TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 6 Ptuj, 15. februarja 1973 Cena 1 dini Kje smo pri DOGRAJEVANJU MARIBORSKE IN PTUJSKE BOLNIŠNICE Odbor za gradnjo splošne bolniš- nice Maribor je lani začel z organizirano akcijo za dograditev bolnišnice. Za izpolnitev programa dograditve prvotno dogovorjeni način zbiranja sredstev v regiji prek pogodb, s katerimi so se delovne organizacije obvezale prispevati 0,5 7r od kosmatih osebnih dohod- kov za dobo pet let - nikakor ne zadošča, da bi lahko zbraU 80 % potrebnih sredstev - 20 7c je delež repubhke. Razlogov je več: povečan obseg graditve zaradi programske naloge, ko gre za drugi medicinski center v SR Sloveniji, podražitve gradbenih storitev in medicinske opreme ter dejstvo, da vse delovne organizacije niso podpisale pogodb ah so jih podpisale za manj kot za 0,5 % ah za krajši čas. Ce nočemo, da bo mariborska bolnišnica zdrsnila na laven obrobne bolnišnice, bo treba spremeniti zbiranje finančnih sredstev. V mislih imamo predloženo povečanje pri- spevne stopnje v višini 0,75 fc od kosmatih osebnih dohodkov in sicer od 1. januarja 1973 leta dalje za dobo pet let. V tak program je vključena tudi gradnja ptujske bolnišnice. Z dosedanjimi sredstvi in iz lastnih virov je bolnišnica že zgradila naslednje objekte: cestišča in parkirišča ter preložitev kablovo- dov, kanahzacijo od izliva do ginekologije, kotlarno s cisternami, krematorijem in podzemeljskim hodnikom do ginekološke stavbe, podzemeljski hodnik od ginekološke do infekcijske stavbe ter do kirurške s priključkom na dermatološko stavbo, hospitalno stolpnico, po- steljni objekt, transformatorsko postajo bolnišnice in prizidek k stavbi patologije na radioiztopni laboratorij in umetne ledvice. Skupna vrednost objektov, ki so v gradnji, znaša 37,043.331 din. Do konca leta 1972 so zbrali 38,258.851 din. Ostalo bo torej šg 1,215.520 din. Ker pa je treba zgraditi še dosti objektov, bo denarja premalo, če se ne bo začelo z novim načinom zbiranja finančnih sredstev. Program gradnje predvide- va v naslednjih petih letih naslednje objekte: dograditev hospitalne stolpnice, kisikarne, podzemeljskega hodnika do hospitalne stolpnice s priključkom na interni oddelek in na oddelek za patološko morfologi- jo, funkcionalnega trakta (operativ- nih prostorov, intenzivne nege, kirurških ambulant in drugo), obnovo obstoječih prostorov seda- nje kirurgije, ureditev okolja, nakup nadomestnih stanovanj za objekte, ki jih je treba rušiti, bolnišnično pralnico in lekarno. Skupna vred- nost gradnje teh objektov znaša 248,337.871 din. Ce od te potrebne vsote odštejemo delež repubhke in sredstva, ki jih bo prispevala bolnišnica sama ter. ostanek že zbranega denarja, še vedno ostane odprtih 183.173,403 din, K tej vsoti pa je treba prišteti še denar za dograditev ptujske bolnišnice (adap- tacije in oprema kirurgije ter ambulantnega bloka v znesku 12,100.000 din. Tako je skupna potrebna vsota 195,273.403 din). Res je, da bo uvedba nadaljnjega 0,75% namenskega prispevka dodat- no zmanjšala dohodek gospodarstva, vendar je mogoče samo na ta način rešiti vprašanje dograditve obeh bolnišnic, ki predstavjata pomem- ben delež družbenega standarda. Bolnišnična zdravstvena služba je bila že leta nazaj v pogledu odernizacije in razširitve kapacitet zapostavljena. Zagotovljena soji bila le sredstva za redno poslovanje, vedno pa so se odlagale obnove in novogradnje. Takšnega odnosa si gotovo ne moremo več dovoliti, saj dobro poznamo nevzdržno stanje v specialističnih ambulantah, prenatr- panost bolniških sob ter dotrajanost objektov in naprav. M. Munda Boris ZiherI v Ptuju v torek, 13. februarja 1973, je obiskal Ptuj profesor Boris ZI- HERL, znani družbeni delavec in eden vodilnih marksistov v Sloveniji. V nadaljevanju seminarja za vodstva organizacij ZKS je popoldne ob 14. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju govoril širšemu občinskemu političnemu aktivu o temi: ,,Današ- nja aktualnost misli Marksa, Engelsa in Lenina". Za tem pa je imel v klubu mladih še daljši razgovor o marksistični vzgoji mladega rodu s profesorji in učitelji ptujskih sred- njih in pokhcnih šol. F. F., do nedelje, 25. februarja 1973. ^olna luna bo v sredo, 17. februarja ob 11.06. . Napoved: Bo pretežno lepo vreme "1 toplo. Tu in tam so možne posamezne plohe. Alojz Cestnik Uspešno delo krajevne skupnosti Ptuj Svet krajevne skupnosti Ptuj je v petek, 9. februarja 1973 popoldne pregledal delo v letu 1972, predvsem obračun dohodkov in izdatkov krajevnega samoprispevka, program dela iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter razpravljal o problematiki kanaliza- cije in vodovoda v Ptuju. Predsednik sveta Lojze CENC je v uvodnem poročilu naglasil, da se je delo krajevne skupnosti odvijalo v mejah možnosti, kljub temu pa so v lanskem letu naredih precej' v prid občanov. Program dela, ki so si ga zastavih v začetku lanskega leta je bil v celoti izpolnjen, na nekaterih področjih pa tudi presežen. Zlasti velja omeniti, da je sredi lanksega leta KS Ptuj prevzela od Komunal- nega podjetja vzdrževanje in čišče- nje ulic in zelenic na območju mesta. Od takrat se je marsikaj izboljšalo tako glede čistoče mesta kot tudi delovnih pogojev delavcev, kljub temu pa še ni vse tako kot bi bilo treba in kot bi si želeU. Posebno skrb je krajevna skupnost tudi v lanskem letu posvečala modernizaciji uUc in cest. Asfaltirali so skupno nad 3 km cest in poti, to je Tiho pot, cesto Budina-Brstje, del ceste Suha veja-Podlehnik, Erjavčevo pot ter ulice: Cufarjevo, Langusovo, Panonsko, Remčevo, Vodovo, Zupančičevo in ulico Lackove čete. Vsa ta dela so veljala nekaj nad 730 tisoč dinarjev, od tega so skoraj polovico ah 317 tisoč prispevali občani z dodatnim prispevkom, občinski cestni sklad je prispeval 74.000 din, občinski komunalni sklad okrog 95.000 din po 10 tisoč dinarjev pa sta še prispevaU krajevni skupnosti Rogoz- nica in Videm pri Ptuju. Pri ptujski krajevni skupno.sti že več let nadvse uspešno deluje servis za nego bolnikov na domu, kjer je zaposlenih 7 strokovno usposoblje- nih negovalk, ki pod zdravniškim vodstvom nadvse uspešno opravljajo svoje delo. Za ±lo tega servisa kaže polno razumevanje tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor, s podružnico v Ptuju, ki prispeva tri četrtine stroškov, eno četrtino pa občinska skupščina. Pri tem velja omeniti že nekaj-letno skrb za ostarele občane, trenutno je na območju KS Ptuj 427 občanov starih nad 75' let. ki se odraža v vsakoletni organizaciji srečanja, v obdaritvi socialno ogroženih in podobno. Po tem pozitivnem vzgledu so se začele zgledovati že tudi nekatere druge krajevne skup- nosti v ptujski občini. Posebej velja omeniti aktivno delo štaba za civilno zaščito in odbora za splošni ljudski odpor, ki delujeta v okviru Icrajcvne skupnosti in uspeš- no sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi, zlasti s Kidričevim, s KS z območja Maribora in seveda z večino sosednih krajevnih skupno- sti. V razpravi so vsi sodelujoči ugodno ocenih prizadevanja sveta krajevne skupnosti, opozorili pa so še na vrsto nalog, ki jih bo treba odločneje reševati v letošnjem letu. Predvsem so se zavzeh za čimprejš- njo ureditev Osgnikove ceste od avtobusne posatje do hotela, predla- gali so tudi. da se naj ponovno uredi pločnik na desni strani Osojnikove ceste ob železniški progi, ker bo tako za pešce varneje in ljudje tudi sedaj hodijo tam, čeprav ni pločnika. Opozorih so na nujnost nastavitve mestnega paznika, ki bi naj predvsem v parkih vzdrževal red, na vzdrževanje domov SZDL na V^ičavi in na Bregu ter na vrsto drugih problemov, z namenom, da bo naš stari Ptuj lepši in bolj urejen, F. Fideršek Denar od prekrškov občinam Odborniki obeh zborov ormoške občinske skupščine se prejšnji četrtek na svoji skupni seji .med drugim obravnavali poročili občin- skega sodnika za prekrške ter poročilo o delu občinskega sodišča. Z delom obeh organov so bili odborniki zadovoljni, posebej razve- seljiva pa je ugotovitev, da se število prekrškov in kazenskih zadev v občini bistveno ne povečuje - povečanje je opaziti le na področju prometa in gospodarskih prestop- kov. Pri obravnavi dela občinskega sodnika za prekrške je ormoška občinska skupščina podprla predlog občine Velenje in Ljubljana Šiška, po katerem bi naj spremeniU usnutek zakona o prekrških tako, da bi 50 odstotkov dohodkov od izrečenih kazni dobila republika, drugo polovico pa občina. Znano je, da se je do sedaj ves ta denar stekel v republiški proračun, medtem ko sodnike za prekrške plačujejo občine. jr 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 BISTRIŠKI PROBLEMI Samoprispevek za nove šole Zadnja, že 24. seja odbora za obnovo in razširitev šolskega prosto- ra pri SO Slov. Bistrica je,bila v novi šoli v Poljčanah. Eden od vzrokov za tako izbiro je ta, da so s tem poudaiili drug velik uspeh svojega že skoraj petletnega dela. Drugemu delu seje so prisostvovali tudi pred- stavniki vseh delovnih organizacij, ki so sodelovale pri pfojektiranju in gradnji šole in so se ob zaključku del skupno pogovorih o vsem, kar je spremljalo njihovo skoraj leto in pol dolgo prizadevanje. Ker je analiza temeljita in dolga, bomo iz nje povzeU le nekaj najbolj značilnih ugotovitev: Do 31. 12. 1972 so zbrali 5,951.509 din. Planirali so, 7,650.212 din. Tako beležimo izpad 1,698.703 din, kar je tudi vplivalo na zaostajanje sprejetega programa. Medtem, ko so sredstva od OD, od obrti in od pokojnin redno doteka- la, večina delovnih organizacij svojih pogodbenih obveznosti ni v redu izpolnjevala. 16 delovnih organizacij in zavodov pogodb sploh ni podpisa- lo ah so odklonile podpis. Do konca lanskega leta so potroši- li sredstva samoprispevka v nasled- nje namene: adaptacija in dozidava osnovne šole Makole (vključno z opremo) 1,838.531 din; ureditev prostora za kurilnico in prispevek k adaptaciji šolskih prostorov v poseb- ni osnovni šoli 58.293 din; ureditev novih učilnic v zgradbi ^zadružnega doma za osnovno šolo Šmartno na Pohorju 21,740 din; popravilo stro- pov v osnovni šoli Kebelj 25.345 din; prispevek k skupni kot- larni za ogrevanje osnovne šole II. v Slov. Bistrici 219.964 din; za komi- sijo, ki je izdelala predračunsko dokumentacijo in prioritetni red obnove osnovnih šol 12.598 din in novogradnja v Poljčanah 6,792.157 din. Gradnji v Makolahin v Poljčanah je delno sofinancirala tudi republiška izobraževalna skup- nost s srednjeročnim posojilom v višini 3,169.000 din. Ob uvedbi samoprispevka je bilo dogovorjeno, da bodo najprej obno- vili in dozidaU osnovno šolo v Makolah, nato pa v Poljčanah. Dela v Makolah so končali leta 1970. Takoj so začeli s pripravami za rešitev poljčanskega šolskega okoli- ša. Toda že uvodne razprave so pokazale, da ni smotrno dograjevati osnovno šolo v Zg. Poljčanah, ker tam živi le 1/5 šoloobveznih otrok. 4/5 jih je v centru Poljčan. S prestavitvijo centra pa bi morali dograditi 12 učihiic, to bi pa bilo dražje od novogradnje. Še vedno je neizpolnjeno del zastavljenega programa. Treba bo urediti še 14 šolskih zgradb v obči- ni. Ob tem se v javnosti najpogosteje pojavljajo vprašanja, zakaj je pro- gram v taki zakasnitvi in kako je moglo zmanjkati denarja, saj je bil vendar planiran za razširitev in ob- novo vseh šol v občini. Že dva odgovora vs^ debo pojasnjujeta ta vprašanja: sredstva so dotekala zelo neredno in pomanjkljivo, po predpi- sih pa se ne more pristopiti k investiciji, dokler niso zagotovljena vsa sredstva, poleg tega so se tudi cene gradbenega materiala in stori- tev povečale za več kot dvakrat. Za uresničitev celotnega programa v občini potrebovah še 12.930,450 din, kar je v primerjavi s planiranimi, sredstvi ob uvedbi samoprispevka povečanje za 198 %. Zgornji znesek pa bi bilo moč zbrati v naslednjih petih letih po enakih virih in osno- vah kot sedanji. Komisija, ki je ocenila tehnično vrednost šol v občini, predlaga na- slednji vrstni red obnove šolskih zgradb: Kebelj, Crešnjevec, Laporje, Zgornja Polskava, Prihova, Studeni- ce, Pragersko, Šmartno na Pohorju, Spodnja Polskava, Posebna osn. šo- la, Tinje, Slov. Bistrica, Zgornja Ložnica in Oplotiica. V drugem delu seje so prisotni poudarih, da je bilo ves čas gradnje nove šole v Poljčanah izredno dobro sodelovanje med projektantom, iz- vajalcem in nadzorno službo, tako da so vse nastale probleme sproti reševali. Tudi vsa dela, gradbena, obrtna in inštalacijska, so opravljena izredno kvahtetno. Posebej pohval- no pa je tudi to, kar je sicer redkost, da so bila opravljena v roku, celo dva dni prej. In ob zaključku velja zapisati še delež nekaterih delovnih organizacij, ki so prispevale k poce- nitvi gradnje. Tako je IMPOL iz Slov. Bistrice v aluminiju prispeval vsaj 90.000 din. Monter je svoje delo opravil zastonj, Staklo iz Zagre- ba je prodalo steklo po znižanih cenah, pa tudi EMI iz Poljčan je vgradil kup drobnega inštalacijskega materiala, ne da bi ga zaračunal. M. MUNDA VSE NAPORE ZA USPEŠNO GOSPODARJENJE V soboto, 3. februarja 1973 je imela letno konferenco organizacija sindikata tovarne glinice in alumini- ja v Kidričevem. Prisotni so najprej poslu šah obširno poročilo predsed- nika tovarniškega zbora sindikata tov. Markoviča, ki je zelo kritično in tudi samokritično ocenil minulo obdobje dela sindikalne organizacije v tovarni kot tudi ostahh sindikalnih organizacij v OZ D. Jasno je bilo poudarjeno, da delo sindikalne organizacije ni potekalo tako, kot je bilo zasnovano s programom dela in, da je vse delo mnogo preveč slonelo le na ožjem predsedstvu, kajti mnogi izvoljeni člani tovarniškega zbora svoje naloge niso jemah resno in odgovomo. Mnogo nerešenih pro- blemov je obravnaval tajnik TZS tov. Vehčkovič. kije tudi ocenil vse sprejete zaključke in sklepe iz letnih konferenc OSS v OZD kot pozitivne in za zelo bogato gradivo za oblikovanje bodočih programov dela v OSS pri OZD in v TGA Kidričevo. V razpravi, v kateri so sodelovali predsedniki nčvoizvolje- nih izvršnih odborov sindikata v OZD, ot tudi ostali delegati in vabljeni gosti ter vodilni tovariši iz delovne skupnosti TGA, je izhajalo predvsem to, da je treba vse napore usmeriti v uspešnejše gospodarjenje v podjetju, ki je pred težkimi in zahtevnimi preizkušnjami. Nekateri nerešeni notranji problemi, kot so osnutek pravilnika o dehtvi osebnih dohodkov ter določeni problemi v jroizvodnji postavljajo pred delovni folektiv odgovomo in zahtevno nalogo. Nekatere napake iz minulih let sedaj zaostrujejo napore za njihovo odpravo, kar se tudi vidi iz tega, da kolektivu dela največji problem prav osnutek pravilnika o dehtvi osebnih dohodkov, kar bi moralo biti že končano, bo se pa po vsej verjetnosti moral s tem vprašanjem ukvarjati centralni delav- ski svet podjetja pa tudi delavski sveti v OZD in sindikat bosta morala biti soudeležena pri čimprejšnji ureditvi tega vprašanja. Na stabiliza- cijskih ukrepih je bilo mnogo poudarka, saj je precej razpravljal cev vedno poudarjalo pomen stabiUza- cije, istočasno pa ugotavljalo, da v tej smeri le ni bilo dovolj napravljeno. Seveda bo nujno potrebno mishti tudi na kratko- ročne ukrepe v stabiUzaciji znotraj delovne organizacije. Glavni direk- tor podjetja dipl. oec. Milan Krajnik je svojo razpravo posvetil vprašanju stabihzacije in urejanju notranjih problemov, pri čemer je poudaril, da TGA po svojih močeh že sedaj uvaja razne ukrepe, ki ublažujejo vse težje naloge v gospodarjenju in poslovanju podjetja. Omenil je tudi sodelovanje s tovarno IMPOL iz Slovenske Bistrice ter še nekaterimi dru^mi podjetji, pri čemer pa je menil, da je prav v sodelovanju z IMPOLOM iskati širokih možnosti uspešnega poslovanja obeh podjetij. Nekaj ljudi je zadolženih za pripravo raznih podatkov, ki so nujni za prikaz eventualnega uspešnega sode- lovanja med podjetjema. M. F. PROGRAM DELA SVETA SO ORMOŽ ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Porast števila prometnih prekrškov Na območju občine Ormož se število prometnih prekrškov iz leta v leto povečuje. Lansko leto jih je bilo 535. V strukturi prekrškov je bilo največ (307) voženj brez vozniškega dovoljenja, na drugem mestu so prekrški vožnje vozila pod vplivom alkohola (70). Število pre- krškov je dejansko mnogo večje, saj so sodniku za prekrške predani tisti, ki se branijo plačati mandatne kazni. Tudi občinsko sodišče Or- mož je lansko leto obravnavalo 69 primerov ogrožanja prometa na javnih cestah. Reših so 44 primerov, od tega 34 primerov z obsodilno sodbo. Posledice prometnih nesreč pri rešenih zadevah so bile 8 hudo telesno poškodovanili in 28 lažje poškodovanih oseb. Materialna ško- da pri teh nesrečah znaša približno 265.000,00 dinarjev. Največ pro- metnih nesreč se je pripetilo ob petkih, sobotah in nedeljah, glede na dnevni čas pa v mraku ali ponoči. