspešnosti naših ekip po prvem delu, prav vsi pa se bodo v drugem delu borili za obstanek. Položaj Kontovela in Govolle-ya je ob kopici izpadov v D-ligi povrhu že zelo kritičen. Sloga je boj za obstanek napovedala že od vsega začetka, v višjo ligo vstopila s podobno postavo kot lani (Faza-rinceva je nadomestila Mamillovo), možnosti, da obdrži status tretjeligaša pa so relativno dobre. Premagala je oba direktna tekmeca, proti boljšim pa osvojila štiri točke. Kontovel je na začetku plačal hud davek prestopu na višjo raven tekmovanja, zdaj pa morda nekoliko prihaja k sebi. Sicer je to ekipa od katere smo na začetku sezone objektivno pričakovali najmanj. Bor Breg se tudi letos ne more dvigniti iz povprečja, res pa je, da se ga drži velika smola, saj je v popolni postavi igral samo na tekmi proti vodilnemu Tarcentu. Zadnji težji (in naključni) poškodbi obeh centrov zdaj celo ogrožata njegov položaj. Črno majico smo podelili Govolleyju, ki se je pri napovedi o visoki uvrstitvi krepko uštel, a zdaj sameva na dnu, najbrž zaradi precenjevanja lastnih sil in podcenjevanja ravni lige. Martin Maver (trener Sloge): »Začetek je bil zelo dober. Ze na prvi tekmi smo v gosteh osvojili točko. Vrhunec je pomenila zmaga proti Li-bertasu, potem je raven naše igra padla, čeprav smo premagali obe ekipi, ki sta na lestvici za nami. Zdaj se naša igra spet vzpenja. Spored v povratnem delu je težji, zato bi bilo verjetno že dobro, če bi osvojili vsaj toliko točk kot v prvem delu, morda še kako več že jutri proti Volleybasu in pa proti Teorju.« Rajko Petejan (trener Govolle-ya): »Poznalo se je, da nekatere ključne igralke v tem prvem delu sezone zaradi drugih obveznosti niso redno trenirala. Dva seta še igramo, nato nam večkrat zmanjka moči. Naš položaj je težek, ne smemo pa še obupati, saj vendarle nismo slabši od večine nasprotnic, zavedam pa se, da moramo v povratnem delu osvojiti najmanj osem tekem, kar ne bo lahko, saj je konkurenca močnejša kot smo mislili. Če se bo v naslednjih krogih pokazalo, da je ta cilj neure-sničljiv, bomo prednost začeli dajati mladim v vidiku naslednje sezone.« Marko Kalc (Bor Breg): »Dosegli smo manj točk kot bi morali, žal pa so naše rezultate pogojevale številne poškodbe, tako da smo nazadnje v nekaj krogih iz boja za play-off padli v boj za obstanek. Ocenjujem, da bo treba na koncu doseči 40 točk (zdaj jih imajo 17, op.ur.). Dokler se ne bosta pozdravili Fle-gova in Della Mea bo treba stisniti zobe na vsaki tekmi, potrebna bo tudi večja zmagovlna miselnost, ki sem jo v prvem delu včasih pogrešal.« Tanja Cerne (Kontovel): »Konec prvega dela je bil boljši od začetka. Ko smo igrali kot znamo, nas nihče ni pre-gazil, vodilnemu smo tudi iztrgali en set. Obstanek bo težko doseči, vendar puške v koruzo nismo še vrgle, saj smo zdaj spoznali, da nekatere ekipe, ki so pred nami, le niso toliko boljše. Važna za nas bo v tem pogledu že jutrišnja tekma proti Reani. Vsekakor pričakujem, da bomo osvojili več točk kot v prvem delu. 22 Sobota, 26. januarja 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost ponovno poroča o napredkih tržaških Slovencev. »Tudi na glasbenem polju pričelo se je minulo leto krepko delovanje in sicer z ustanovitvijo „Čitalniškega" orkestra. Ker pa moramo skrbeti tudi za naraščaj in ker se je izrekla od več strani želja, da bi se otvorila šola za začetnike, sklenila je „Čitalnica" otvoriti v najkrajšem času tako šolo pod vodstvom vrlega društvenega kapelnika. Sprejemalo se bode gojence v dobi od dvanajstega leta naprej. Uč-nina je določena na dve kroni mesečno. Kdor se misli upisati v ta tečaj naj se zglasi ustmeno ali pismeno v "Čitalnici" pri sv. Jakobu. To more storiti vsaki večer od osme do desete ure, ali pa pri društvenem tajniku R. Cotiču v ulici Valdirivo 15, kjer se dobivajo vsa potrebna pojasnila.« Edinost pa se v teh dneh zgraža tudi nad dogodkom, ki se je pripetil škedenjskemu trgovcu Tomu Sancinu. »Gospod Tomo Sancin je poslal po svojem bratu tvrdki Rastelli & Co. slovensko pismo, s katerim je naročil vrečo sladkorja. In ob tej priliki je zagrešil dotični poslujoči fanatični italijanski uradnik nečuveno predrznost pripomnivši po laški: "Tukaj nismo ščavi, v Trstu so vsi Italijani!" To je res višek predrznosti. Torej tudi o prilikah, ko prihajamo k njim v njihovo korist, ko jim nosimo svoj pošteni denar, nas žalijo in zasramujejo naš jezik!! Ali, še že koga uho ne more prenašati slovenske besede, če se mu naš jezik tako studi, če niti dobičkov noče vsprejemati od ljudij, ki ne govore italijanski, če meni kdo da v Trstu so samo Italijani, nu, pa dobro, pa naj mu naše ljudstvo napravi uslugo, in naj ga ne nadleguje več s svojimi naročili. S tem nikakor ne pozivljamo naših ljudij na bojkot laških tvrdek, ampak prosimo je le, naj ne bodo nadležni njim, ki postajajo nervozni - in to je škodljivo za zdravje - ako čujejo slovensko besedo. Torej še enkrat: ne nadlegujte jih! Tako bo postreženo obojim: oni se ne bodo razburjali in vi ne boste žaljeni!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Pred dnevi se je zaključil proces proti šestim fašistom, ki so bili priprti pod obtožbo petja znane fašistične pesmi »Giovinezza«. Ob desetletnici osvoboditve je bila namreč v gledališču Verdi svečana proslava v spomin na padle žrtve, katere so se udeležili vidni predstavniki odporniškega gibanja in številni bivši partizani z našega ozemlja in drugih italijanskih pokrajin. Taka proslava je seveda bila »trn v očeh preostalim fašistom«, ki so zato že v dvorani skušali organizirati razgrajanje (kar jim ni uspelo), nakar so pričeli vpiti in razgrajati na trgu pred dvorano. Policija je te »fašistične razgrajače« počasi potisnila proti sredini Trga Unita, na kar so ti odgovorili s petjem fašistične pesmi »Giovinezza«. To je seveda prisotne partizane razjezilo; predrli so policijski kordon in pognali fašistične pretepače v beg, tako da so se morali fašisti samo odločnejši policijski intervenciji zahvaliti, da se jim ni pripetilo kaj hujšega. Policija je nato nekatere izmed njih priprla pod obtožbo »hujskaškega petja Gio-vinezze« in upiranja organom javne varnosti. Proces se je vršil kar dve leti in se te dni »za priprte kaj malo junaško« zaključil. »Na zatožni klopi so se znašli obtoženi Mioni, Grandis, Janelo, Baldo, Simoncini in Ricardo. Policija trdi, da je manifestacijo organiziral Mioni, ki pa to zanika in ki tudi zanika, da bi pel 'Giovinezzo, ne zaradi nasprotnega političnega prepričanja, temveč ker „nima posluha". Tudi vsi ostali obtoženci so pred sodiščem izjavili, da jim še na kraj pameti ni prišlo, da bi peli 'Giovinezzo' in so angelsko nedolžno izjavili, da niso nikoli slišali policijskega poziva, naj se razide-jo ter da se torej tudi niso upirali agentom javne varnosti. Prizanesljivo sodišče je vseh šest oprostilo prve obtožbe, ker „dejanje ne obstaja" in druge, ker ni dokazov...