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so izsiljevanje prednosti, pretesno prehitevanje, neprimerna hitrost in vinjenost. Pri sodniku za prekrške pa vožnja brez vozniškega dovoljenja. Zaradi boljšega reda in discipline na cestah je nujno pričeti (ali nadaljevati!) z organizirano promet- no vzgojo in preventivno službo. Milica in sodnik za prekrške ne morejo prometne varnosti učinkovi- to izboljšati. Novo ustanovljeni svet skupščine občine Ormož za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu bo glede na veliko število prekrškov in nesreč na cestah imel več pomemb- nih nalog. Znano je, da prometnih nesreč ne zakrivijo vedno povzročitelji, ampak se le-te pripetijo tudi zaradi slabega, predvsem neurejenega stanja na cestah, nepravilno postavljenih pro- metnih znakov in tudi na določenih križiščih, železniških prehodih in tako dalje. Razne težave povzročajo voznikom motornih vozil tudi ne- urejeni cestno prometni predpisi, ki so raztreseni v številnih zveznih, republiških in delno tudi v lokalnih predpisih. Nujno je, da se zadevna zakonodaja uredi z enotnimi predpi- si. Ena pomembnih nalog, ki si jo je postavil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, bo skupaj s strokovnimi organi proučiti kritična mesta, tako imenovane črne točke na ormoških cestah ter poskrbeti za takšne prometne označbe, ki bodo zagotavljale najvarnejšo vožnjo. V (3rmožu predvidevajo ob 700-letnici mesta, ki jo bodo praz- novali letos, rekonstruirati vse glav- ne prometnice. Člani sveta že sedaj razmišljajo, kje bi bilo potrebno označiti prehode za pešce in kje bo potrebno postaviti druge vodoravne oznake na cestišču. Pravi čudež je, da se ob sedanjem stanju prometa skozi Ormož ne pripeti več promet- nih nesreč. Posebno nevaren je del Ptujske ceste pri osnovni šoh. Otroci tekajo čez cesto v slaščičarno in nazaj skoraj ves dan, medtem ko prehoda za pešce sploh ni ali pa je slabo viden. Na tem mestu bi bilo nujno postaviti utripajoči svetlobni znak, saj se v nasprotnem lahko pripeti najhujše. V krajevnih središčih, ki so v zadnjih letih asfaltirala svoje ceste in ulice (Kog, Tomaž, Središče ob Dravi) na katerih vozniki motornih vozil radi pospešijo hitrost, ne bo napak označiti prehode za pešce. Takšne oznake bodo morebiti nare- kovale postavitev drugih prometnih opozoril. Za boljšo preventivno delo v prometu bo potrebno ugotoviti, kakšen je obseg preventivno vzgoj- nega dela na osnovnih šolah in v ta namen sklicati posvetovanje ravnate- ljev in drugih prosvetnih delavcev, zadolženih za pouk prometne vzgo- je. V prvih pomladanskih mesecih bodo organizirali tudi občinsko šolsko tekmovanje pod geslom ,.Kaj veš o prometu" in najboljšo ekipo poslali na V. republiško tekmovanje. V preventivno vzgojno delo na področju prometa bo treba pritegni- ti tudi širši krog občanov, predvsem voznikov motornih vozil in drugih udeležencev v prometu. V ta namen bodo poživili delo avto-moto dru- štev ter jim dali tudi večjo material- no in strokovno pomoč. Pričakujemo lahko, da bo takšno sistematično delo stanje na naših cestah občutno izboljšalo. TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 3 Popis Članov ZKS Tako kot drugje v Sloveniji se tudi na območju ptujske občine organi- zacije ZKS skrbno pripravljajo na nopis svojih članov. Popis mora biti Lrršen v času med 26. februarjem in 3 marcem 1973 in sicer po stanju članstva na dan 26. februarja. Popis sam ne sme izločiti nobenega člana 2K prav zato pa je naloga organiza- cij ' ZKS, da na sestankih pred popisom uredijo s tistimi morebitni- {ni posamezniki, ki ne izpolnjujejo statutarnih obveznosti. Pri tem gre tudi za enoten kriterij obravnavanja članov v vseh organizacijah ZKS. Aktiv komuni|tov pri občinskem odboru ZZB NOv Ptuj je razpravljal o teh vprašanjih, zaradi tega, ker je «udi med borci nekaj takih članov ZK, ki so nehali plačevati članarino. Sekretariat aktiva komunistov se je z vsemi pogovoril in postavil pogoj, da vsak tak član poravna vso zaosta- lo članarino in v bodoče redno izpolnjuje statutarne obveznosti, če ne pa se ga.jiaj briše iz članstva ZK. O tem je razpravljal tudi komite občinske konference ZKS in ta kriterij sprejel za vse, kar je povsem razumljivo, saj ne more veljati za druge milejši kriterij, kot so ga sprejeli borci - komunisti do svojih članov. Pripomniti je treba, da je takih članov ZK v občini le okrog 60 ali 5 odstotkov vsega članstva. Da to ne predstavlja posebnega problema, kaže samo podatek, da je bilo v lanskem letu sprejeto na območju občine Ptuj 70 novih članov. Popis članov ZKS bo izveden zaenkrat samo na območju SR Slovenije. Za to, ne samo organiza- cijsko, temveč tudi pomembno poli- tično akcijo, se je CK ZKS odločil zaradi tega, ker sodobne potrebe organizacije ZK presegajo možnosti, ki jih nudi obstoječa evidenca in statistika članstva ZKS. V njej je premalo podatkov o članih, da bi lahko spremljali vsa gibanja, cesto pa sedanji podatki tudi niso ažurni. Zato je popis članstva ena najboljših metod, da se evidenca dopolni in ažurira. Pomembno je tudi to, da se bo po popisu prešlo na mehanografsko obdelavo podatkov centralno za vso Slovenijo. Zato bo v popisni list za vsakega člana treba vpisati tudi njegovo številko iz centralnega regi- stra prebivalstva, ki jo je dobil ob popisu prebivalstva na dan 31. mar- ca 1971. Mehanografska obdelava podatkov bo omogočala flitro izde- lavo najrazličnejših analiz o struktu- ri članov ZKS, o njihovih interesnih področjih in podobno, kar je cesto, potrebno za vsakodnevno politično delo. Tega dosedanja ročna obdela- va podatkov ni omogočala. S samim popisom tudi ne bi dosegli stalne ažurnosti podatkov, ampak bo treba evidenco stalno dopolnjevati. Prav zato je ena od dolžnosti organizacij ZKS v pripra- vah na popis, da imenujejo stalnega evidentičaija, ki bo vodil , evidenč- no knjigo članstva ZK" in komite občinske konference ZKS sproti obveščal o vseh spremembah pri vsakem posameznem članu ZK. Evi- dentičarji bodo vodih tudi popis članstva, ki ga bo vsaka organizacija ZKS izvedla na sestanku članov. Z namenom, da bi evidentičarje stro- kovno usposobih za to nalogo, bo komite občinske konference ZKS Ptuj v naslednjih dneh organiziral poseben seminar. F. Fideršek !NŽ. EGON ZOREČ KMET PROIZVAJALEC - IZOBRAŽUJ SE! Sodobno '-metijstvo rabi nedvom- no ljudi, si že v šoli pridobijo strokovne znanje, kar velja za družbeno Kot zasebna področja kmetijstva. Potrebno je, da naš kmečki proizvajalec šola svoje sino- ve in hčere, če bo želel dohajati napredek v kmetijski znanosti. Le tako bo boljše in lažje živel, družbi pa bo lahko več doprinesel. Opo- zoriti pa bi hotel tudi kmečke proizvajalce gospodarje, Id sedaj gospodarijo in ki jim je izobrazba ™jna. Za intenzivno kmetijstvo ne smemo izpustiti izpred oči našega zasebnega proizvajalca Obnova in modernizacija kmetijstva v Sloveniji je nujen korak za večjo proizvodnjo. Do leta 1975 bi se naj kmetijska Proizvdonja povečala za 14 7c. V prvi vrsti gre za povečanje blagovne proizvodnje v obeh sektorjih kmetij^ stva. Kmetija mora postati vse bolj gospodarska enota z docela novo ^logo. Vsa opravila naj bi bila "Vtoniatizirana, hlevi modernega ti- Pa, vsa potrebna mehanizacija itd. •^iTietija ne more biti več samemu ^^bi namen, ampak mora postati '^užbeno pomembna gospodarska enota. Doba preporoda naših kmetij je še zelo kratka, zato je potrebna kmetovalcem ustrezna izobrazba. V programu naše šole je omogo- čiti tudi zaposlenim v kmetijski proizvodnji, v prvi vrsti pa zasebnim kmetom, da si pridobijo potrebno izobrazbo za upravljanje in oskrbo traktorja in drugih kmetijskih stro- jev. Na našem podeželju je vedno več kmetijskih strojev, manjka pa dobrih upravljalcev za te stroje. Pojavila se je želja mnogih kmetoval- cev za pridobitev potrebne izobraz- be in zakonitega vozniškega dovolje- nja za upravljanje teh strojev. Glede na to bo naša šola organizirala v naslednjem mesecu traktorski tečaj za vse tiste, ki si hočejo pridobiti veščino vožnje pa tudi pravilno oskrbo stroja. Šola bo organizirala tečaj prometnih predpisov, tehnike vožnje in pa vožje v prometu. Zato vabi vse interesente, da vložijo najpozneje do prvega marca 1973 krajšo potrošnjo ali prijavo za tečaj. Vodstvo šole bo poklicalo intere- sente na razgovor, ko bo vsak dobil potrebna pojasnila. Program dela obč. odbora ZRVS občine Ptuj za leto 1973 V petek, 2. februarja 1973 je občinski odbor ZRVS občine Ptuj s predsedniki krajevnih organizacij ZRVS in predsedniki stalnih komisij pri občinskem odboru ZRVS obči- ne Ptuj obravnaval in sprejel progra- me dela za leto 197 3 in sicer pro- gram ZRVS občine Ptuj ter progra- me komisij in aktivov ZRVS v kra- jevnih skupnostih in delovnih orga- nizacijah. Osnova za delo ZRVS občine Ptuj za leto 1973 so naloge, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ ter iz sedanjega notranjega in zunanjega političnega položaja Jugoslavije. Na osnovi programa ZRVS so bili tudi izdelani program- dela komisij in aktivov zveze rezervnih vojaških sta- rešin v občini Ptuj. Komisija za informativno-propa- gandno dejavnost je v svojem pro- gramu dela zajela organiziranje do- pisniške mreže, organizirano razšir- janje tiska in strokovne literature, organiziranje in predvajanje kratkih vzgojnih, dokumentarnih in infor- mativnih filmov. Zlasti pa je treba zagotoviti večje medsebojno infor- miranje in tesno sodelovanje z osta- limi družbeno političnimi organiza- cijami. V programu komisije za strokov- no delo je zajeto vojaško strokovno izpopolnjevanje s pomočjo preda- vanj, poučnih filmov, organiziranje in sodelovanje na občinskih, med- občinskih in republiških taktično orientacijskih pohodih, strelskih va- jah ipd . . Komisija za kadrovska in splošna vprašanja je kot riajvažnejšo nalogo svojega dela postavila zlasti vključe- vanje mladine v vojaške šole ter bo s tem v zvezi ustanovljena komisija, ki bo obiskala vse osnovne šole na območju občine Ptuj. V programu dela je zajeto tudi ustanavljanje akti- vov ZRVS v krajevnih skupnostih v občini m v treh delovnih organizaci- jah, da se tako poživi delo na področju SLO v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Aktivne re- zervne vojaške starešine je treba redno predlagati za napredovanje, primerne pa tudi za dodelitev odli- kovanj in priznanj. Istočasno pa je treba evidentirati vsako škodljivo delovanje posameznikov. Komisija za družbeno politično delo in SLO je v svoj program postavila kot osnovno nalogo zlasti idejno politično vzgojo rezervnih vojaških starešin ter načrtno vklju- čevanje mlajših članov ZRVS v ZK. V ta naipen so že bili organizirani razgovori z rezervnimi oficirji. Več- jo skrb pa je treba posvetiti vpraša- nju družbene samozaščite in varno- sti, zlasti pa sodelovanju z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v občini. Na sestanku sta bila tudi sprejeta programa dela aktivov v ZRVS v 25 krajevnih skupnostih in treh delov- nih organizacijah. Priprave na SLO še niso povsod dosegle polnega raz- maha, zato mora aktiv ZRVS kot strokovno najbolj sposoben na tem področju dati zlasri odborom za SLO v krajevnih skupnostih vso strokovno in politično pomoč. Po- sebno pozornost pa je v krajevni skupnosti treba posvetiti obrambni vzgoji v raznih specializiranih orga- jiizacijah in društvih, v katere pa je treba zlasti vključiti čimveč mladi- ne. Istega dne je imel sejo tudi sekre- tariat aktiva ZK članov ZRVS obči- ne Ptuj, ki je obravnaval svoj pro- gram dela za leto 1973 in pa celotni program dela ZRVS občine Ptuj. S. M. Popravki v št. 5/73 Tednika z dne 8. fe- bruarja t.l. je zagrešil tiskarski škrat naslednje napake: V sestavku , Bo več potrošniških kreditov? " na 3. strani je v predzad- njem odstavku izpustil besedilo: 2. krediti za plačilo avtomobilov sm.ejo znašati največ 15.000 din", . in se torej 1., 2. in 3. točka pogojev za odobravanje kreditov glasi; 1) krediti za industrijske in po- trošniške izdelke lahko znašajo do največ 10.00 din (prej 6.000 din) z odplačilnim rokom 24 mesecev, 2) krediti za plačilo avtomobila smejo znašati največ 15.000 din s tem, da se za odplačilo kredita uporabi polna tretjina osebnega do- hodka, kar pomeni, da je rok odplačevanja odvisen od višine tret- jine OD, 3) odobravajo se gotovinski kredi- ti do 2.000 din po pogojih, ki jih določa prepis. V sestavku ,,Štiri zlate poroke" na 5. strani je zamenjal spodnji fotogra- fiji zlatoporočencev, torej para Bezjak s parom Tašner, in pokvaril rojstni datum Marije Bezjak, ki je rojena 14. januarja 1900 (ne pa 190.) Prosimo prizadete, da nam opro- stijo te tiskarniške napake. Uredništvo v V ,JMPOLU" TRI TOZD V največji delovni organizaciji v občini Slovenska Bistrica, v IMPO- LU je posebna komisija za uskladi- tev statuta podjetja z novimi ustavnimi določili pred dnevom preučila trenutne možnosti o usta- novitvi TOZD v tej delovni organi'- zaciji. Na osnovi ugotovitev komisije in sedanjega stanja dejavnosti kolektiva je pričakovati, da bodo v IMPOLU lahko v naslednjem obdobju organi- zirali tri TOZD. To bodo obrat Montal, obrat družbene prehrane, tretjo TOZD pa bodo sestavljale dosedanje organizacijske enote ko- lektiva. Kljub temu, da trenutno ostale organizacijske enote, ki sestavljajo sedaj eno TOZD, ne izpolnjujejo vseh pogojev za ustanovitev samo- stojne TOZD, si bodo v kolektivu, v katerem pomeni ustanavljanje TODZ trajnejšo obliko uveljavljanja novih oblik samoupravljanja, priza- devali še naprej iskati možnosti, da postanejo tudi ostale delovne enote TOZD. To pa bo doseženo takrat, ko bodo izpolnjevale potrebne pogoje. VIKTOR HORVAT 4 stran tednik — Četrtek, is. februarja 1973 Stroj je naša last s SINDIKALNEGA ZBORA V „J. K." V ORMOŽU Delo sindikalne organizacije tovar- ne Jože Kcrenčič je bilo v minulih dveh letih tesno povezano z delom vse delovne organizacije, saj ni možno ločiti interesov kolektiva podjetja od ciljev interesov članov sindikata. Temu primerno je bilo tudi poročUo, ki ga je v soboto nai redni letni konferenci podal pred- sednik sindikalne podružnice Milan Kovačič. V obdobju dveh let je prešlo mnogo gospodarskih, političnih in kulturnih akcij, pri katerih je sindikalna organizacija tovarne Jože Kerenčič opravila vehko vlogo. Spomnimo naj samo na sprejem sporazuma o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov, sčemer. so sindikalni delavci imeli vehko dela. Osebni dohodki pred sporazumom so bih zelo nizki, najnižji npr. 610 dinarjev, sedaj pa so zvišani na 900 din. Vzporedno so se osebni dohodki povečah tudi vsem drugim v podjetju. Ljudje najraje govorijo o osebnih dohodkih, vsi se čutijo prizadeti, nekateri to tudi javno povedo ah se pritožujejo, zopet drugi s premislekom gledajo na možnosti podjetja in podobno. Včasih je kdo upravičeno prizadet in se tudi ugodi njegovi prošnji, če je bila dokazana napaka pri izračunu, opisu delovnega mesta ipd. Nikoli pa se še ni zgodilo, da bi kdo rekel, da je dobil preveč, čeravno so tudi takšni", je med drugim poudaril Kovačič. Med večje naloge sindikahie organizacije spadajo tudi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. Splošno varčevanje v delovni organizaciji je dobro uspelo, medtem pa je potrebno opozoriti na nekatere splošno človeške lastnosti v odnosu do dela in strojev. Vehko problemov je s čistočo dvorišča, saj je bilo za te namene potrebno izdajati posebne delovne naloge .in to samo zato, ker nekdo ni opravil tistega, kar mu narekujejo delovni predpisi in čut odgovornosti. Zgodi se da odpadki, polizdelki in deli embalaže ležijo vse križem po dvorišču, nikogar pa zaradi tega ,,ne boli glava". Kovačič je pozval vse zaposlene tudi k boljšemu odnosu do strojev. „Z veliko muko smo kupili nekaj strojev za predelavo plastike, kar je res je res, novi stroji, oglejte si jih - predvsem pa njihove dele (matice) kako so poškodovani, obtolčeni in pri tem ni nihče videl nikogar, ki bi tolkel po strojih - zelo čudno. Kako malo se zavedamo, da so ti stroji tako moji kot tvoji, skratka naši. Zato ne smemo dovoUri, da nam nekdo uničuje naše stroje, ker jih moramo drago plačati. Kupiti bomo morah nove stroje in si spet ne bomo mogh povečati osebnih dohodkov." Res je tako, človek škoduje samemu sebi. Pismo tovariša Tita je presenetilo tudi delavce tovarne Jože Kerenčič ter jih zadolžilo za vrsto nalog, kijih moramo v naši družbi čimprej urediti. Sindikalna organizacija je organizirala tudi sestanke vseh zaposlenih, na katerih so spregovo- rih o socialnem razhkovanju. razvo- ju podjetja, stabihzaciji. hkvidnosti, stanovanjski problematiki ter usta- navljanju TOZD. Vehko je sindikal- na organizacija storila še pri referendumu za združitev delavske- ga in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, kjer so delavci tovarne Jože Kerenčič pokazah vehko razumevanja za izenačitev pravic. Sicer pa je sindikalna organizacija delovala na vseh področjih dogaja- nja v podjetju navzven pa v občinskem sindikalnem svetu. O delovnih uspehih in nadaljnjem razvoju podjetja je spregovoril Milan Ritonja. Med drugim je povedal, da je podjetje s svojim strokovnim kadrom omogočilo, da delavci glede na stabihzacijske ukrepe ne bodo prejemah zmanjšanih osebnih do- hodkov, kot se dogaja drugje. „Naše terjatve so večje od naših obvezno- sti" je med drugim poudaril. V nadaljevanju pa je obširno govoril o nadaljnjem razvoju podjetja, ki stopa v nedvomno pomembno fazo svojega napredka. PRIPRAVE NA VOLILNO KONFERENCO SZDL V KI- DRIČEVEM V krajevni organizaciji SZDL Kidričevo so pričeli s pripravami na volilno konferenco. Glede na za- htevne in odgovorne naloge v tem in naslednjem letu je treba namreč vključiri v novo vodstvo KO SZDL nove kadre, ki bodo voljni delati v tej organizaciji. Vse bolj namreč prihaja do izraza dejstvo, da posa- mezniki ne želijo delati v odboru ker smatrajo, da to za njih ni aktualno in potrebno. Razne akcije, kot so postavitev spomenika Borisu Kidriču, priprave na izvedbo refe- renduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za naselje Kidričevo I, ki še vedno nima na območju celotne krajevne skupnosti uvedene- ga tega .samoprispevka - so zahtev- ne in odgovorne ter je nujno konkretno in tesno sodelovanje vseh družbeno-političnih organizacij v Kidričevem. M. F. Poiskati je treba rešitev Pred nedavnim so na pobudo krajevne skupnosri Miklavž pri Mariboru sklicali skupno sejo pred- stavnikov krajevnih skupnosti Mi- klavž, Marjeta na Dravskem polju in Kidričevo. Na dnevnem redu je bila ena sama točka in sicer vprašanje dokončnega asfaltiranja še preosta- lega dela ceste Kungota-Prepolje- Marjeta-Dobrovce-Miklavž. Kot je znano, je na tej relaciji položenega že precej asfalta, ki so ga uredili vaščani določenih vasi s samopri- spevkom, del ceste na ptujskem območju in del ceste na maribor- skem območju pa bi želeli asfaltirati in tako dokončno v celoti urediti to cesto. V razpravi so predstavniki poifdarjah nujnost asfaltiranja pre- ostalega dela ceste, nikdo pa ni mogel posredovati kaj konkretnej- šega o potrebnih sredstvih, oz. kje ta sredstva dobiti. Dogovorili so se za ponovno sejo predstavnikov krajev- nih skupnosti, zato bomo kaj več o tej skupni akciji laliko poročaH drugič, ko bo zadeva jasnejša. M. F. Mladoletniki pri ormoškem sodniku zo prekrške t Število prekrškov, ki so jih storili mladoletniki na območju občine Ormož je lansko leto močno pora- slo, saj je bilo pravnomočno kazno- vanih kar 132 mladoletnikov. (Leta 1970 39 in leta 1971 92). Posebno viden je porast prekrškov na po- dročju kršitev predpisov o prometni varnosti. Od skupnega števila 132 kaznovanih je namreč kar 112 kaz- novanih zaradi kršitev prometne varnosti. Zaradi prekrška zoper javni red in mir je bilo kaznovanih 14, zaradi kršitev predpisov s področja gospodarstva so bih kaznovani 3 in zaradi kršitev drugih predpisov 2 mladoletnika. Od skupno 112 kaznovanih mla- doletnikov zaradi prekrška promet- ne varnosti je bil kar 101 kaznovan zaradi vožnje motornega vozila brej vozniškega dovoljenja. Pri prekrških zoper javni red in mir gre predvsem za nespodobno vedenje na javnem kraju, motenje nočnega počitka in miru ter prete- Lansko leto je bilo število mlado-' letnikov - povratnikov, to je takš- nih, ki so bih že dva, tri, štiri ali večkrat kaznovani nekoliko manjše, zato je bilo izrečenih tudi manj varstvenih ukrepov prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja. Za vse mla- doletnike je bilo pred izdajo odloč- be o prekršku zahtevano mnenje skrbstvenega organa ormoške občin- ske skupščine, kot to zahteva te- meljni zakon o prekrških.^^ NOVO DRUŠTVO UPOKO- JENCEV V KIDRIČEVEM Končen januarja so v veliki dvorani TGA v Kidričevem ustano- vili društvo upokojencev z območja KS Kidričevo, ki se je je udeležilo veliko število upokojencev - bivših članov tovarne glinice in aluminija, bili pa so na tem občnem zboru predstavniki DU iz Hajdine, v katero so do sedaj bili vključeni tudi upokojenci iz KS Kidričevo kot tudi predstavniki iz Maribora in Ljujjlja- ne. Bogo Hmelina kot predsednik pripravljalnega odbora ter tajnik Adolf Vodušek sta povedala, daje v Kidričevem že dolgo časa obstajala želja, da bi v tem kraju ustanovili društvo upokojencev, saj živi v krajevni skupnosti precej upokojen- cev, ki so si vedno želeli društvo domačemu kraju. Podporo so dobili tudi pri tovarniškem odboru sindi- kata TGA ter krajevne skupnosti, ki sta podpirala njihove želej po ustanovitvi lastnega društva. Tudi na letni konferenci tovarniškega sindi- kata je bila poudarjena želja, da bi naj novoizvoljeni organi v sindikatu tpvarne vnaprej posvečali vso pozor- nost temu društvu in mu pomagali pri uresničevanju njegovih ciljev. FM DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Ta teden se je končalo tekmova- nje v kegljanju, v katerem je sodelovalo dvajset ekip, oz. 220 tekmovalcev. Vrstni red prvih, desetih ekip je naslednji: TGA 69" kegljev; Vinko Reš 686 kegljev; Železničar 660 kegljev; TAP 649 kegljev; Elektrokovinar 642 kegljev: PP 634 kegljev; Zdravstvo 622 kegljev; Borec 620 kegljev; Sigma 610 kegljev in Pleskar 604 kegljev, Vrstni red ekip v celotnem' tekmovanju je naslednji: TAP 55 točk; TGA 49 točk; Sigma 34 točk: Podlehnik 33 točk; Elektrokovinai 33 točk; Izbira 27 točk; Vinko Rei 25 točk; Kmetijski kombinat 24 točk; Mercator 20 točk; DES 15 točk; TVI Majšperk 18 točk; Železničar 18 točk; Perutnina 15 točk; Zdravstvo 14 točk; Borec 13 točk; Agrotransport 12 točk: Pleskar 11 točk; Opekar 10 točk: Olga Meghč 9 točk; občina Ptuj 9 točk in sodišče 3 točke. V delavskih športnih igrah v letu 1972/73 sodeluje 21 sindikalnih ekip in so to po udeležencih do sedaj najštevilnej- še športne igre v občini. RODILE SO: Štefanija Kajič, Zg. Hajdina 104 - Mojco; Božena Gomilšek, Sredi- šče 124 - Miro; Elizabeta Furek, Videm 24 - Milanko; Zorka Vidič, Formin 70 - Srečko; Danica Piberčnik, Vuzmetinci 40 - Rena- to; Marija Golnar, Slavšina 55 - Ireno; Milica Mlakar, Dravci - Marijo; Frančiška Vršič, Polenci 48 - Brigito; Danica Žuran, Panonska 2 - Vanjo; Amalija Voglar, Veliki Okič 34 - Romana; Štefka Zemlak, Dravinjski vrh 8/a - deklico; Amalija Mere, Belavšek 37 - dekli- co; Lidija Kukovec, Frankovci 4 - Ireno; .\lbjzija Horvat, Kajžar 44 - Darka; Marija Emeršič, Lancova vas 56 - dečka; Marjetka Zamuda, Panonska 5 - Alenko; Zdenka^ Kajzersberger, Gerečja vas n.n. ■ Alenko; Cvetlana Kostanjevec. No« vas 92 - Romana; Ana Klemenčič Savci 48 - Boruta; Anica Žura' Medribnik 12 - Natašo; Dragic- Kozel, Skorba 43/c - dečka Veronika Zidarič, Središče 105 - Simono. POROKE: Franc Grlica, Podvinci 83/a Amalija Ferš, Sedlašek 111: '""^ Prigl, Lackova 13 in Matilda Marin Lackova 13; Jožef Crešnik, Mestr- vrh 83 in Ida Ritonja, Krčevina P' Ptuju 23. UMRLI SO: Marija Polajžer, Dežno 25, f-' 1891., umrla 5. februarja 1973. TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 5 POVEZOVANJE SREDNJEGA ŠOLSTVA V PTUJU Ideja o povezovanju srednjega šolstva v enotne centre ni nova. V nekaterih občinah v Sloveniji so jo že uresničili. Taka ideja pa je nova v Ptuju, saj se je porodila šele pred dobrimi tremi meseci. Kljub razme- roma kratkemu času so za njeno uresničitev napravili že precej. Z združitvijo srednjih šol bodo v Ptuju dosegh predvsem večjo enotnost in sodelovanje. Center bo združena organizacija dela z vsako šolo kot TOZD. Prednosti take povezave bodo nedvomno vehke in mnogostranske. Med, najbolj po- membnimi bo vsekakor delno skupno pedagoško upravno vodenje centra. Težnje po združevanju so se sicer kazale tudi že do sedaj. Tako so imeh pred kratkim skupno pedagoško konferenco, na kateri je govoril Živko Pregl, predsednik CK ŽMS, ta teden pa so na podobni konferenci imeh v gosteh Borisa Ziherla. Z ustanovitvijo srednješol- skega centra bodo tudi povečah športno aktivnost dijakov in njihovo kulturno udejstvovanje, ob njej pa se kažejo tudi velike možnosti za idejno pohtično izobraževanje dija- kov. Center bo lažje odgovoril na vprašanje, katere srednje šole Ptuj sploh potrebuje. Sprva bo verjetno kazalo ostati pri sedanjih, v prihodnosti pa bo najbrž že tudi aktualna tehniška srednja šola, vsaj strojni odsek. Ob tem ne gre pozabiti na izobraževanje odraslih, ki mu bodo lažje' posvetih večjo pozornost. j V zvezi s kadrovskimi vprašanji bodo pri štipenditorjih uspešneje nastopah z zahtevami po štipendi- jah. Psihosocialne razlike, ki danes nastopajo in se kažejo v posebno ostri luči zaradi različnega tretiranja srednjih šol, saj ugotavljamo, kako se v gimnazijo v glavnem ,,rekrutira- jo dijaki iz meščanskih slojev", bodo z ustanovitvijo srednješolskega centra, če že ne odpravljene, pa vsaj v večji meri omiljene. Poleg tega bodo lažje reševali še prostorsko problematiko, saj so zdaj nekatere sole (posebno ekonomska in kovi- narski šolski center) prenatrpana, v drugih pa je še dovolj prostora. Proces ustanovitve centra je že precej daleč. Razprave v vseh družbenopohtičnih organizacijah m v šdah so pokazale upravičenost take zamish. Ustanovili so posebno 15-člansko komisijo, ki bo pripravi- la vse potrebne akte in analize. K sodelovanju so povabili tudi stro- kovnjake Ekonomskega centra v Mariboru, ki bodo pripravili analizo, s katero bodo znanstveno ugotovih smotrnost združitve in ustrezne potrebe gospodarstva v ptujski in ormoški občini. Ker obstoječe kapacitete srednjih šd v Ptuju sploh ne ustrezajo sodobnemu učnovzgojnemu proce- su, ker ni kabinetnih učilnic in gre za veliko prostorsko utesnjenost in neprimerne prostore, so vsa prizade- vanja usmerjena tudi v to, da bi Ptuj dobil sodoben srednješolski center na novi lokaciji, zgrajen po sodobnih načelih pouka. M. Munda ZGORELO 9000 PIŠČANCEV Pri Alojzu Kumru v Trgovišču pri Veliki Nedelji je prejšnji četrtek približno ob 4. uri zjutraj izbruhnU požar na novozgrajeni farmi piščan- cev. Prva je požar opazila Matilda Fištravec. Slišala je močno pokanje. Bila je prepričana, da se je pripetila kakšna hujša prometna nesreča, saj stanuje ob cesti I. reda. Pogledala je skpzi okno in videla, kako je začel bruhati plamen skozi streho Kum- rove farme; pokale pa so salonitne plošče, s katerimi je bila zgradba pokrita. Takoj je zbudila svojega sina, le-ta je nemudoma stekel h Kumrovim ter jim naznanil veliko nesrečo. Najbližja soseda Marija Cvetko je povedala, da je bil njen mož Franc pribhžno ob 3.30 uri zunaj pri perutnini in da ni ničesar opazil. Cez slabih 10 minut pa je tudi njo zbudilo močno pokanje. Tudi ona je pomislila na prometno nesrečo. Toda, bilo je drugače. Od doma je opazil ogenj tudi Jože Horvat, za njim pa so prišli še drugi vaščani. Na po žarišče so kaj hitro prihiteli tudi gasilci kar šestih društev: Trgovišče, Hardek, Ormož, Senežci, Velika Nedelja in Cvetkov- ci. Zgradba kurje farme je v celoti zidana, zgrajena v enem nadstropju velikosti 32 .\ 10 metrov. V južnem delu ima 9,5 metrov dolg prizidek, ki je ločen od farme s požarno-var- nostno steno. Tudi stropi so zidani in betonirani. Edino v prithčju je strop narejen iz lesonitnih plošč, na katerih je položen ter vol. Ogenj je približno v 15 minutah- zajel ves gornji del farme. Cez kratek čas se je pričelo kaditi tudi na zadnjih vratih, takoj nato pa je že bruhal ogenj. V prostoru je bilo 9.000 14 dni starih piščancev, ki so zgoreli vsi do zadnjega. Tudi poslopje in vse instalacije (ventilatorji, elektro- motorji, napajalni sistem, krmilniki itd.) so v celoti uničene. Tudi vse tisto, kar je morebiti ooostalo, je neuporabno. Velika škoda je nastala tudi na neporabljenih krmilih. Približna ocena škode znaša 15 milijonov starih dinarjev. Kumer je kooperant varaždinske Koke, ki je zavarovala njegovo farmo pri zavaro- valnici Croatija v Zagrebu za 22 milijonov starih dinarjev. Najtežje je bilo ugotoviti vzrok tega, lahko zapišemo, enega največ- jih požarov zadnjih let na področju ormoške občine. Komisija, ki si je ogledala požarišče je ugotovila, da se je ogenj pričel zaradi okvare na oljnem grelcu TAJFLTV. Zaradi velike napetosti električnega toka se je stopila cevka za dovod goriva. Le-to je počasi iztekalo in se širilo po prostoru. Nato je prišlo do električnega samovžiga. Dokaz, da se je ogenj resnično pričel pri TAJFUNU so tudi piščanci, ki so bežali od žarišča ognja, saj so vsi poginili na nasprotni strani zgradbe. ZEMELJSKI PLAZ v Norapljah Zemeljski plazovi so najbolj cesti spomladi in jeseni. Zelo cesti so ravno v naši okolici, to je na pobočjih Ptujske gore, Boča in predgričevju in vzperinah Donačke gore. Vse področje je že nekaj sto let nazaj znano po nestabilni zemelj- Gospodar s psom, ki je slutil nesrečo ski osnovi, ki se pri večjih razmočit- \ah prične premikati, vgrezati, po- dati ali drseti na nižja mesta. Več ali manj celotno omenjeno območje ima takoj pod vrhnjo plastjo nekaj metrov debelo, za vodo neprepust- no, ilovnato plast, pod katero so j običajno prodne naplavine in komaj nato stabilna trdna kamnita plast. deževju, taljenju-snega in hudih nalivih ali poplavah se površina tako razmoči. ker ilovnata plast ne oJvaja vode, da se zaradi lastne teže prične premikati in to je tudi Začetek pUzu, če je teren nagnjen.