« FILMI PO TV Sobota, 26. januarja, Italia1, ob 21.10 Robots Režija: Chris Wedge, Carlos Saldanha Risanka Zgodba pripoveduje o Robiju, ambicioznem mladem izumitelju, ki se poda v mesto robotov, da bi spoznal svojega idola, izumitelja Velevarja. Na svojem potovanju sreča nove prijatelje, s katerimi se zoperstavi zli osebnosti. Ta pod vplivom svoje matere prevzame Velevarjevo podjetje in drugim robotom ne da rezervnih delov. Je Robi dovolj trden in pameten, da bo prekrižal načrte zlemu hudobnežu? Nedelja, 27. januarja, rete 4, ob 21.15 Schindler's list Režija: Steven Spielberg Igrajo: Liam Neeson, Ben Kingsley in Ralph Fiennes Druga svetovna vojna, nacizem, izkoriščanje, uničevanje in ubijanje. Vmes se najdejo ljudje, ki v vsem tem vidijo zaslužek in priložnost. Oskar Schindler se prebija do vrha nacistične stranke s podkupovanjem in vezmi, ki jih podkupuje predvsem z darili in šar-mom, ki mu ga nikoli ne zmanjka. A veter se obrne in znajde se v viharju občutkov, ko se mu Judje zasmilijo in se zato odloči, da jim bo pomagal, kakorkoli zna in zmore. Torek, 29. januarja, rete 4, ob 21.10 La figlia del generale Režija: Simon West Igrajo: John Travolta, Lesile Stefenson in Timothy Hutton V svetu, kjer nihče ne sprašuje in nihče ne odgovarja, v svetu, kjer vojska skrbno čuva svoje skrivnosti in umazano perilo potiska v najbolj temačne luknje, brutalno umorijo hčerko priljubljenega generala in nihče se noče lotiti primera. Ko pa vztrajen preiskovalec začne iskati resnico, je jasno, da bodo neke skrivnosti prišle na dan. Ko častniku Paulu Brennerju, vrhunskemu preiskovalcu vojaškega pravnega oddelka, dodelijo primer umora kapitanke Elisabeth Campbell, naključno odkrije škandal zavi- dljivih razsežnosti. Oborožen s pooblastilom, da aretira tudi najvišje vojaške častnike kjer koli po svetu, je Brenner -^éJJÊiKW^ - odločen, da bo za vsako ceno razrešil zločin - tudi če je vpleten njegov idol general Joe Bojevnik Campbell. Znan in priljubljen vodja in vojni junak je poosebljena čast in poštenost in glavni kandidat za podpredsednika na prihajajočih volitvah. Prava javna osebnost z zelo zasebnim življenjem. Sreda, 30. januarja, Rai 1, ob 3.25 Good morning Vietnam Režija: Barry levinson Igrata: Robin Williams, Forest Whitaker Oskarjevec Robin Williams oživlja ozračje Saigona leta 1965 v vlogi nekonformistične-ga radijskega voditelja Adriana Cronauerja, ki ne spoštuje pravil vojske. Vojska ga prepriča, da bi vodil jutranjo oddajo na radiu, Cronauer pa prej konzervativne in stroge radijske valove preplavi s številnimi vici in izborom najbolj veselih ameriških pesmi. Vojaki ga obožujejo, častniki pa so čisto iz sebe od besa. Film poln črnega humorja in priljubljenih uspešnic iz 60-ih let prikazuje Cronauerjeve hrupne pustolovščine v Saigo-nu, sredi sveta, ki je ponorel. Petek, 1. februarja, Rai 3, ob 23.45 Le mani sulla città Režija: Francesco Rosi Igrajo: Rod Steiger, Salvo Randone in Guido Alberti Eduardo Nottola je lastnik mestnega gradbenega podjetja. Njegovi veliki uspehi in vse večji stiki s krajevno upravo, ki mu mora sproti odobravati najrazličnejša dovoljenja ga naposled prepričajo, da se mora tudi sam posvetiti politični karieri. Najprej postane občinski svetnik in takoj nato si seveda želi tudi mesto v desničarskem občinskem odboru, ki ga naposled, tudi doseže.(Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO RUSKI PESNIK IN PISATELJ (BORIS) ITALIJANSKI RE2ISER (MICHELANGELO) VISOK GORSKI VRH V STRUGI TEKOČA VODA IVAN LENDL PLEMENSKO ZNAMENJE GIORGIO ARMANI FOTO KROMA NENARAVNA PRIKAZEN POSNETEK (ZAST.) BOŽJA KAZEN AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) GRŠKA PEVKA CALLAS FR. IGRALKA (ANNA) ALAN JONES OTOK ČAROVNICE KIRKE SKUPNA NOTACIJA DELOV SKLADBE ZBIRKA NAJLEPŠIH LEPOSLOVNIH DEL SPODNJI DEL PROSTORA FRANC. -SVIC. KNJIŽEVNIK (CLAUDE) VILI PRINČIČ GLAS, ZVOK TEKNE Z ZELJEM NEKDANJI ITAL. ATLET RUPEL ALDO BESEDA BREZ NAGLASA NESPREMENLJIVA HITROST RICCARDO ILLY NUDIZEM LUČ BREZ SAMOGLASNIKA ŠKODUJE DIABETIKU ODISEJEV OČE DEDEK NA PRIMORSKEM ELEKTRIN BRAT SONJA MILIČ PCI PO NASE TEKSTILNA DELAVKA PREPARAT, KI POSPEŠUJE PRESNAV-LJANJE MESTO V NOTRANJI DALMACIJI LETALO BRENKAlO NA STRUNE MESTO V GRČIJI PETER KAVALAR BERI PRIMORSKI DNEVNIK VODJA FRANCOSKE REVOLUCIJE LETOPIS, KRONIKA KAR SE NABERE NA DNU DALMATINSKA VIŠNJA JE TUDI SICILIJA ŽAREČ DELEC SNOVI NAŠA ČASNIKARKA PERTOT DREVO TROPSKE AFRIKE MESTO V KANADI PRASKA, RAZPOKA SRBSKI ZGODOVINAR IVIČ STANISLAV RENKO AFRIŠKA DRŽAVA IDOL; NAPAČNI BOG NAJVEČJI OD MALIH SUNDSKIH OTOKOV GORSKE REŠEVALNE SANI TVORKA MESTO V PIEMONTU ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE NADUHA MOZOLJA-VICA FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI OTOK V GRČIJI ČLOVEŠKO TELO AVSTRALSKI MEDVEDEK RIMSKA BOGINJA JEZE NEMŠKI SKLADATELJ TRŽAŠKI ČASNIKAR IN PUBLICIST (FULVIO) NIKOLA TESLA SLADKA ŽGANA PIJAČA DRUGI RIMSKI PAPEŽ NIKITA HRUŠČOV ANDREJ BUDAL CHARLOTTE STEIN AMERIŠKA SOUL PEKVA REKA SKOZI FIRENCE PREDUJEM, PLAČILO NA RAČUN RDEČE RUMENO BARVILO GRMA HENA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NEMŠKI NOGOMETNI VRATAR (OUVER) DEL VOJVODINE ELEKTRIČNA MORSKA RIBA KONTAKT SILA ZADNJICA SLOVARČEK - AKO = afriško drevo * ANAT = feničanska boginja ljubezni • ERONA = ameriška soul pevka • ETT = nemški skladatelj (Caspar) • IVIČ = srbski zgodovinar • MEI = nekdanji italijanski atlet (Stefano) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. januarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Opz Oš F. S. Finžgar - Barkovlje 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: 7 giorni 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: I migliori anni (vodi Carlo Conti) 23.50 Dnevnik 23.55 Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Nella profondita di Psi-che 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.00 Aktualno: Parlament 11.40 Aktualno: Aprirai 11.55 Šport: Alpsko smučanje: Moški smuk (Francija) 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Alpsko smučanje: Ženski veleslalom (Nemčija) 14.25 Glasb.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias - Scoperte 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Senza traccia 23.30 Šport: Sabato sprint ^ Rai Tre 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art News 10.15 Ofterscwang: SP v alpskem smučanju: ženski veleslalom (1. vožnja) 11.15 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik in šport 12.55 Chamonix: SP v alpskem smučanju: smuk 13.20 Aktualno: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.50 Šport: Sabato sport 16.10 Vaterpolo: Tufano Posillipo Napo- li - Brixia Leonessa Brescia 16.40 Zagreb: Umetnostno drsanje na ledu: ženski finale 18.10 90° minuto - Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa (vodi Fabio Fazio) 21.30 Dok.: 3° Pianeta - Pericoli in citta 23.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved 23.40 Aktualno: Un giorno in pretura u Rete 4 6.25 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Valeria medico legale 9.50 Aktualno: Vivere meglio 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Doc - Una famiglia partico-lare 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sipario 15.00 Nan.: Suor Thérèse 16.50 Donnavventura 2008 17.50 Dok.: Pianeta mare (p.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Walker Texas Ranger: Zona di guerra (akc., ZDA, '95, r. M. Pree-ce, i. B. Taylor) 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.30 Nan.: Shark: Non e mai troppo tar- di! - Amore difficile 23.20 Nan.: Law & Order: Unita Speciale 0.10 Film: Styx - Un gioco perverso (krim., V.B./USA '01, r. A. Wright, i. P. Weller) 5 Canale 5 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Glasbena odd.: Loggione 9.20 Aktualno: Amici libri 9.55 Aktualno: Super Partes - Programma di comunicazione politica 10.35 Variete: Maurizio Costanzo Show 12.35 Realistični show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 14.10 Resničnostni show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo 18.15 Realistični show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: Gabbia di matti (Pippo Franco, Oreste Lionello, Leo Gul-lotta, Aida Yespica) 23.30 Realistični show: Grande Fratello 0.00 Nonsolomoda 25... V Italia 1 6.00 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 11.00 Nan.: Hannah Montana 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanka: Amerikan Dad 13.30 Risanka: I Griffin 13.55 Film: Batman & Robin (fant., ZDA, '97, i. A. Schwarzenegger) 14.55, 17.30 Kratke vesti in vremenska napoved 16.30 Film: Lo stile del dragone (akc., ZDA, '98, r.S. McNamara, i. Hulk Hogan) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Nan.: Una mamma per amica 21.10 Film: Robots (anim., ZDA, '05, r. C. Saldanha, C. Wedge) 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 22.55 Športna odd.: Guida al campiona-to ^ Tele 4 7.00, 8.35, 13.10, 16.50, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00, 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele-quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 9.00, 15.45 Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Koncert klasične glasbe 12.05 Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio 13.35 Odd.: Dopo il Tg - Su di giri 13.55 Košarka Snaidero Udine 16.15 Nan.: Lassie 17.10 Risanke 19.10 Aktualno: Musica che passione 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.55 Film: Indietro nel tempo (fant., ZDA, '87, i. C. Haywood., H. Mc Farlane) 22.35 Eventi in provincia 23.35 Glasba: Europlane Orchestra LA 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Dok.: Couples and Duos Film: Tombolo, paradiso nero (kom., It., '47, i. A. fabrizi) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra Storia Film: Tutto suo padre (kom., It., '78, i. E. Montesano) Film: Supergiri - La ragazza d'ac-ciaio (fant., V.B., '84, i. H. Slater) Film: Cercasi tribu disperatamen-te (fant, ZDA., '98, i. R. Dreyfuss) Dnevnik 20.30 Variete: Markette - Doppio brodo 21.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.00 Variete: Crozza Italia (p.) (t Slovenija 1 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (p.) 7.30 Iz popotne torbe: Mačka (p.) 7.45 Pod klobukom (p.) 8.20 Dok. film: Monika (p.) 8.35 Nan.: V dotiku z vodo (p.) 9.00 Harmonije Evrope 9.15 Kino Kekec: Najboljši na Švedskem 10.45 Polnočni klub: Odločitev za vse življenje (p.) 12.00 Tednik (p.