^ V lanskem letu je bilo precej podobnih primerov na pobočjih Ptujske gore in kekatere posledice lanskoletnih plazov še sedaj niso odpravljene, kar je najlepše vidno na cesri na Ptujsko goro. P retekli četrtek je premik zemelj- skih tal presenetil zakonca Nežo in Jakoba Sirovnik iz~ Narapelj pri Majšperku, ki živita na svojem posestvu pod Luketovim bregom. Premik tal se je zaradi odjuge pričel že v sredo opoldan, ko so pod vrhom brega opazile manjše udorine in je močno narasel bližnji hudour- nik, Vse to je že dalo slutiti, da je na nižjem koncu brega zemljo nekam odplavilo ali pa da seje premaknila. Vendar kdo od bližnjih naj bi slutil, kaj se bo zgodilo naslednje jutro. Cilavna tragedija se jypričela nekoli- ko pred šesto uro v četrtek, 8, februarja, ko se je premaknilo nekaj 1000 kubičnih metrov površinske plasti Luketovega brega. Sirovniko- ve, ki so bili še v hiši in v posteljah, je predramilo močno bobnenje, tresenje stanovanjskega poslopja in sprva so mislili, da je potres, je povedal Jakob Sirovnik. S stropa je odpadel omet, pokazale so se razpoke v stenah in streha se jy pobcsila proti dolini. Kmalu po nesreči so se na prizorišču plaza zbrali sosedje, ki so domačim pomagali reševati živino in inventar. Gospodarsko poslopje je po prvih ocenah 80 % poškodovano in nepri- merno - celo smrtno nevarno za bivanje. Širovnikovi so se morali za nedoločen čas preseliti k svojim sorodnikom v bližnji soseski. Da je tragedija še večja je potrebno omeniri še to, da Neža Sirovnik že več let boluje in da je Jakob, njen mož, 60-odstotni vojni invalid. Sosedje pomagajo Stavba, ki se podira 6 stran tednik — Četrtek, is. februarja 1973 DU Ptuj in Ormož sredi izobraževalne sezone Izobraževanje je proces, ki sprem- lja človeka od rojstva do pozne starosti. To potrjuje tudi Zvezna resolucija o razvoju vzgoje in izobraževanja o odraslih na samo- upravni podlagi, kjer je najbolj poudarjen prav princip stalnega izobraževanja ob delu. Delavski univerzi Ptuja in Ormoža, ki sta za leto 1972/73 izdelah skupen program izobraževalnih nalog, imata edini namen, pomagati širiti in dvigniti znanje delavcev in drugih delovnih ljudi. Delavski univerzi imata svoj program izobraževanja razdeljen v štiri področja: na družbeno izobra- ževanje, strokovno, splošno in na izobraževanje odraslih. Njihov pro- gram je tako razvejan, širok in pester, da ga^ je že kar težko predstaviti v enem zapisu. Zato se bomo omejih le na najpomembnej- še. Na področju družbenega izobraže- vanja so v letošnji sezoni že absolvirali seminar za mentorje aktivov Z MS na osnovnih šolah, ki je bil v januarju na Borlu. Udeležilo se gaje 72 mentorjev, ki so poslušali predavanja iz šestih tem in sodelovali v skupnih razpravah. Mladinska poUtična šola, ki jo obiskuje 60 slušateljev, se je že krepko nagnila v drugo polovico. Mladincem predavajo strokovnjaki iz Ptuja in iz Maribora o gospodarskem položaju občine, o TOZD, o mladih v SLO, o religiji in cerkvi, o vlogi družbenopolitičnih organizacij in predavanja iz splošne sociologije. DU pripravlja tudi seminar za mlade v krajevnih skupnostih. Vse te seminarje in pohtično šolo so pripravih skupno z OK ZMS. Z OK ZKS so pripravili v letošnji sezoni seminar za novosprejete člane ZK, pripravljajo pa tudi pohtično šolo, v kateri bodo člane ZK seznanih s specializiranimi temami. Tudi strokovnega izobraževanja je bilo letos že dosti. Kurjači centralnih naprav so po 216-urnem tečaju in zaključnih izpitih dobili pooblastilo za delo s kotli do pritiska 0,5 atm. Ta tečaj je DU pripravila skupno z zvezo za energetiko Jugoslavije. Pravkar teče podoben tečaj. V njem bodo usposobih upravljalce gradbene me- hanizacije. Dobro so obiskani tudi seminarji iz varstva pri delu. Končali so jih že v nekaj podjetjih, v nekaterih pa jih še bodo pripravih. Za delavce v živilski stroki, ki morajo opraviti tako imenovani .,higienski minimum", ker delajo z živih, so v osmih skupinah pripravili zelo uspele seminarje. Med šolskimi počitnicami je bil seminar za snažilke v šolah. Šiviljski tečaji tečejo neprekinjeno. Do sedaj gaje opravilo že več kot 3000 žena. Ta tečaj je posebno pomemben tudi zato. ker se po opravljenih treh tečajih, začetnem in dveh nadalje- valnih, tečajnice lahko zaposlijo v Delti ah PIK-u v Mariboru. Na tretjem področju jim trenutno vzame največ časa organiziranje kmetijskih predavanj, ki jih priprav- ljajo skupno s svetom za pospeševa- nje kmetijstva pri SO Ptuj, Kmetijskim kombinatom - obra- tom za kooperacijo Jože Lacko in Kmetijsko zadrugo Lovrenc na Dravskem polju. Predavanja so v 15 vaških centrih, kmetovalcem pa so pripravih 6 tem s področja poljedeljstva in živinoreje. Ta oblika izobraževanja, ki ni nova, je že dala dobre rezuhate, saj je marsikateri kmetovalec začel pridelovati dosti bolj strokovno, kot je prej. DU ob novem letu vrti v osnovnih šolah filme. Te predstave so za marsikaterega otroka v odročnejših krajih pravo doživetje, saj vidijo prvič v življenju film. Od šol za odrasle bomo omenili le osnovno šolo, srednjo ekonomsko, srednjo komercialno in upravno administrativno šolo. V vseh je obisk zelo dober. M. Munda. PREŠERNOV DAN V BISTRIŠKI OBČINI ' Dve osrednji prireditvi v bistriški občini ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta vsaka po svoje prinesli v občinsko kulturno življe- nje nekaj novega in posebnega, bi bili potrebni posebnega razmišljanja, vendar se bomo tokrat zadovoljili samo s kratkim poročilom. V Slovenski Bistrici so na dan Prešernove smrti, 8. februarja, člani DPD Svobode Slov. Bistrica pripra- vih svečanost z naslovom „Prešeren prijateljem". Večer je bil nekaj posebnega zaradi zanimive in pri- vlačne, nove realizacije. Gostje so sedeli za mizami, nastopajoči pa so bih pomešani med njimi. Ob svečah in ob zvokih klavirja, so prireditelji recitirali nekaj Prešernovih pesmi, ki jih je posvetil svojim prijateljem, v drugem delu, ki je bil še posebno zanimiv, pa je stekel spontan razgo- vor o kulturnih vprašanjih in o slovenjebistriški kulturi včeraj, da- nes in jutri. Na vprašanja so odgovarjali znani kulturni delavci in republiška poslanca. Povedati je treba tudi to, da je bil dom kulture v Slov, Bistrici nabito poln in daje mnogo ljudi odšlo domov, ker niso dobili prostora. V Poljčanah so v nedeljo, \l februarja, KUD Poljčane, Temeljna kulturna skupnost in ZKPO Slov, Bistrica pripravili občinsko revijo pevskih zborov, ki je bila v novi Šoli, Tudi ta prireditev je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Pred približno 600 gledalci so se predstavili pionirski pevski zbor osnovne šole v Poljčanah, tambu- raški orkester osnovne šole Poljča- ne, moški pevski zbor KUD-a iz Oplotnice, moški pevski zobr iz Slov. Bistrice, mešani pevski zbor iz Crešnjevca, mešani pevski zbor iz Poljčan in poljčanska godba na pihala. Najprej je o Francetu_Prešer- nu spregovoril prof. Janko Car, ob zaključku pa so vsi zbori skupno zapeli Prešernovo Zdravljico. Slovesnosti so pripravili še v drugih večjih krajih v občini. Slovenski kulturni praznik so poča- stili seveda tudi v vseh šolah. M. M, Obveščamo lastnike kmetijskih strojev, tovornih in osebnih vozil, da smo odprli specializirano trgo- vino za REZERVNE DELE za kmetijske stroje domače in uvozne proizvodnje. V posebnem oddelku prodajamo rezervne dele za vozila Wartburg. Za obisk in nakup se priporoča KK Ptuj, TEHNOSERVIS - prodajalna TEHNOMATERIAL PTUJ, tel. 77 506 VVZ - otroški vrtec Ptuj razpisuje prosto delovno mesto MEDICINSKE SESTRE - otroška smer za nedoločen čas za Ptuj. Nastop službe takoj. Za kuhanje na plinu uporabljamo žični podstavek. Za kuhanje na električni plošči izbiramo posodo z ravnim dnom. Premer posode, ki jo uporabljamo za kuho na električnem štedilniku, ne sme biti večji od premera plošče. Posoda, ki jo damo na razgret štedilnik, mora biti zunaj popolno- ma suha. Posode ne smemo nikdar segrevati prazne, dno mora biti pokrito Z maščobo ali s kako drugo tekočino. Med kuhanjem ne sme kapljati oi pokrova na ploščo štedilnika. Ko vzamemo posodo iz pečice ali štedilnika, je ne smemo postaviti na mokro ploščo. Ščetke za lase podržite kdaj p» kdaj nad soparo. Samo nekaj minut! Dlake si bodo opomogle in postale kakor nove. Ko ste se v nedeljo vrnili z izleta, ste opazili na otroških hlačkah zelene madeže trave in madeit smole. Prve boste z lahkoto odstra- nili z alkoholom, druge pa ' terpentinom. Na perilu ste opazili sledove vrvi, kamor ste perilo obesili. Pa tudi kljuke vam vehkokrat umažejo peri' lo. Zato morate od časa do časi oprati vrv in kljuke v milnici ter vs« dobro posušiti. Ce so vam cvetlice v vazi začele J* kar naslednji dan povešati glave, jiij prirežite vsak dan pecelj za k^" centimeter. Toda pazite, da stisnete tankih vodnih cevi. P" katerih prihaja voda v rastlino, zato delo opravite z zelo ostrim nožei"! ali britvico. ^ tednik — Četrtek, 15. februarja 1973 stran 7 Seneški gasilci so zborovali Pred nekaj dnevi so imeli seneškij ^silci redni letni občni zbor. Zbora se je udeležil predsednik gasilske zveze Ormož Franček Pucko. Vzdušje je bilo ugodno in gasilci so bili veselo razpoloženi. Lansko leto je bilo za seneške gasilce leto borbe in dela, ki je ob koncu pokazalo uspeh. Na lanskem občnem zboru so namreč ugotovili, da so bili zadnje čase kaj malo aktivni, povedali pa Seneški gasilci so, da jih je zelo prizadelo, ker so jim neupravičeno prodah parcelo, ki na njej stoji gasilski dom'in so jo gasilci s privohtvijo bivših lastnikov preuredih v lep mah park. Takrat so sklenih, da se bodo za parcelo borih naprej, vendar ne bodo ostaU samo pri parceh, temveč bodo z delom dokazali, koliko je vredno gasilsko društvo v vasi. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da so gasilci v lanskem letu nabavih novo motorko znamke ZIEGLER, ki je ena najbolj priznanih znamk, saj so motorne brizgalne te znamke prirejene tudi za črpanje kalne vode in so tako bistvenega pomena pri poplavah. Nadalje so kupih električno sireno in ure dih s tem v zvezi motorni, električni priklop. Kupili so tudi več kot 200 metrov pretežno gumiranih cevi in vse potrebne nove priključke za motorko. Končno so" si nabavih še 16 paradnih uniform in potrebne delovne obleke. Tako je sedaj društvo popolnoma na novo opremljeno z alarmno napravo kot drugimi nujnimi pripomočki. Vsi ti uspehi pa so bili sad trdega dela, saj so gasilci zbirali potrebni denar ne samo z akcijo, temveč predvsem s prireditvami in drugimi dejavnostmi. Ob teh prireditvah ni stal nihče ob strani, vsi so prijeli za delo pa to niso bih samo gasilci, temveč skoraj vsi vaščani iz Sencšc. Ponovno so ugotovih, da je zares v slogi, medsebojnem razumevanju in pomoči prava moč ljudstva. Pomoč vsakemu in vsakdar pa je načelo vseh gasilcev. Gasilci so tako v preteklem letu zbrah skoraj 3 milijone starih dinarjev, ki so. kot je posebej poudaril predsednik Gasilske zveze Franček Pucko, toloko kot ena tretina občinskega proračuna ormo- ške občine namenjenega za potrebe dvaindvajsetih gasilskih društev te občine. Društvo se je v zadnjem letu okrepilo z mladimi člani, ustanoviU so žensko ekipo in čim bo prišla pomlad, bodo pričeU vaditi tudi pionirji. Ob koncu so sklenih, da tudi letos ne bodo počivah. Nabaviti morajo potrebno vozilo in pričeti z razširitvijo gasilskega doma. Društvo žeh z delom dokazati, da so gasilska društva društva naših/vasi. Slava Ral' O »Pragerskih drobnarijah« ■ Po dbjavi članka „Pragerske drob- narije" je bilo v Kolodvorski resta- vraciji s strani osebja precej negodo- vanja, češ da je lažen itd. Ker sem bil v nekaterih primerih, ki jih opisuje članek, prizadet tudi jaz, se oglašam, da bi pojasnil in dopolnil pisanje M. Munda. Oglašam se tudi zato, ker sem slišal, da vodstvo i restavracije pripravlja odgovor, za j vsak primer si torej nalijmo čistega' vina. Z blatno solato in špageri so postregli meni. Tudi upravnik meje napadel. Lani septembra sem naro- '^il naravni zrezek. Toda riiso imeli ne svinjine in ne teletine. Še govedi- ne je zmanjkalo, je rekla vajenka v kuhinji. Zato sem dobil le špagete na milanski način. Mesec dni pozneje sem imel več sreče. Dobil sem naravni zrezek s ■solato. Pripravljala ga je vajenka prvega letnika (mimogrede, v kuhi- nji je delala sama). Zato je bil zrezek tudi temu primerne kvalitete. Takoj pa sem bil sit, ko sem opazil, da je solata blatna. Reklamiral sem jo in^ je nisem hotel plačati. Iz kuhinje sem dobil odgovor, da so ..material" že porabili in jo zato moram plačati, češ da sem je nekaj že pojedel. Šele, ko sem zahteval papir, da jo zavijem in odnesem na inšpekcijo, so se uklonili. Po enem tednu sem naročil sen- dvič. Nisem ga dobil, ker je uprav- nik naročil kuharicam, da mi ne smejo več postreči, ker godrnjam. Ob prvem srečanju z upravnikom sem le tega vprašal, kako more prepovedati, da bi mi postregh v javnem lokalu. Odgovoril mi je, da takšnih gostov, ki pijejo samo kavo in igrajo šah, v restavraciji ne potre- bujejo. Če me še enkrat vidi v restavraciji s šahom, mi bo razbil ,,gobec", mi je rekel. To je le nekaj konfliktov iz zadnjega časa, ki sem jih doživel. Vem pa še za podobne primere, ki omenjeni sestavek ne samo po- trjujejo, ampak bi ga celo lahko dopolnih. Janez Pogorevc Še enkrat »Pragerske drobnjarije« V sestavku pod gornjim naslovom v „Tedniku" št. 4 z dne 1. februarja 1973 je prikazal avtor sestavka M. Munda osebje in delo kolodvorske restavracije v Pragerskem nekohko samovoljno, kot da ne bi unela pregleda nad svojim delom, niti vzgojnega niti organizacijskega ter disciplinskega vpliva na svoje zapo- slene, ki so dolžni vestno in v redu opravljati svoje delo v duhu določil samoupravnih aktov podjetja. M. Munda si prisvaja pravico oce- njevati delo našega kolektiva, kot sam pravi, iz lastnih negativnih izkušenj, po vsem sodeč pa tudi po nepreverjenih navedbah drugih. Vse- kakor je res, da velikokrat večina potnikov, ki obišče našo restavraci- jo, najde v njej to, zaradi česar pride. Zato M. Munda ni upravičen javno trdiri, da potniki s kolodvor- sko restavracijo niso bih nikoh po- sebno zadovoljni. Če bi imel M. Munda namen pomagati potnikom, ki prihajajo v kolodvorsko restavracijo v Prager- skem in kolektivu restavracije, da bi lahko še več storil za goste, bi se bil lahko pozanimal še pri upravniku (ne direktorju) restavracije, če so dosežene informacije utemeljene ali ne. Svojim trditvam bi lahko v sestavku dodal še" ugotovitve kolek- tiva, kaj vse doživlja včasih od posameznikov, stalnih gostov iz Pra- gerskega