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Absalonova skrivnost (p.) 13.45 Poljuboznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.15 Film: Gospodična Marple: Zlobna pisma 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.55 Nad.: Tajna služba 21.30 Zabavna oddaja: Derren Brown: Korenček ali palica 21.55 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Huff 0.35 Film: To ni ljubezenska pesem (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.35 Skozi čas 7.45 Primorski mozaik (pon.) 8.15 Študentska (p.) 8.35 Vroči stol (pon.) 9.30 Debatna odd. za mlade: Tekma (pon.) 10.25 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, Veleslalom (Ž) (prenos) 11.55 Chamonix: SP v alpskem smučanju, Smuk (M) (prenos) 12.55 Lillehammer: EP v rokometu (M), tekma za 5. mesto (prenos) 13.25 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, Smuk (Ž) (prenos) 14.20 Zagreb: EP v umetnostnem drsanju (prenos) 15.25 Lillehammer: EP v rokometu (M), polfinale (prenos) 16.55 Zakopane: SP v smučarskih skokih (prenos) 18.45 Zagreb: EP v umetnostnem drsanju (prenos) 20.00 Koncert: Naj nam zaigra srce! Janez Lotrič, Oto Pestner, Orkestra Academia S. Petri in Marko Hribernik 21.30 Moda: Bleščica 22.35 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz Srednje Evrope 22.30 Nad.: Medeja 23.20 Laibach: posnetek koncerta skupine v Trbovljah 13.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Pogovorimo se o... 15.00 Sredozemlje 15.30 Košarka NLB - Magazin 16.00 Vsedanes aktualnosti 16.30 Arhivski posnetki 17.25 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: Jadranska liga NLB 21.35 Alter eco 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Rokomet (M): EP polfinale 23.40 Vsedanes aktualnost 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 0.25 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 11.00 Video strani 17.00 Vlada na obisku na Goriškem 17.30 Nove Primorske študijske priložnosti 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.40 Video spot meseca 18.50 Med Sočo in Nadižo (p.) 19.20 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Ne prezrite 22.10 Ekološko kmetovanje v Zgornjem Posočju 22.30 Bovec 22.40 Polka in Majolka - Marko Mulec 23.30 Videostrani Koper 11.40 Dnevni program 11.55 Alpsko smučanje: SP Chamonix: Smuk (M) prenos RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Novoletni koncert; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledita Sobotni mix ter Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Marko Sosič: Pathos - izvirna radijska igra; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 21 let društva Vi-harnik; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 16.1519.00 SMS - Lestvica RK; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Raz- košje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Igramo se z zvezdami; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 7.30 Slovenske novice; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.30 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Sopranistka Valerija Hey-bal; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.30 Gioacchino Rossini; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 26. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 0.31 najvišje 41 cm, ob 6.28 najnižje -15 cm, ob 11.28 najvišje 21 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.01 najvišje 38 cm, ob 7.14 najnižje -13 cm, ob 11.55 najvišje 10 cm, ob 18.08 najnižje -33 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER italiJansko DogaJanJe v zrcalu tuJih meDiJev Financial Times v zadnjem tednu štirikrat poročal o Italiji: vladna kriza naj bi državo privedla z dežja pod kap Dopisi tujih medijev iz Italije so po večtedenskem poročanju o krizi odpadkov v Neaplju tokrat posvečeni padcu Prodijeve vlade. Včerajšnja poročila so pravzaprav podobna po vsem svetu: po 20 mesecih je vlada padla v senatu zaradi razbitja šibkega in kregavega levosredinske-ga zavezništva, iz katerega je iz družinskih razlogov izstopil osumljeni pravosodni minister, prihodnjo vlado pa bo verjetno sestavil lider desnosredinskega zavezništva Berlusconi. Iz vseh, pa naj bodo pro-gresistično usmerjeni ali pa konservativno, izhaja katastrofalna podoba italijanske politike, ekonomije in države nasploh. Tokratno poročanje bom osredotočil na pisanje uglednega londonskega dnevnika Financial Times, ki skupaj s tednikom Economist velja za nekakšno sveto pismo globalnega kapitalizma. FT je v zadnjem tednu posvetil Italiji več tehtnih prispevkov. V nedeljskem, ki nosi zgovorni naslov »Italijanskim politikom ni uspelo odpraviti umazanije«, ugotavlja, da sta »sorazmerno sposobnega prvega ministra« istočasno prizadela »vezuvijska erupcija dolgotrajne krize zbiranja odpadkov«, in to kljub »večkratnim, izdatnim in jalovim naporom,« ki jih je izničila camorra, ter odstop Mastelle, ki je »skupaj z ženo obtožen korupcije«, kar dokazuje, kako neuspešno je reševanje problema korupcije »15 let po škandalu podkupnin, ki je sesul takratni vladajoči politični sloj«. »Kljub obljubam nove t.i. druge republike z začetkov 90ih let, je Italija najmanj dobro vodena država v Evropi.« Britanska minimalistična definicija »najmanj dobro vodene države« očitno ne leti samo na račun Prodijeve 103-članske ekipe, ki je zastopala »skrpano koalicijo devetih skreganih strank«, pač pa na italijansko vodenje države nasploh. Dvema Prodijevima ministroma FT celo priznava pomembne uspehe: to sta »Padoa-Schioppa, ki se je soočal z dediščino davčno neodgovorne Berlusconijeve vlade, in je začenjal spet pridobivati nadzor nad javnimi financami«, ter notranji minister Amato, ki je »z uspehom vodil odmevne akcije proti raznim južnim mafijam«. Vendar sta to samo dva svetla primera v »drugače močno zarjavelem si- Slika, ki je obšla svet: Senator Udeur Tommaso Barbato (levo) med četrtkovo sejo senata zmerja svojega strankarskega kolega Nuccia Cusumana, ker se je odločil, da podpre Prodijevo vlado, tako da je slednjega obšla slabost ansa stemu«, ugotavlja FT. V Italiji še vedno niso premagali kriminala, strankarske nadoblasti in korupcije ter pomanjkanja reform. Kregavi in sebični strankarski predstavniki razdrobljenega političnega sistema niso izboljšali javnih storitev, infrastrukture in šolstvo so še vedno neustrezni, nekdanje občasne devalvacije in visok javni dolg pa sta povzročila strukturno šibkost ekonomije. Posledica transformizma in imobilno-sti »preveč plačanih politikov (zaradi visokih plač in drugih ugodnosti stanejo davkoplačevalce dva do trikrat več od francoskih, angleških ali nemških politikov)« je »škodljiva mešanica zastarele in protislovne zakonodaje« ter »sistem, v katerem vse stranke in sama demokratična vlada stalno izgubljajo na legitimnosti«. Verjetno bo potrebno kaj več kot sama reforma volilnega sistema, da »Italijani spet pridobijo zaupanje v svoj pokvarjeni politični sistem«, je v nedeljo še ugotavljal FT. V torek se je FT povrnil k vprašanju politične krize v Italiji. »Zadnja stvar, ki jo potrebuje Italija, so volitve. Mimo perspektive, da bo Italija brez polno-močne vlade v času mednarodnih gospodarskih težav, je državo razkosal neprimeren volilni sistem, ki bo verjetno pri-vedel do novega kalejdoskopa kregavih političnih strank. Italija nujno potrebuje reformo, ki bi prisilila številne stranke v širša zavezništva, kar lahko privede do bolj strnjene vlade in opozicije.