in nekaterih potnikov, da bi javnost vedela, če je to v škodo ah v korist kolektiva restavracije in njihovega dela. Opis dogodka s šoferji je po svoje zaokrožen na-,,še ne tako dolgo od tega", bil pa je, kot se spominjajo kuharice, v sredini julija. Sofeiji- abonenti so kosilo dobih, se najedh in potem odšU, ni pa res, da so čakah, ničesar dobih in potem odšlL Posebna soba je odprta za razne seje in sestanke našega kolektiva in ko je več gostov. Ni pa ta soba odprta za kartanje, kot to žehjo posamezniki iz Pragerskega, ki so kolektivu znani po svojem obnaša- nju. Opis dogodka z vajenko je skrajno neobzuren glede na njeno mladoletnost,, pa tudi žaljiv, ker ni resničen. Najenostavneje je trdiri o solati, da je blatna. Doslej se še noben potnik ni pritožil natakarici ah kuharicam, da je dobil na mizo neužitno solato, kar bi bil z vso pravico storil, če bi to doživel. Gost, ki je dal M. Mundi netočne uiformacije, je hotel imeti od uprav- nika ključ od posebne sobe. Ker tega ni dobil, je upravnika užahl. O grožnji ni bilo govora, pač pa je upravnik mladeniča opozoril, naj mish, kaj govori Glede zapiranja kuhinje ob 21. uri zvečer ni nič novega, ker zapirajo v tem času tudi drugje kuhinje, ker je delovni ,čas v njih zaposlenih od 6.30 do 21. ure. Kar se tiče jedihiega lista, konzerv in špagetov ter drugega, si je moral bralec ustvariti vtis, da je imel M. Munda določen namen s tem sestav- kom. Delo v gostinstvu ni lahko, glede na nešteto gostov pa bi ne bilo čudno, če bi se bil tudi kateri gost komu pritožil, če vsega ni mogel dobiti, kar si je želel, ker vsem gostom ni mogoče ustreči. Upravriik: Ivan Emeršič, Pa še odgovor Ne bi bilo vredno odgovarjati in vleči polemike okrog kolodvorske restavracije na Pragerskem, če Ivan Emeršič v svojem prispevku „Še enkrat pragerske drobnarije" ne bi razlagal mojega članka enostransko, pomanjkljivo in lažno, kar sicer meni očita. V svojem sestavku nisem ocenje- val dela kolektiva kolodvorske restavracije, kot pravi Ivan Emeršič. Vsak, ki ga je prebral, je videl, da sem opozarjal le na nekatere napake in nepravilnosti. Že več kot deset let sem stahii gost restavracije in vsa ta leta sem ah videl sam ah poslušal pripombe gostov, ki so večkrat odšh na vlak nepostreženi, ker je prihod vlaka prehitel natakarico. Ko bom imel namen pisati o delu in načrtih kolektiva restavracije, se bom že pozanimal pri ljudeh, da mi bodo dah potrebne podatke, tokrat je bilo dovolj spomniti se lastnih izkušenj in prisluhniti mnenju gostov. Ivan Emeršič trdi, da moj zapis dogodka s šoferji ni resničen. Toda že samo dejstvo, da dobro vedo, kdaj se je zgodilo, pove dovolj. Poleg tega pa sem zvedel zanj od njihove uslužbenke, ki so se ji prišli šoferji pritožit v bife v domu kulture. Glede vajenke, ki jo omenjam, pa to: zaradi navedenega prekrška je dobila disciplinsko kazen ukor pred izključitvijo. Tudi to ni res. da je soba odprta, ko je mnogo potnikov. Že večkrat se mi je zgodilo, da sem moral oditi, ker ni bilo prostora, natakarice pa so mi odgovorile tako, kot sem zapisal. Enako se je tudi že večkrat zgodilo nogometašem s Pragerskega, ki so po tekmi hoteli popiti sok in pojesti sendvič. O blatni solati in izboru jedihiega lista imam priče, da se je zgodilo res tako, kot sem povedal, drugih mojih trditev pa Ivan Emeršič tako ne zanika. Nisem pisal o tem, zakaj zapurajo kuliinjo ob 21. uri, ampak o tem, zakaj jo pred napovedano uro. Še pred nekaj dnevi se je zopet ponovilo, da deset minut pred 21. uro ni bik) o kuharicah niti sledu več. Nisem imel namena pisati še o drugih primerih, ki bi lahko kolodvorsko restavracijo prikazah v še drugačni luči, kot jo je članek. Moram pa za konec zapisati še konflikt med upravnikom in enim od gostov. Ker mu vajenec ni hotel postreči, se je gost pritožil Ivanu Emeršiču. Ta mu je odgovoril, naj bi vajenca udaril, če tako opravlja svoj posel. Kako je torej s ,,pregledom nad delom in vzgojnim ter organiza-' cijskim vphvom na svoje zaposlene", na katerega se skhcuje Ivan Emeršič? M. MUNDA . Jajca so sveža, če se v vodi, ki smo ji dodah nekoliko soh, potopijo. Čim starejša so, tem bolj sihjo na vrh in phvajo na vodni površini. Jajca pri kuhanju ne pokajo, če jih umijemo z vročo vodo, ah pa če jih na enem koncu prebodemo s šivanko. Beljakovine hitro stepemo v sneg,: če jim pridamo ščepec soh ah nekaj ■ kapljic hmoninega soka. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 Biseroporočenca v Senešcih VSAK OTROK JE PRINESEL S SABO KOS KRUHA Hiša Marije in Martina Kosa v Senežcih pri Veliki Nedelji je bila prejšnjo soboto polna radostnih solz j Oče je po 60. letih podpisal zvestobo za oba. Foto: J. RAKUŠA in veselja. Mati in oče sta praznovala redek jubile| - 60-letnico skupnega Življenja. Živahna starčka sta. Biseroporočni obred sta opravila predsednik SO Ormož Franc Novak in matičar Jože Sever. , ^ takrat, ko so mi dah v roke novorojenčka, ko sem zraven sebe začutila novo življenje, utrip dobre- ga srca, ki je tudi meni dajalo vero in moč za življenje. Ne morem vam povedati, kakšno veselje je to, ko prišdš zvečer s težaškega dela pa stopijo otroci okrog tebe. prvi ti pokaže jezik, drugi zatoži svojega brata, ker je hodil po klopi in tako naprej. Včasih me je postalo strah. Pr išli so težki časi suše ali povodcnj. Takrat sem se spraševala, kaj bom s toliko otork. Nekoč me je znanka potolažila in zdavnaj sem že spoznala, da je imela prav. Števila otrok se ni treba bati, saj vsak prinese s sabo tudi kos kruha, košček takšnega veselja in sreče, da ga je deležna vsa družina". Otroci so še sedaj spominjajo velikega krožnika mastnih in sladkih pšenicnih pogač, ki jih jc njihova mati. sedaj biseroporočna nevesta, prinesla domov pod predpasnikom, namesto da bi jih sama pojedla tam, kjer je ves dan delala. Oba z očetom sprejemala čestitke svojih 8 še živih otrok, 14 vnukov in 1 pravnuka. Biseroporočni obred sta na njunem domu opravila predsednik ormoške občinske skupščine Franc Novak in matičar Jože Sever. Ob tem zelo redkem jubileju sta slavljencema zaželela mnogo zdrav- ja, ki je starejšim ljudem najbolj potrebno ter izročila darila občin- ske skupščine in plaketo bisero- porčencev. Naša slavljenca sta živela zelo težko življenje. Poročila sta se 2. februarja 1913 pri Vehki Nedelji. Kmalu po poroki, ko je bil na poti že prvi otrok, je oče ,,želel" oditi na bojna polja I. svetovne vojne, odšel pa je v bolnišnico na Dunaj; odkoder se je vrnil 1915. leta. Prebolel je neko neznano bolezen in bil zaradi tega za vojsko nesposo- ben. Njun zakon je bil bogat z otroki. Imela sta jih 12, od katerih jih še 8 živi. Oče je poleg majhnega posestva opravljal tudi zidarsko in čevljarsko obrt. ,,Po leti sem bil zidar, po zimi pa čevljar" je pojasnil z nasmehom. Med obema vojnama sta se preživljala in prebijala s svojo številno družino skozi številne viharje in neprijetnosti, le otroci so jima prinašali veselje. Besedo je povzela mati: „Najsreč- , nejši trenutek mojega življenja je bil sta odluževab rede koruze in krompirja, ki sta jih imela posejane na njivah kmetov, otrokom sta nastavila hrano v koruznjak, kjer je bila varna pred domačimi živalmi. V hiši jih nista mogla pustiti, saj bi jo lahko zažgali ah pa bi prišel nepovabljen gost. Najprej je spomine obujal oče: „Vsakokrat sva delala do noči. Zvečer, ko sva prišla domov, so otroci že spali, kje je pač katerega ujelo. Neko večer sem opazil, da Martina ni. Prvi trenutek sem se ustrašil, takoj na to pa mi je prišlo na misel, kje bi lahko bil. Zaspal je v koruznjaku. kjer jc pojedel zadnji zalogij, pripravljen za tisti dan". Drugače pa so otroci marsikaj „naštimali" in „ušpičih". Nekoč so pomolzli uro. Uteži na stenski uri so bih podobni kravjemu vimenu. Ura je seveda padla na tla in se razbila tako, da so koleščki ležah po vseh kotih. Zopet drugič so se igrali domačega praznika - kolin. Enega _§g^zavili v maimino naglavno ruto- ter potem snemali kožo. Pri tem se je včasih pripetila nesreča, ki se lahko zgodi tudi najboljšemu mesarju - ruta je bila zrezana na majhne koščke. Mnogo takšnih drobnih, a za njuno življenje tako pomembnih dogodkov sta se v veselju spominjala oba biseroporočenca. Potem je prišla II. svetovna vojna. „Hitlerjev škorenj", kot je dejal oče „tudi naši družini ni prizanesel". Eden sin je bil mobiliziran v nemško vojsko, odkoder se ni nikdar vrnil, drugi pa je sodeloval s partizani. Tudi naš biseroporočenec je delal za partizane, saj je bil v odboru osvobodilne fronte, katero je takrat vodil Franček Kajnč - Izidor iz VeUke Nedelje. Zaradi tega jc bila Kosova domačija dnevno obiskana. Najpogosteje so prihajali Nemci in domači izdajalci. Večkrat so preme- tah hišo od podstrešja do kleti, vendar propagandnega materiala, ki ga je oče dobro skril, niso nikoU našh. V jeseni 1944 so obkohli hišo, ker je nekdo povedal, da je doma tisti sin. ki je sodeloval v Kajnčevi partizanski četi. Res je, da je bil takrat ranjen, da ga je oče iskal več dni in ga potem, ko ga je našel, pripeljal domov. Toda doma se je zadržal samo dve uri, tako da so Nemci spet naleteli na prazno hišo. Za Kosovo družino so bih ti dnevi vojne velika preizkušnja, v kateri so preživeh mnogo strahu in gorja. Naša biseroporočenca se sedaj kar dobro počutita; oče je povedal, da celo zelo dobro. „Kadil sem po 20 cigaret na dan, pil pa, koUkor sem imel. Več nisem mogel" je pripomnil hudomušno. Zanimalo nas je, kaj ju je združevalo skozi dolgo dobo 60 let. „Rada sva se imela" je dejal oče, mati pa je dodala „pa otroci, otroci to jc največ". Sreča je živeti preprosto življenje in imeti čim več otrok, sem mislil, ko sem se po izdatni mahci, ki sem jo dobil pri Kosovih vračal domov. Oče je bil rojen 1.11. 1885, mati pa 11. 1. 1889, se pravi, da je biserni ženin star 88, nevesta pa 84 let. Mati je sicer popolnoma slepa, vendar čila in zdrava, le noge jo zapuščajo tako, da je vedno v postelji. Oče pa je še zmeraj poskočen in nič pri hiši se ne more zgoditi brez njegove navzočnosti. Tudi na polje gre večkrat pogledat. Vsi njuni otroci so sedaj pri kruhu. Pet se jih je izučilo obrti ah pa so v drugih poicUcih. Raztreseni so dalei po svetu: v Beogradu, Zagrebi ena hčerka pa živi v Franciji. Vsi so ob biseropo ročnem jubileju obiskali svoje starše ter z njima preživeli nekaj srečnih,trenutkov. Kmečko življenje in težko težaško delo je pustilo brazde na njunih obrazih, tiste brazde, ki jih njuni otroci, prijatelji in znanci vedo najbolj ceniti in spoštovati. Skrb in ljubezen, ki sta jo svojim otrokom dajala vse svoje življenje jima sedaj otroci v veliki meri vračajo. V imenu bralcev Tednika vama tudi mi, biseroporočenca Marija in Martin Kos, iskreno čestitamo. jr Prva je biseroporočencema čestitala njuna vnukinja. ZLATA POROKA Zlatoporočenca Gera in Jožef Mežnarič iz Stojnc sta se poročila 5. februarja 1923 v Gorišnici. Jožef je rojen 9. februarja 1898; Gera, rojena Petek pa 3. januarja 1894. Bivata v Stojncih 86. IEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 9 3B PREMIERI SCHILLERJEVE TRAGEDIJE »Marija Stuart<( v času JPer Ma?iIn"c,°P°''^"'S^ postopka Sede Stuart. edeča'",,?''^ tragedije predstavlja finaši dogajanja: prva slika tuga ^^^'^Je dobe in krivdo, naJr^?^'"^^' ^^'^^i^ " trčenje "''sprotnic, peta - katastrofo, šesta - obsodbo Marije in sedma Elizabetino osamelost. Za režiserja te drame je važna predvsem pesniška resnica, ki je v tem primeru s pesniško dovoljeno licenco svobode v nekaterih podrob- nostih nekoliko drugačna od zgodo- vinske. Samo primer: do osebnega srečanja med Marijo in Ehzabeto ni nikdar prišlo. Silno važno vlogo pa je igralo eno izmed usodnih pisem, ki jih je pisala Marija Ehzabeti. Ker je v drami za razvoj dejanja nujno potreben dramatski konflikt, je ustvaril Schiller iz pismenega kon- flikta dejansko osebno srečanje, prizor v fotheringayskem parku, kjer izpove Marija svoj srd in svoje sovraštvo Elizabeti v obraz. , Ni dobro, če zadene srd ob srd", je vodilna misel. Ta srd je odločilna vzmet, ki sproži Elizabetin smrto- nosni podpis. Schiller ima vse lastnosti velikega dramatika, pri tem pa tudi nekaj slabosti, ki pa se z njegovo genial- nostjo družijo v mogočno, spoštova- nje vzbujajočo in nesmrtno tvorbo njegovega življenjskega dela. ,,. Najvažnejši, nekak višji ele- ment v celotnem Schillerjevem delu, ki opravičuje in posvečuje tako njegove vrline kakor slabosti je -osrednji navdih, pisateljev duh in veliko gibalo njegove tvorne domiš- ljije, mislim: misel svobode, fanatič- na vera v človeško dostojanstvo in življenjsko čistost. V tej misli, v tem čustvu, v tej volji, več, " tem ognju, žarečem sredi njegovega srca, je njegova veličina in končno prepriče- valnost. Ta ogenj gori v njem in ga vsega prežiga. Človek je sveta in nedotakljiva stvar, govori njegova misel. Kakor obseden je od nje, a obseden od plemenitosti, visoko- umnosti in čistosti, ki dajejo veliko posvetitev njegovemu delu. Ta pesnikova zamaknjenost, ki se silovi- to in nasilno pojavlja v njegovem delu, mu' jamči nesmrtnost". (J. Vidmar) Schillerjeva dela bodo še dolgo brala mlada, nepokvarjena pokolje- nja. jih uprizarjala gledališča, "se dokler bo na svetu vrel boj za človeško dostojanstvo in svobodo. P. M. Ptujčani pisatelju Ivanu Potrču Predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak izroča Ivanu Potrču darilo občine R-ešernove proslave, ki je bila prejšnji teden v ptujskem gledališču, se je udeležil tudi ptujski rojak, pisatelj Ivan Potrč, ki je praznoval pred nedavnim svoj 60. rojstni dan. Ob koncu proslave je čestital jubilantu Ivanu Potrču ob njegovi 60. letnici Franjo Rebernak, pred- sednik skupščine občine Ptuj in mu izročil v imenu občanov ptujske občine umetniško sliko, delo slikar- ja Lajčija Pandurja. Ivan Potrč se je zahvalil za pozornost ob svojem jubileju in obudil spomine na dijaška leta v Ptuju. V kulturnem sporedu Prešernove proslave so sodelovali: prof. Mira Medvedova, kije govorila o pesniko- vem delu in življenju, sopranistka lliana Bratuževa, basist Jože Stabej, pianist Jože Dekleva in Saša Mi- klavc, igralec mestnega gledališča iz Ljubljane. Z vmesnim tekstom je povezovala program Olga Iričeva. LITERARNI VECER NA KOGU V počastitev slovenskega kultur- nega praznika je minulo soboto kogovska mladina pripravila bogat literarni večer. Mladi so najprej deklamirali Prešernove pesmi, po- tem je sledil del, namenjen pesmim borbe in dela, končali pa so z ljubezensko liriko slovenskih avtor- jev. V programu je sodeloval tudi mešani pevski zbor s Koga. Prireditev je lepo uspela. Številni domačini so napolnili dvorano do zadnjega kotička, nekateri pa so morah ostati zunaj, ker za vse ni bilo prostora. Mladi so pokazali veliko mero prizadevnosti tudi v drugem -delu. Sledila je namreč zabava, ki je novo ustanovljenemu aktivu ZMS Kog, prinesla tudi prve dinarje v njihovo prazno blagajno. jr IDEALEN PROFESOR Ker si je težko predstavljati idealnega profesorja in da bi o njem dobih vsaj približno predstavo, so na zagrebških gimnazijah anketirah dijake. Rezultat izvedene ankete je bil naslednji: idealen profesor je človek, ^.i učencem pomaga pri njihovem delu in reševanju njihovih vsakodnevnih problemov. Ob priho- du v predavalnico naj bi bil nasmejan, odgovarjal bi naj na dijaška vprašanja in šele nnato prešel na učno snov. Nikakor naj ne uči po ustaljenem kalupu, temveč po dijaških sposobnostih in sprejemlji- •/osti. Idealen profesor mora biti predvsem prijatelj, kajti le tako si bo pridobil zaupanje, kije najboljša pot k uspehu in izobrazbi. SLOV. BISTRICA 17. in 18. februarja: fran. barv. tlim NICOIAS PHILBERT V VOJNI IN LJUBEZNI; 21. in 22. februarja: fran. barv. film RAFAEL ALI R.AZVRATNEŽ. LJUTOMER 17. in 18. februarja: am. voj-. bafv. 61m ZLATO ZA HRABRE; 21. februarja: fran. barv. film ČLOVEK Temeljna kulturna skupnost Ptuj objavlja prosti delovni mesti: 1. OSKRBNIKA PREMOŽENJA, 2. SNAŽILKE POGOJI: pod 1: kvalificiran delavec mizarske stroke z ne- kajletno prakso; poskusno delo dva meseca. Delovno mesto se objavlja za nedoločen čas; pod 2: osnovna šola z nekaj prakse na podobnih delovnih mestih. Delovno mesto se objavlja za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslo- vite na lEMiajNO KULTURNO SKUPNOST PTUJ, Krempljeva ul. 4/IL Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po objavi. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja ^ DR. FRANBRUMEN: Obletnica Preteklo je leto, odkar skupno razmišljamo o nekaterih boleznih in obolenjih. Kdorkoli ima začrtano svojo pot in postavljenecilje,se mora občasno ozreti nazaj in pogledati naprej. Tako tudi mornar izmeri daljo in nebeško stran, da ne zgreši smeri. In kaka je naša smer? Namen je obdelati čimveč problemov s kupa izbranih poglavij iz splošne medicine. Ce bo usoda naklonjena, bo morda uspelo. Katere probleme in zakaj jih naj obdelamo? Vsa tista vprašanja, ki so v današnjem času današnjemu človeku najbhžja, najza- nirnivejša. Živimo v dobi. ko se vse naglo obrača in spreminja. Potrebno je hitro se prilagajati. Nastajajo nove zagate, stiske in bolezni. Tudi človek sam se spreminja, ne v svojih osnovnih fizioloških lastnostih, pač pa vidno v svojih navadah in razvadah. Pa tudi po svojih željah in hotenjih. Čedalje bolj postaja intenziven uživalec vseh, predvsem materialnih dobrin. Stari ideali so zbledeli. Podrtih dreves štori trohni- jo. Malokjc je sHšati staro, še romantično pesem. Ne vem, če še odmeva po vasi pod noč fantovska popevka, kot nekoč. Verjetno ni več časa zanjo. Morda niti ni več potrebna. Tudi sonetni venci, ki so v oboževanju nastajali nekdaj mnogo let, preden so rochli sadove, niso več v navadi. Poti postajajo krajše in bolj direktne. Tisti, na katerega ramenih je slonelo nekoč vso. je bil kmet. Navezan na zemljo in lepoto narave. Sanjave romantične kmečke hiše samevajo in se podirajo. Domačije samorastnikov po gorskih pobočjih se praznijo. In človek? Sivi lasje in nagubana lica so ostala na domači- jah. Starega drevesa ni moč presaditi. Kjer je zraslo, tam se bo zgrudilo in strohnelo. Mladina gre naprej. Začrtane so nove smernice življenja. Cas in narava sta tako močna dejavnika, da preoblikujeta vse. Nič ne more ostati izven vrste. V zgodovinskem razvoju veljajo taki zakoni, da nekaj propade, nekaj ostane. Človek naknadno ugotovi, da je propadlo tisto, kar je bilo slabše. Z mladimi je treba stopiti v korak. Toda ne nekritično. Življenjskim izkušnjam je freba priznati veljavo. Koračnica za pohod v bodočnost mora imeti tudi svarilne melodije starejših. Kako tedaj naprej? Tako. da bo vsakdo, ki išče, našel, kar išče. In tako, da bo izsledil tisto, česar ne išče, pa mu bo potrebno. Mi, ki odmiramo, ne smemo togo začrtava- ti smeri, pač pa moramo ob robeh zakoličiti ceste, da v snežnem metežu še nevešči ne zabredejo s poti. Predniki so pisah take „domače zdravnike", kjer so delih nasvete, kako je treba zdraviti to in ono nadlogo. Danes bi tako delo bilo neodgovorno. Zato so sestavki zamišljeni tako, da informirajo in le napotujejo. V vsakem poglavju naj zainteresirani najde ustrezno pot. Počasi prečitane in nadrobno premišljene vrstice bodo pomagale osvetliti temo. Zdravim je tako čtivo dolgočasno, bolnim pa bo morda poslužilo. Vsako poglavje sem skušal napi- sati tako, da bi bilo čimbolj razumljivo. To verjetno ni uspelo. Prenaglo prečitan stavek ne bo dovolj jasen. Namenoma uporabljam nekaj najnujnejših strokovnih tujk. Tudi tega marsikdo ni odobraval. Mnogokrat pa sem videl, kako si je prizadeti s tresočo roko prepisoval neznane besede s takoimenovane medicinske dokumntacije. S povsod direktno ali pa indirektno pojasnje- nimi tujkami bo najosnovnejše postalo doumnejše. V dobi socializirane medicine ni umestno, niti potrebno dehti preveč dokončnih, nasvetov in načinov zdravljenja. Saj so direktni nasveti več vredni in jih je mogoče dobiti v vsiiki ambulanti. Bolj prav je le infomiativno opozarjati. Zato bomo hodih po istih smemicah. ZIMSKA ZALOGA VITAMINOV Vsi vemo, da sta nam pozimi vitamina A in C še bolj dobrodošla kot v ostalih letnih časih. Vitamin C nam dviga odpornost in vzdržuje elastičnost ožilja, vitamin A pa ščiti kožo in sluznice. Pozimi je pred- vsem v nevarnosti sluznica dihalnega sistema, torej nosa, grla, sapnika in bronhijev. Zaradi mraza pa tudi možnosti prehladov in infektov si moramo prizadevati, da čimbolj dvigamo odpornost sluznice dihal- nih površin. Vemo, da pomanjkanje vitamina A okvari površinsko plast epitela dihalne sluznice, zaradi tega je važno, da v tem času skrbimo za zadostno količino tega vitamina v hrani. Pomanjkanje vitamina A lahko okvari tudi notranje uho in ravnotežnosti aparat, zarad!i česar pride tudi do motnje sluha. Dnevna potreba po vitaminu A je 3000 enot, po vitaminu C pa 50 mg. Z vitaminom A so bogata predvsem živalska jetra ter obarvana zelenjava. Zaloge vitamina C pa bomo pozimi iskali predvsem v limonah, g fruitu, oranžah, šipkovem šipkovi marmeladi, vloženih bi nicah, ribezu, malinah, robidj jagodah. Ce bomo jedh surov rdeči ia ček, bomo iz njega lahko izkoi samo 1 % vitamina A, ki ga vstf Bolje bo, če ga skuhamo, ker t počijo celulozne opne in se vit A sprosti. Najboljšo izkorišč( pa dosežemo, če ga surovega dj naribamo. Pomešamo ga s so limone in oranže in dodamo i liko sladkorja. Iz tega obliku kroglice, naši otroci jih bodo radi jedli! Za tiste, ki imajo rajši solati laliko pripravimo dobro zii marinado. Naribamo rdečo i rdeč korenček, kolerabico, i zelje in karfijolo (jeseni tudi a papriko). Dodamo sol, kis, i olja, lovorov list in nekaj zrn p Marinada naj stoji 14 dni vhla ku. V njej se odlično držita vita A in C. Je okusna in je lahjo m pojemo. Posebno dobra je za ki so nagnjeni k zaprtosti. Pi nam bo zaradi svojih vitamii vrednosti dobrodošla kot želod obrambno sredstvo proti prehli in infektom. DR. MIRKO VENGUŠT: O starosti in ostarelih KAKO DO Da bi prispevali k dobremu psihološkemu počutju ostarehh ljudi in da bi jim v zadovoljstvu zagotovili njihov večer življenja, je dobro podvzeti ukrepe, ki vodijo k socialni integraciji, k družabnemu zdmževanju in povezovanju ostare- lih. Temu stremljenju nasprotuje pra- ksa. Ki iztrga iz pokUcncga življenja osebe po končanem 60. letu starosti in jih upokoji. Cez noč so ti ljudje izločeni iz poklicnega življenja in pokhcnih obveznosti. Bolj življenj- ski postopek pri določanju starostne meje, bi moral upoštevati fizične in psihične sposobnosti človeka. S tem bi veliko prispevah k ohranitvi duševnega in telesnega ravnotežja pri večini starih ljudi. Pri čim več poklicih bi moralo priti do postopnega zmanjševanja delovnega časa namesto takojšnje prekinitve dela. Vsak delavec, ki doseže starostno mejo 60 let, še ni psihično pripravljen na življenje upokojenca. Posebiv če se 'uti zdravega in spos' iiuga z.a 0| ivljanje svojega dola. \larsik(1-i \". ■ .idi upokojitve šokiran, kar lahko vodi v ,,psihično smrt". Žal pa se srečujemo pogosto tudi z ,,mlajšimi upokojenci", ki bi bili šokirani, če ne bi bih na primer invahdsko upokojeni, saj to žehjo dosečj. Mnogokrat tudi neupraviče- no. Še vedno je bolj na mestu poklicna rehabihtacija. Sicer bi pa nasploh lahko smatrali sistem postopnega upokojevanja kot ukrep, ki naj olajša prehod v pokoj. Izguba dolžnosti in odgovornosti v družin- skem okolju lahko tudi povzroča življenjske konflikte. Enako kot nenadna izločitev iz pokUcnega življenja. Ko otroci zapustijo doma- če ognjišče zaradi ženitve ali poklica, ugasne skrb in dotedanji obseg dolžnosti staršev preneha. Mož. oče, občuti ta ,,zlom" v manjši meri, dokler je še poklicno okupiran. Mati. če ni poklicno vezana, to težje prenese. Kot nadomestilo za izgubo družinskega življenja bi bilo dobro ustanoviti klube starostnikov, kjer bi našli ostareU ljudje uteho in tola/bo s strani ljudi, ki so sami v poviobnein položaju. Seveda stalni „kafctarski krožki" in stalno obi- skovanje gostiln ne more nadomesti- ti družinskega življenja. Tako izkušnje učijo. Pač pa bi se umaknih osamelosti in občutku zapuščenosti ter nekoristnosti. Za take klube bi naj bila značilna ozka povezanost. V nekaterih deželah Evrope so že pristopili k takim obhkam udejstvo- vanja ostarehh. Da bi taki ostareli ljudje vsaj deloma doživljali nado- mestilo za izgubljeno družinsko življenje in da bi odstranih občutek izoliranosti, ni niti potrebno, da bi se pogosto sestajali. Pač pa bi bilo dovolj, če bi se sestajali enkrat ali dvakrat tedensko. Medtem ko osameli starostnik razmišlja v sebi o lepih in nelepih preteklih časih, so izkušnje zunaj pokazale, da tega pojava ni pri starih ljudeh, ki so bih vključeni v take klube. Taki klubi jim nudijo bodočnost. Vsebinsko življenje v takih klubih ni osredinjeno na svoj ,,JAZ". V teh klubih ostareli tudi ne precenjujejo boleznivosti in tudi bližino smrti manj občutijo. Razen te so zaniniive še druge obhke združevanja starih ljudi. Vse pa bi morale bolj služiti družabno- sti, zabavi in preganjanju časa. Na primer - srečanje v lokalih z brezalkoholnimi pijačami, kjer ima- jo ostareli priložnost neprisiljenega skupnega bivanja. Nadaljevanje prihodnjič LJUBOSUMNOST MED OTROCI Kadar je v družini več otn med njimi vedno nekaj ljubos To čustvo je seveda popol nagonsko in ga ne smemo št krivdo. Nasprotno, če se ljub nost ne poveča, lahko p otrokom, da postanejo bol rantni in bolj samostojni. Glede tega se morajo starši zelo važnega pravila: manj kazali naklonjenost do ene, otrok, manj bo med njimi ljub nosti. Kadar je vsak otrok Zi Ijen z ljubeznijo in pozornoslji mu jo izkazujeta oče in mat imel manj vzrokov za ljubosf gledanje na naklonjenost, t sprejemajo drugi. Manj nasprotij vlada med tJi sestrami, večja je verjetnost ljubezen staršev pravično razde Pri tem ne smemo pozablja: komplimenti in primerjave vzgojno koristni. Zato na prin smemo reči: „Zakaj ne more tako poreden, kot je tvoja sft' Posledica takega neprevidne? vorjenja bi prav gotovo bila. otrok dobil do sestre antipa" bi matere ne imel več takois' začel sovražiti pridnost kot m' lastnost. Ne smemo pa reči niti ' , Saj ni važno, če nimaš prijateljev kot Marko, vendaii boljši od njega." Podobna trd vzgojno zgrešena, napako pa' napravila tudi tedaj, ko b' ..Na, Igor, prinesla sem majhj zate in enega tudi zate, ' Tako bi začela otroka neZ3 pogledovati, ali sta igrači r«' in darilo ne bi učinkovalo kol ali kot nagrada. Materina p" bi otrokoma obrnila pozorj njuno nasprotje, namesto tega skušala zabrisati. Glavno načelo, ki se ga starši držati, če imajo več ot' tem, da vsak od otrok čutil' staršev. Čutiti mora. da ? sprejemajo zaradi njega sai"' si je fant ali deklica, zelo'" len ali povprečen, lep ali ^ TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 11 Štiridesetletnica TVD v Markovcih Prejšnji teden je imelo TVD Partizan Markovci pri Ptuju svoj ^dni občni zbor, kjer so pregledali delo lanskega leta. Društvo ima čez 300 pripadnikov in deluje na izrazito kmečkem območju. V sklopu društva gojijo nogomet, rokomet, atletiko, gimnastiko, šah in folkloro. Najbolj številni so nogometaši, saj imajo v občinski ligi kar tri ekipe in to: Prvence, Stojnce in Mark ovce. Tudi atletika je dokaj aktivna. Sodelovali so v občinski ekipi Ptuja, kije osvojila prvo mesto na malem kriteriju slovenskih mest v Velenju ter tekmovanju štirih dolin v Murski Soboti. Tudi na občinskem krosu so odnesli največ ekipnih zmag. Folklorna skupina je nastopa- la v Ribnici na Dol. in v BeUincih v Prekmurju. Je pa tudi osrednja točka vsakoletnega ptujskega kuren- tovanja. Nekoliko so na slabšem v gimnastiki, ker imajo le pionirske vrste. Največji problem je pomanj- kanje finančnih sredstev in kadrov. Namreč vse manj je tudi na podeželju ljudi, ki bi bih pripravljeni delati popolnoma zastonj. V letu 1970 so odprh lastno telovadnico, ki služi tudi osnovni šoh, vendar je sedaj problematično njeno vzdrževa- nje. Upajo, da bodo z ustanovitvijo interesne skupnosti za telesno kulturo v Ptuju tudi zanje nastopih boljši časi glede financiranja te družbene dejavnosti. Ker poteka letos štirideset let, odkar je bila v tem kraju ustanovljena prva telovadna organi- zacija, so na zboru sklenih, da bodo za ta jubilej organizirah spominsko razstavo in večji javni telovadili nastop. V vodstvo društva so bih ponovno izvoljeni že znani telesnovzgojni delavci: Kodrič, Simonič, Cepin, Horvat, Kolarič, SoUna in drugj. OPl ŠAH V VODSTVU PODKRAJŠEK Po odigranem V. kolu šahovskega prvenstva je Podkrajšek z zmago nad Majcenovičem prevzel vodstvo na tabeli in ima sedaj največ možnosti, da postane občii»ski prvak. Končalo se je tudi ekipno sindi- kalno prvenstvo Ptuja v šahu. Končni vrstni red je sledeči: TGA Kidričevo 11 9 2 O 37 Izbira 119 11 33,5 Podlehnik 11 9 0 2 31 TAP 11 4 3 4 22,5 Agrotransport 11 4 1 6 22,5 Zavod Olge Meglic 11 4 2 5 21,5 Sigma 11 5 2 4 20,5 Elektrokovinar 11 2 5 4 17,5 Kmetijski kombinat 11 2 3 6 17,5 Poetovia 11 1 5 5 15 Panonija 11 1 4 6 14 Vinko Reš 11119 12,5 M. Seruga i Delavska univerza KK - OBRAT ZA KOOPERACIJO JOŽE LACKO PTUJ IN SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA PRI SKUPŠČINI OBČINE PTUJ, ORGANIZIRAJO CIKLUS KMETIJSKIH PRE- DAVANJ IN SICER: Ponedeljek, 19. februarja 1973 LEVAJNCI Reja plemenskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bo pri Janezu Žampi ob 18. uri; CIRKOVCE Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih; predavanje bo v osnovni šoli Cirkov- ce ob 18. uri; NJIVERCE Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo pri Alojzu Podgoršku ob 18. uri; Torek, 20. februarja 1973 TRNOVSKA VAS Reja plemenskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bo v osnovni šoli Trnov- ska vas ob 18. uri; BUKOVCI Reja plemnskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bo v prosvetni dvorani Bukovce ob 18. uri; LOVRENC , Kako pridelamo več koruze; predavanje bo v klubu občanov ob 18. uri; SELA Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo v osnovni šoh Sela ob Ig. uri; Sreda, 21. februarja 1973 VITOMARa Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoli Vito- marce ob 18. uri; MAJŠPERK Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo v osnovni šoli Maj- šperk ob 18. uri; Četrtek, 22. februarja 1973 JURSlNCl Kako pridelamo več koruze; predavanje bo v osnovni šoli Juršinci ob 18. uri; MOŠKAJNCI Reja plemenskih svinj in vzreja pujskov; predavanje bO v gasilski dvorani Moškajnci ob 18. uri; MEDVEDCE Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih; predavanje bo v gasilskem domu Medvedce ob 18. uri; Petek, 23. februarja 1973 STOPERCE Kako si vzredimo dobro kravo mozlnico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo v osnovni šoli Stoper- ce ob 18. uri. ZDROBOVA JUHA Z RUMENJAKOM Potrebujemo: žlico masti. 