« Posebej zanimivo pa je dejstvo, da FT, ki je vse prej kot naklonjen levim koalicijam, pohvalno našteva nekatere dosežke Prodije vlade (in Berlusconijeve krivde): »Davčna utaja se je občutno zmanjšala, bilančni primanjkljaj, ki je s prejšnjo desnosre-dinsko Berlusconijevo vlado znašal 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda, se je zmanjšal na 2 odstotka. Naraščajoča težnja javne zadolžitve se je ustavila in upada. Čeprav je 1,9-odstotna letna stopnja rasti manjša od povprečja evrocone, je brezposelnost padla na najnižjo stopnjo zadnjih 15 let z manj kot 8 odstotkov. Berlusconi je sicer zagotovil visoko stopnjo stabilnosti v italijanski politiki s tem, da je opravil v celoti zakonodajno dobo, to pa je tudi vse, kar je dosegel. Njegova vlada ni uveljavila nobene pomembne gospodarske reforme in je omogočila, da se je stanje javnih financ močno poslabšalo. V njegovem programu so prevladovali osebni interesi, izkoristil je svoj očitni nadzor nad imperijem komunikacijskih medijev, njegovo ekscentrično obnašanje mu je odtujilo večino partnerjev Evropske unije.« In še zadnja kritika na račun Ber-lusconija: »Nacionalne interese pa je verjetno najhuje prizadel s spremembo volilnega zakona tik pred zapadlostjo vla- de, kar je povzročilo dodatno razdrobljenost političnih strank.« FT je Italiji posvetil tudi poseben dopis o pomanjkanju tujih investicij, ki na Apeninskem polotoku naj bi bile minimalne na področju trgovine in storitev. »Za ugotavljanje takega stanja niso potrebne številke,« piše FT, »zadostuje sprehod po središču kateregakoli mesta: obrtniške trgovine prodajajo čokolado lastne proizvodnje, javni lokali so družinsko vodeni, v majhnih trgovinah obuval so še na prodaj ročno izdelani čevlji. Velike mednarodne distribucijske verige pa so skoraj povsem odsotne.« Vzrok za tako omejeno prisotnost na italijanskem tržišču je »politično in poslovno okolje, ki največkrat izpade zastraševalno do morebitnih tujih investitorjev.« Včeraj, ko je že nastopila vladna kriza, pa FT ugotavlja, da »Italija izgleda, kot da bi bila pripravljena se potopiti v novo poglavje negotovosti, kljub resni upočasnitvi gospodarstva in krizi odpadkov velikih razsežnosti, ki je pokazala šibkost osrednje vlade«. In še: »Italijani so zaprepadeno sledili dogajanju na televizijskih ekranih, njihova jeza proti esta-blishmentu se odseva v javnomnenjskih raziskavah, ki kažejo malo zaupanja v politično vodstvo. Kljub temu pa raziskave kažejo, da bi Berlusconi z lahkoto zmagal na predčasnih volitvah.« To je torej katastrofalna ocena Italije, ki jo je v zadnjih dneh posredoval najuglednejši evropski ekonomski dnevnik. Na koncu naj omenim še to, kaj je iz Italije bilo videti na ekranih, pa naj bo na globalnih televizijah, kot so CNN, BBC ali Al Jazeera, ali pa na video straneh medijev na internetu. Potem ko so prejšnje tedne posredovali prizore iz Kampanje, preplavljene z odpadki kot v najbednejših predelih indijske Kalkute, so tokrat pokazali vpitje, prerivanje in pljuvanje v senatu, kjer so s šampanjcem nazdravljali izidu glasovanja, kot v najbolj klavrnih arabskih tržnicah, in pa slavljenje padca vlade v rimskem središču s tovornjakom črnuhov s plapolajočimi črnimi zastavami, kot v sramotni italijanski preteklosti 20ih let prejšnjega stoletja. Sergij Premru