4 žhce pšeničnega zdroba, 1,25 htra vroče vode, malo soh, čajno žličko juhe eto in rumenjak. V topli masti bledo rumeno opražimo zdrob. Zahjemo, solimo, dodamo juho eto, in ko vre deset minut, ji vmešamo rumenjak, ki smo ga razmešali z žlico hladne vode. Juha naj he vre več. JUHA PO FRANCOSKO Potrebujemo: srednje vehk rdeč korenček, koreninico petršilja, ko- šček kolerabice, zeleno, malo ohrov- tove glavice, veliko žlico masti, žlico drobno sesekljane čebule, žlico mo- ke, košček presnega masla, malo svežih ah suhih gob, piščančevo drobovino. 1,25 htra vode, sol, tri žlice riža, pol žličke drobno sesek- ljanega zelenega peteršilja m četrt žličke vegete. Vse koreninice očistimo, operemo in zrežemo v drobne rezance. V toph masri zarumenimo čebulo. Do- damo koreninice in zelenjavo. Pokri- to dušimo, da rahlo porumeni, do- damo še maslo, potem spet zmeša- mo, da se maslo razpusti, nato zahjemo z vročo vodo. Juho sohmo. Ko zavre, zakuhamo riž. Pridenemo gobe in posebej opraženo drobovi- no. Kuhano juho potresemo s peter- šiljem in dišavimo z vegeto. GOVEJA JUHA Z ŽLIČNIKI KOLI IN JAJCEM Potrebujemo: 60 dkg govedine, jušno zelenjavo in koreničje (koren- ček, peteršilj, zeleno, zeleni storž), vejico zelenega peteršilja. vejico ze- lene, nekaj zrn celega popra, 2 htra hladne vode in žhčko soli. Oprano meso v loncu zalijemo s hladno vodo. Sohmo in pridenemo vse koreničje. Zelenjavo pridenemo šele, ko juha zavre. Juha mora biti pokrita in vreti počasi 2 uri. V ekonomu pa traja njeno kuhanje Ic 40 minut. Za zboljšavo okusa ji med kuhanjem pridenemo še žličko juhe eto ah podravke. Kuhamo in prece- jeno juho zakuhamo z zdrobovimi žličniki koh, ki jih pripravimo po navodilu na zavitku. nesreCa ne poCiva Pretdcli teden so se zdravih ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji lažje poškodovani ponesre- čenci: Stanko Sakelšek, Kicar 15; Marija' Bratec, Sobetinci 8; Jožef Kuhar, Budina 17; Janko Veronek, Trgovi- šče 37; Marija Horvat. Ptuj, Zagrebška 94; Drago Kolarič, Mihalovci 14; Alojz Obran, Pršetinci 24; Franc Verdinek. Pršetinci 13. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 ANICA IN MARTINA BRGLEZ Crešnjevecje idilična vas, razpore- jena po grebenu nizkega griča, ravno toliko visokega, da se vaščani razgledujejo po okolici in da vaško jedro vidimo že od daleč: iz Slovenske Bistrice, s Pragerskega in z laporske strani. Velike, nove in moderne hiše spreminjajo njegovo podobo in mu z novo asfaltirano cesto, prenovljenim domom kulture, vodovodom in modernim spomeni- kom NOB dajejo pečat hitrega napredka. Včasih so bih na Crešnjevcu samo kmetje, teh pa je danes že malo. Menda jih je še samo okoli deset. .Med njimi so tudi Brgležovi, kjer imajo dvojčici Anico in Martino. Njihova hiša stoji v središču vasi. Čeprav zunanja podoba hiše z gospodarskim poslop- jem napoveduje kmete, red okoh nje, še bolj pa njena notranjost preseneča in podira tradiciorfalno predstavo o kmečkem življenju. Dvojčkini starši so znali s pametnim gospodarjenjem zaživeti lepo življe- nje in vnesti v svoj vskadan vse tisto, kar je bilo še do pred kratkim pri kmetih skoraj pojem. Anica in Martina sta se rodili 20. julija 1967. leta. Doma so bili silno presenečeni, ker ju zdravniki sploh niso napovedah. Imata še sestro Ido in brata Janka. 2e pred njunim rojstvom sta Ida in Janko pričakovala sestrico in se je vesehla. Le za ime se nista mogla sporazumeti. Sestra je hotela Anico, brat pa .Martino. Ob rojstvu dvojčic sta bila oba zadovoljna. To je bilo dela okoli malih dekhc! Vsi so ju hoteli varovati in skrbeti zanju. Zdaj sta že postavni in pogumni deklici. Ob obisku sem si ogledal njune najljubše igračke, kaj bi bile drugega kot punčke, pravo šolsko torbo, v kateri imata svoje šolske stvari in lepo pobarvane risanke, in igro človek ne jezi se. ki jo znata že prav mojstrsko igrati. Ko sem malo podvomil v pravilnost njune igre. sta me takoj razorožih, ko sta mi začeh šteti: do devetnajst je šlo brezhibno, le dvajset si še težko zapomnita. Tudi pesmic znata gotovo več kot jaz, sta zatrjevali. Ce me ne bi posekah s štetjem, bi verjetno podvomil, tako pa nisem, ker pač nisem pri boljših pevcih. Pri Brglezovih imajo včasih doma prave koncerte. Mama, sestra Ida in dvojčici prepevajo, da je veselje. Kako tudi ne bi, ko mama poje pri pevskem zboru na Crešnjevcu in je veselje do petja prenesla tudi na svoje otroke. Ni treba posebej poudarjati, kako zelo sta Anica in Martina navezani druga na drugo. Zanimivo pa je to, da se sploh ne khčeta po imenih, ampak kar: »Dvojčica!" Ker sta si zelo podobni, sem ju vprašal, kako ju bodo ločiU v šoh. Anica se je ob tem hudomušno nasmehnila in pokazala name. „Po čem pa se vi razlikujete od drugih? " Nisem je takoj razumel. Tudi smeha vseh domačih ne. Šele čez čas sem uganil, kam Anica meri. Tudi sam sem se začel smejati. Dobra volja me je potem spremljala vse do doma. Da pa bralci ne boste v dvoumnosti, naj vam povem, da je Anica ob vprašanju o razpoznavanju v šoh mishla na levičarstvo. Ko sem si zapisoval, je opazila: oba sva levičarja, piševa z levo roko. M. M. SILVA IN SILVO LUKNER Rojena sta bila 2. julija 1964 v varaždinski bolnišnici: Sta edina otroka v družini Ivana in Alojzije Luknar iz Obreza. Sedaj obiskujeta 2. razred osnovne šole v Središču ob Dravi. Njun oče in mama sta povedala, da sta z njima zelo zadovoljna. V šoh sta dovolj pridna. Silva ima rada slovenščino, Silvo pa je boljši v matematiki. Oba rada citata, le da se Silvo hitreje utrudi, ker nosi očala. Silvo je bolj živ, njegova sestra pa bolj plaha, zato je tudi ,,komanda" v njegovih rokah, V takih primerih se Silva sploh ne prepira, ampak odide na obisk k dedku ah pa k babici. Tam ne ostane dolgo, saj hitro pogreša brata. Tudi sicer sta zelo pridna. Sedaj je mama pričela hoditi v službo, zato morata postoriti tudi kaj po hiši. Problemov ni. V kratkem času sta $e naučila pripravljati zajtrk, posprav- ljati stanovanje, pomiti posodo itd. Učita se vedno skupaj. Imata dokaj lepo navado^ da najprej naredita domače naloge, potem pa je na vrsti žoga, sedaj pozimi pa sankanje. Silva se je šele sedaj pričela zamanimati za pupike. Silvo je tudi dober risar. Vse razen pisanja dela z levo roko. Oba hodita že drugo leto k nemščini, ki se je tudi pridno učita. Silva se je pričela tudi sukati okrog štedilnika in zna že kaj malega skuhati (npr. kavo), oba p zelo lepo kvačkata - vodi pa Silve Njuno življenje je do sedi potekalo brez kakšnih večjih preti; sov. Njun oče in mama skrbha, t otroka prideta tudi malo v svei Doslej največje doživetje (lansk: leto) je bil obisk živalskega vrta v Zagrebu in ogled letahšča. kjer s: prvič videla letalo čisto od bliz. Obiskala sta tudi Titovo rojstno hii v Kumrovcu. Na prometne znake se sila dobr spoznata. Njun oče je poklic: šcfer, vendar mora, ko se peljejo r.; izlet s fičkom, poslušati njuE pripombe, Tako je npr. promet: znak omejitve hitrosti, oče morai, natančno upoštevati, sicer i pokarata. ] Letos bosta v počitnicah skupr očetom in mamo odšla na mori tega se že sedaj zelo vesehta. Ko oče več ne bo vozil z avtom v k pa bi oba rada imela vsak svoje kot JASJMIMAJN JARMIU PREPOJEVIČ Zanju sem zvedel v pogovoru z njunim očetom, ko je omenil, da ima tudi on dvojčici. V nedeljo, ko sem jih obiskal, so bili vsi doma. Jasmina in Jarmila sta rojeni 2. oktobra 1966 v Ptuju in sedaj stanujeta v Ciril-Metodovem drevo- redu 5/III. Imata še brata Milivoja, ki je leto dni starejši in obiskuje prvi razred osnovne šole. Jarmila je že od svojega rojstva dalje večja od svoje sestrice, vendar sta si po barvi las, oči in po potezah obraza zelo podobni. Ravno zaradi njune razlike v višini jo domači, kakor ostali prijatelji zlahka ločijo. Mama vse do njunega rojstva ni vedela, da se bosta rodili dvojčici. V očetovem sorodstvu pa so že imeU dvojčke. Ker je družina tako nepri- čakovano narasla, je morala njuna mama pustiti zaposlitev, kajti s tremi otrofi, skoraj enake starosti, je zelo mnogo dela. Sedaj dvojčici dvakrat tedensko obiskujeta dve- urno ,.malo šolo". Zelo radi rišeta in pišeta. Njuni risalni bloki so polni lepih pastelnih in akvarelnih risb. Obe že poznata velike tiskane črke, čeravno jih tega ni nikdo učil. Brati sta se naučili iz bratove čitanke, iz katere kar po lastni iniciativi prepi-. sujeta simbole, črte in črke. Por poti se je Jasmina naučila tudi bra: Ko pride brat Milivoj iz šole donic mu sestrici takoj preiščeta torte da vidita, kaj je novega naredil šoli. Kar ve on, to želita vedeti tii: oni dve. Jasmina je zelo živahna in do: se ne da ničesar narediti, da ne bila zraven, da bi videla kako to i in če bi lahko kaj takega tudi 0: naredila. Pri vsakem delu poski: sodelovati in pomagati. Naučila se že voziti kolo, čeravno je bilo za znanje potrebnih mnogo padcev bušk. Jarmila je bolj mirna, preudai in zadržana. Vedno se družita si paj in medsebojno sta tako nav« ni, da pri stari mami še ni nob< ostala, ker ima ta prostor le zae: Ce je doma kaj narobe in če sta to krivi obe ali katera sama, se nt ničesar zvedeti, ker se ne izd« Oblečeni sta v enake obleke, k medsebojno ločita po zname katera jima mama našije na ob- Oblačila kupujejo po Jarmilinin« ker je nekoliko večja. Ce je obla' prav njej, bo prav tudi neke manjši Jasmini. Se vedno se sp-' njata, ko jima je nekoč njuna n prijateljica Natalija rekla: ,,Vidv« nista dvojčici, ker imata razB predpasnike". Sedaj se oblačil polnoma enako. Svoj ostali B čas preživita v skupni igri, ven* Jasmina zelo rada pridruži svof bratu, ker je mnogo bolj žive rtj od mirne Jarmile. Imata sanlf sedaj, ko sta si ogledali evt^ prvenstvo v drsanju, si želi" drsalke, vendar bi, ker je le^ zima bolj muhasta, bilo najbov bi se odločili kar za kotali' imata pred blokom kar precfl mernega prostora za kotalkaAte TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 13 Miroslav Berta - mojster slovenske narodne glasbe Komponist Miroslav Berta Mojo pozornost je pritegnil že ored nekaj leti, ko je med svojim ootovanjem po Sloveniji obiskal Ptuj prijazen mož srednjih let, kije imel velik smisel za humor. Takrat se je želel povezati z mladimi ansambli narodnozabavne glasbe, da bi z njimi sodeloval in jim pomagal, vendar se je večina smatrala za predobre", da bi takšno ponudbo sprejela. Miroslav Berta ni izgubil volje in je še naprej nadaljeval z delom na področju slovenske narod- ne glasbe in ohranjanju njenih pravih značilnosti, ki so jih zaradi nestrokovnega pristopa današnji an- sambh tako popačili ali opustili. Večkrat je prišel v Slovenijo, da mu je uspelo spoznati pravi tempera- ment našep naroda. Danes ga skoraj celi Zagreb pozna pod imenom Berta Slovenec, čeprav je na po- dročju resne in baletne glasbe ustvaril mnogo več. Leta 1970 je Združenje muzičara Hrvatske zaščitilo avtorske pravice za njegov prvi samostojni album slovenskih valčkov in polk, ki jih je založila Edicija Akordi, ker že po stari navadi med slovenskimi založ- niki za kaj takšnega ni bilo zanima- nja. Ta album so samo v Hrvaški in Srbiji prodah v nakladi 3000 izvo- dov! imajo pa ga tudi mnogi Slovenci. Celo v ptujski glasbeni šoh poučujejo harmoniko iz njega. Berta ima velik smisel za kompozicijo, harmonijo in aranžiranje in prav težko bi na tem področju jiašli nekoga z enakim talentom. Po vsej verjetnosti je trenutno tudi najboljši harmonikar na klavirski harmoniki ne samo v naši narodni glasbi, temveč tudi v zabavni, kajti dolga leta je bil ravno na tem instrumentu solist revijskega orkestra RTV Za- greb. Večinoma igra samo svoja dela, letos pa se je odločil, da bo za harmoniko predelal originalne slo- venske pesmi, ki so se pri nas pele v času od leta 1800 do 1900. Tudi to delo bo verjetno prava mojstrovina in upajmo, da bo ta album izšel v Sloveniji, ker bi bil dejansko prvi te \rste pri nas in hkrati bi bilo za naše založnike tudi to zelo sramotno, da morajo za slovensko kulturno dedi- scmo skrbeti Hrvati in njihova založništva. Napisal je tudi svoj že drugi album slovenskih valčkov in polk, za •^^ere jim je slovenska imena napisal napovedovalec radia Ptuj, ^'aj-jan Sneberger. Ce bo p6 sreči. °° drugi album opremljen tudi s Pevniin tekstom, prav tako pa bo opremljen s tekstom še enkrat izšel Pryi, morda celo združen z drugim delom, Berta je v Zagrebu, kjer živi, osnoval tudi kvintet, ki bo pod njegovim vodstvom poskušal pristo- pni Slovenski narodni muziki stro- brez vsakršnih poenostavlje- ni" 'šablon, po katerih sedaj igrajo 'ovensko narodno kvazi-glasbo. 'J° dober mesec dni, dvakrat ensko na njegovem domu v ^ranjcevičevi 38. Obiskali smo ga p,,"' "°vo osnovanega ansambla v smo '"■^'"^ ostali toliko časa, da va L P^^ostvovali tudi njihovim nov i,' T^"^ s^"! spoznal Gcrshvvi- ki so H '^'P"^i- MVehkiglasbeni- Riia^^ ° skromni in preprosti." ■ "O pa je nekako tako: Pozvonilo gosnnH ^^^°P'l je starejši bradati v £ l^'1'l^o leseno škatlo v roki, __D' bilo prostora za violonče- lo. Pozneje sem videl, da je bila v njem kitara, ročno izdelana v Grčiji iz pravega mahagonija. ,.Zdravo mojster profesor, kak je, ah nisi nekohko prehiter," gaje pozdravil v šaljivem tonu Berta in mislil sem, da je to eden izmed njegovih znancev, ki je prinesel kitaro za vajo. Pozneje se je izkazalo, da ta Zagrebčan ni niliče drug, kot Aleksander Bubano- vič, eden najboljših jugoslovanskih kitaristov zraven Slavka Preka iz Ljubljane. Bubanovič je naš najbolj- ši jazzist in igra kitaro nad dvajset let. V Itahji je študkal glasbo in tam diplomiral na kompoziciji. Mnogo let je delal in živel v Britaniji, sedaj pa je glasbeni predavatelj v Zagrebu. Piše glasbo za fihne in risanke in seveda že zagledahšče, predvsem za otroško. Pri orkestru RTZ je igral deset let in morda še več. Seveda ne igra samo kitare, temveč mu je za skladanje najbolj primeren klavir. Nekaj minut za njim je prišel drugi z navadno delavsko torbo v roki, kakor da bi si nesel mahco na delo. Da je glasbenik, mu sploh ne bi prisodil. Tudi ta je zelo vesele narave in ko je rekel, da bo iz svoje torbe potegnil frulo, je to v resnici bil selmerjev klarinet. Klarinetist Štefan Cimperšek pravi, da je njegov ded doma iz oklice Ptuja in da ga slovenska polka privlači zato, ker jo ima v krvi. Je proofesionalniglasbe- nik, ki igra klarinet in saksofon in se ukvarja z glasbo nad trideset let. Je profesionalni član HNK (Hrvatskega narodnega gledahšča). Pozneje sta prišla še baritonist Mijo Dvorščak, ki je doma iz okohce Ormoža, poročen s Prek- murko, ki že več let živi v Zagrebu, kjer je kot profesionalec zaposlen pri HNK. Pozavno in bariton muzi- cira že devet let. Trobentač Ivica Podgorski pa je izjemoma Zagreb- čan, ki redno igra že več kakor dvajset let in to več ali manj dobro skoraj vse instrumente. Ima glasbe- no akademijo in se z glasbo ukvarja od svoje rane mladosti, ko je kot pobič pričel igrati na vesehcah in v lokahh. Tudi on je profesionalec pri HNK. Ko so si pripravih instrumente in partiture se je začelo in ker se tudi sam ukvarjam z glasbo, lahko brez zadržkov rečem, da tudi naš ansam- bel Avsenik lahko sname kapo pred. njimi. Vse melodije, ki so jih igrah, je napisal Berta in niti d^e si nista bili podobni, še manj pa da bi lahko kdo rekel, da jih je napisala in režhala ista oseba. Pri nas so' ansambh že tako monotoni ui melodije tako podobne, da lahko že po prvih treh taktih lahko rečeš, to je Slak ah to je Henček. Eno izmed melodij so to popoldne zaigrah prvič, ker je Berta komaj izdelal partiture, torej prvič, vendar brez napake. Ker me je to dobesedno zmedlo, mi je Bubanovič rekel: „Tudi narodne muzike ni brez not. Tisti, ki si je napev izmishl, je prav gotovo imel glasbeno osnovo in znanje, čeravno je narod kasneje lepše napeve poenostavil in izvajal po posluhu. Ni reda v prometu brez prometnih predpisov, prav tako ni prave glasbe brez not." Na koncu mi je Miroslav Berta obljubil, da bo kvintet prav kmalu prišel na svoje prvo gostovanje v Slovenijo. „Začeh bomo v Ptuju, ker je Ptuj s svojim festivalom postal center te glasbe, kljub temu, da me je ravno eden ptujskih ansamblov najbolj razočaral. Niso vedeh, kdo sem in so mi celo s\^etovaU, kako naj pišem, ker da tako ni pravilno. Želel bi sodelovati tudi na ptujskem festivalu, če drugače ne, vsaj v žuriji, kajti slovenski narodni muziki sem 30svetil ves prosti čas zadnjih pet et. Škoda, da Ptujčani ne izdajo vsako leto albuma narodnih popevk njihvega festivala, ker bi bil prav gotovo razprodan, verjetno še bolj kakor plošča. Leta 1970 je tak album z velikim uspehom natisnil nek hrvaški založnik, čeprav je bil slabo napisan in akordično slabo opremljen. Mishin, da vaši slovenski založniki kažejo premalo zanimanja za slovensko narodno pesem, to je vendar vaše največje bogastvo, vi se niti ne zavedate, kako lepa je." Še mnogo zanimivega bi lahko napisal iz tcjga pogovora z njim. Mkoslav Berta se z glasbo ukvarja nad dvajset let. Ko je na srednji glasbeni šoli končal klarinet, se je vpisal na akademijo. Več ah manj dobro igra? vse instrumente, zraven tega pa je odličen glasbeni teoretik. V^ zadnjih letih se je proslavil kot komponist na televiziji, gledališču in festivalih. Sestavlja tudi glasbeni učbenik za harmoniko, ker ga pri nas ni. Njegove tri celovečerne balete sedaj predvajajo na odrih gledališča Trešnjevka, nato jih bodo še v Reki in Osijeku. Velik uspeh je doživela njegova letošnja novoletna televizijska oddaja Klik-klak. On je avtor enajstih točk baletnega diver- tismana za oddajo Mendo Mendo- vič, ki jo je predvajala RTV Zagreb. Prejel je priznanje in nagrado za uspelo glasbeno scensko delo, ki ga je podehla mednarodna žhija za Mornariške vragohje, ki so jih predvajali na šibeniškcm mednarod- nem festivalu. Z uspehom je sodelo- val na festivalih v Krapini in Slav. Požegi in ima tudi svoja dela posneta na ploščah. Osrednja tema broad\vayskega musicla Goslač na strehi je njegovo delo. Njegova muzika je znana tudi izven meja naše države. Imel je mnogo pogodb za snemanje, vendar jih ni nikoli .izkoristil, ker je bil prezaposlen. Zaposlen je v zagrebškem gledališču komedij. Letos je sklenil, da bo to leto opustil vsa ostala televizijska baletna dela in da sc bo posvetil slovenski in zagorski narodni glasbi. Trgovsko podjetje >»Povrtninacc Maribor Tržaška 111 obja-vlja prosto delovno mesto — trgovskega poslovodja-poslovodkinje za poslovalnico v Juršincih. Pogoj: trgovski poslovodja ali kvalificirani trgov- ski pomočnik. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja Maribor, Tržaška cesta 111 najkasneje do 28. fe- bruarja 1973. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 KAJ NAJ MI PRINESE NOVO LETO Ura je odbila polnoči in z veseljem smo prestopili prag novega leta, z novimi željami in z novimi nadami, da se nam bodo te želje uresničile. Sama sem si zaželela več uspeha v šoli in da bi mi novo leto vrnilo tudi očka, ki že dolga leta gara v tujini. Takrat, ko sem si sama to zaželela, sem se vprašala, kaj si želijo mnogi moji vrstniki po svetu. Nekateri si morda želijo kruha, drugi miru in tretji si morda želijo nazaj svoje starše, ki jim jih je pobrala kruta vojna. Ali nam bo lahko novo leto vsem ustreglo, nam izpolnilo naše želje? Meni morda, toda ali tudi ubogim Vietnamcem, ki si že tako dolgo žele miru, ali bo tudi njim to novo leto lahko izpolnilo želje? Ali bo lahko vrnilo starše tem ubogim otrokom in jih nasitilo? Vse to se sprašujem in se bom spraševala do takrat, ko bo prišlo zopet novo leto in z njim nove želje. Takrat si bodo zopet mnogi zaželeli to, drugi ono. Njihove želje se bodo mord uresničile in bodo srečni, žal pa bodo ostali tudi takšni, katerih želja ne bodo izpolnjene niti letos niti naslednje leto. Ali se tudi ti lahko vesele novega leta? Dragica Štrucl, 6. a, OŠ ,,Martina Koresa", Podlehnik KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PA- DE Moja stara mati je večkrat rada pripovedovala, kaj vse je v mladosti doživela. Otroci smo jo zelo radi poslušali, saj je znala vse povedati tako živo, da smo vselej nekako sami doživljali, kar nam je povedala. Zelo živo mi je ostala v spominu njena pripoved, kako je njen brat hodil nastavljat pasti, ko je v jeseni lovil polhe. Nekega večera sta s staro mamo odšla v gozd, kjer je bilo mnogo .bukev. Tam sta v votlini drevesa napravila vabe in nastavila pasti. Ko sta se vračala domov, sta morala mimo sosedove hiše, s katerimi pa so bili že dalj časa sprti. Sosedov sin je pogledal izza ogla za njima in jima s prstom zažugal. Stara mama in njen brat tega nista jemala resno, ampak sta pot mirno nadaljevala. Morala sta se prek grabe na drugi breg. kjer je bil dom stare mame. Ker je bilo že precej temno in pot spolzka, sta morala dobro paziti na stopinje. Brat je šel spredaj, stara mama pa za njim. Naenkrat se je za njima usul cel plaz kamenja in težkih ilovnatih grud. Na srečo sta takrat že prišla za domači breg, da jima ni bilo hudega. Vsa zadihana sta obstala, da bi si oddahnila od strahu. Stara mati je bila mnenja, da se je sprožil plaz, ki ga je povzročilo deževje, a brat je mislil drugače: .,Ne, to so nama pripravili sosedovi. Boš videla jutri, ko bo dan, ko bova šla pogledat, če se je kaj ujelo v pasti." In res, drugi dan, ko se je zdramilo, sta imela kaj videti. Na sosedovem bregu je že dalj časa bil velik češnjev štor. Češnjo je nekoč podrla burja in korenine so štrlele na vse strani. Ravno ta štor je skušal sosedov sin prevaliti tako, da bi bil lahko ubil oba: staro mamo jn brata, a je imel pri tem nesrečo. Štor ga je poKjpal pod seboj. Zlomilo mu je prsni koš, eno roko in nogo. Ostal je do smrti invalid in najbrž je mnogokrat obžaloval svojo hudobijo, ki se mu je hudo maščevala. Res je, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Dragica Sakelšek, 7. a r., OŠ Podlehnik ČEPRAV ENA SINICA, VELI- KO POMENI _ Ob oknu sedi starec in čita knjigo. Čez čas ga predrami velik metez snega, ki ga veter zanese v okno. Nekaj časa strmi v okno, a spet zapiha nov veter in sneg odnese. Ze starec obrne svoje misli v knjigo, ko ga predrami rahel udarec v šipo. Ozre se in vidi, da na okenski polici leži drobna sinica. Njena krila so zmrznjena in nimajo več tiste barve, ki jo imajo poleti. Starcu se sinica zasmili. Hitro stopi v shrambo in vzame zrnje. Natrosi ji ga na okensko polico. Sinica zrno pozob- Ije, hvaležno začivka in odleti. Ti obiski so se ponavljali dan za dnem. Starec se temu privadi in si s tem krajša čas. Kot ponavadi je sinica spet neko popoldne priletela na okno. Starec ji natrosi zrnja. Medtem ko ga sinica zoba, ji starec na drobno tačko natakne svetlikajoč se srebrni obro- ček, ki mu ga je podaril njegov sin, ko je, odšel v partizane. Ko sinica zrnje pozoba, odleti z okenske poli- ce. Zunaj je pihal mrzel veter, ko se je Peter, starčev vnuk, vrnil iz šole. , Dober dan, dedek!" je pozdravil. „Poglej, kaj sem našel! Po poti domov sem v snegu našel drobno sinico. In na nogi ima srebrn obro- ček. Prav takšnega, kot ti ga je dal moj oče, preden je šel v partizane. Le kdo ji ga je nataknil na nogo? Veš, dedek, nekdo jo je ustrelil s fračo. Mrtva je." Že ko je dedek slišal za srebrn obroček, ga je obšel tesen občutek. Ko pa je slišal za besedico , mrtva", se je z me del do konca. Dvignil je glavo iznad knjige. Njegove oči so obstale na mizi, na kateri je ležala ptica. Vedel je, da je to tista sinica, ki je vsako dopoldne prišla na okno in mu krajšala čas. Obrnil se je in pogledal skozi okno. A okno so prekrili svetlo modri oblaki. Sredi njih je sijalo sonce. V svetlobi je ležala sinica. Prav takrat ji je iz kljuna kanila kapljica krvi in se razlila po rumeni ploskvi. Ta čudni prizor je prekrila črna zavesa. Nato je dedu izginila izpred oči. Ded je stopil k mizi in vzel sinico v roke. Peter, kije sedel na klopi ob mizi, je ves čas začudeno gledal. Ded je odšel s sinico ven in jo zakopal v sne^. Iz oči mu je kanila solza in mu počasi polzela po licu. Vrnil se je v hišo, sedel ob okno in čital knjigo. Starec je vedel, da mu je sinica, pomenila največ v življenju. In zdaj ne bo nikogar, ki bi mu krajšal čas. Zaradi prevelike osamljenosti in žalosti je izgubil ljubezen do knjig in ljudi. Postajal je slabotnejši. Zgrudil se je na okensko polico in tam obležal. In nekega dne je ostalo prazno tudi okno. A prav tistega dne je skozi oblake posijalo sonce in ogrelo naravo. Bližala seje pomlad. Vendar je bila revnejša kot prej, čeprav je manjkala le ena sinica. Jvica Pučnik, 7. d, OŠ Pohorski odred Slov. Bistrica UDARILA JE STRELA Približevalo se je hudo neurje. Grozili so črni oblaki. Močan vihar je sunkovito raznašal razne predme- te na vse strani. Stara drevesa so škripala in se lomila v strašni burji. Začelo je bliskati in grmeti. Čez nekaj časa se je ulila ploha. Vmes je močno bliskalo in grmelo. Nevihta še ni dolgo trajaja, ko se je nenadoma močno zabliskalo in zagrmelo. Strela je udarila v sosedov hram. Vsi so kričali. Zbrali so se sosedje, da bi ubranili hlev pred ognjem. Polivali so vodo, nic ni pomagalo. Gorelo je dalje. Zgorelo je vse, čeravno je hudo deževalo. Žalostni sosed je moral odgnati živino v bližnji sosedov hlev, vendar je bil srečen, da je rešil vsaj živali. Anica Gabrpvec, 5. a, OŠ Martina Koresa, Podlehnik PESNIKU PREŠERNU „0 ^ Vrba, srečna, draga vas domača . . ." V teh in mnogih besedah je Prešeren izrazil ljubezen do svoje rodne vasi. Le komu bi bil lahko izrekel še tako odkrite besede? Bil je zavržen revež sredi množic preprostih slovenskih ljudi. Ljubil jih je, toda bil je sam proti mogočni gospodi, ki je hotela streti ponos Slovenca. Mora malega slovenskega naroda se je zlivala tudi v njegovo srce in ga dusila. Polnila je njegovo dušo in premagovala njeno trdnost. Iz trpljenja so se porodile misli prostosti. Zlival jih je na papir. Kakšne so bile njegove pesmi! Spodbujal je svoje rojake in kazal življenje v bodočnosti, do katerega je bila s trnjem porasla pot. A treba jo je premagati! Trnje je treba izkrciti in poteptati korenine, ki so klile iz leta v leto. In prosta bo pot do zmage. Tudi temu malemu slovenskemu narodu. Toda te svetle napredne misli niso prodrle med ljudi, l.aterim jih je hotel Prešeren podariti. Ostale so na belem papirju nerazkrite na cenzu- rah, kjer so jih nemčurji zavračali: ,,Pohujšale bodo ljudstvo" so me- nili. Ohj ko bi njegovi rojaki vedeli za to! Sli bi po poti, ki jim jo je nakazoval njihov rojak. In ce bi prišla hvala iz ust ljudstva, bi ga zadovoljila. Srečen bi bil. Spoznal bi, da se mu je uresničila velika želja: koristiti svojemu narodu. Tako pa je ostala v njem večna praznina nezadoščenja. Njegove ko- prneče želje ljubezni do domovine so v steptani in strti duši zamrle. Trudeč se človek ni bil deležen pohvale! Pa po dolgih letih? ! Ko bi še živel, naš junak! Slišal bi svoje pesmi, ko so donele po gozdovih in vzbujale samozavest. Slovenščina se je razcvetela v lep rdeč cvet, tako lepa se jim je zdela. Bila je njihova! Vsem so znane besede: ,,Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Spoštujemo tvoje besede. Preše- ren! Vzeli smo si jih za cilj. Dosegli smo ga! Oh, koliko smo ti dolžni! Le kakšno zahvalo naj ti izrečemo, le kakšno plačilo naj ti izplačamo, da ti poplačamo za temelje, ki si nam jih postavil? — Ni plačila. Iz naših src pa lije hvaležnost tebi. Prešeren in ti polni temno praznino, v katero žarek svobode nikoli ni posvetil . . Ivida Pučnik, 7. d, OŠ POHORSKI ODRED Slovenska Bistrica Stara pesem o cestah Čeravno prave zime in hudegj mraza sploh še ni bilo, je večini naših asfaltnih ces v zelo slabeit stanju. V samem mestu Ptuju je. najslabšem, v skoraj ne vozneir stanju Osojnikova uhca, ki vodi % železniško in avtobusno postajo. o{ takšni cesti ne gre kritizirati saitic cestne službe, ki vsaj začasno n- zasiplje cestnih jam, temveč je kritp ke vreden tudi projektant in gradj. telj asfaltne cestne prevleke, kije,' nekaj letih popolnoma razpadlih kljub nekajkratnim popraviloir,' Gramozna podlaga cestišča je prej tanka, ni pravega odtoka vode, kis, ob deževju in zimi zbira na cestišč, in ob njem, prav tako še vedno r, urejen pločnik za pešce, da moraj; ob slabem vremenu preskakova:? mlakuže in gaziti po blatu in to' samem centru mesta! Teh kratki:-^ neurejenih petdeset metrov ces^ naredi na tujca, ki pride v Ptuj> vlakom, ali z avtobusom zelo nepro jeten vtis. Predvsem bo to prišlo d' izraza pri ptujskem karnevalu, kij bodo Ptuj obisicaU tisoči tujcev. , V nič boljšem stanju ni cesta me:i Ptujem in Mariborom, kjer v zač njem tednu vozniki prikazujejo sv;: je sposobnosti v slalomu, ko s! izogibajo cestnih jam. Ce bo tako i; kakšen dober teden in če se cesto] služba ne bo zanimala za ceste tuj- v petek popoldne, v soboto a nedeljo, se bo zgodilo tako, da s' počasi ne bodo nekatere problem!^ tične in prometno obremenjene a' ste ločile več od njiv. Dovolj samo en dan zanemarjanja okvarje) nega cestišča, recimo kakšno sobotj ah nedeljo in nastane lahko veil milijonska škoda, do katere pij redni oskrbi cestišča ne bi prišlo. | HUMOR_J Novinec - pilot je prvič letel ni sovražnimi postojankami, ko ' opazil, da ga protiletalski tope obstreljujejo. , Hoj, kapitan," je zaklical mikrofon, streljajo na nas!'' „V redu, fant," je odgovo: kapitan, , to smejo' . Dva frajerja sta vstopila - verjt no, ker je močno deževalo - moderno galerijo. Ko sta prišla dvorano divje abstraktnih kipov, prvi prestrašen prijel prijatelja rokav: ,,Brž, izginiva," je zašepetal, ■ cer bodo spet rekli, da sva to mi' zakrivila!" Člana nadvse odličnega kluba' brala najnovejši stenski napis: PAKE NAŠIH BRATOV PISEMC PESEK, NJIHOVE ZASLUGE NA SPOMINSKE PLOŠCE.' Ta trenutek je na dvorišču * glasno zaropotalo. „Kaj je to?' vprašal prvi. , Menda," je odvrnO drugi, ,.to* njak, ki je spet pripeljal novo zal' peska." Dve sosedi modrujeta na sto! šču: , To leto bo gotovo nesrečno^ je padlo ravno na petek." „Jaz pa pravim, da bi bil" slabše, če bi se začelo trinajst^! Zdravnik: ' *,Ah nočete if zdravila? Ah, pijte ga vendai mishte pri tem, daje vinčeki" Pacient: „Ce je tako, potem ■ pil raje vino in si mishl, ^ zdravilo!" rEONiK — ČETRTEK, 15. februarja 1973 STRAN 15 DOBER DENFSEN FKUP! V mojen kajiri se je no bralo že ■eiko pošte, da neman placa, da bi ^an še jas gnes grenija zivleje s •voiimi štorijami. Besedo no guc mo iali gnes najpret Davorini iz Mekije. Tak pise: Pozdrovleni Lujs! Gdo dobin Tednik v roke, najpret .ogledan tvoj kot, ker pa sen tudi dovec, me zanimlejo zenitne po- ludbe. Na žalost pa je totih zlo lalo. Ne ven, so ze fse ženske na 3ten sveti zapezecane ali pa je turni zrok kaj drugega. x Duma sen iz lovenskih goric iz tistega kraja, ki remore največ goričnih ceplorof, oleti največ trsničarov, v jeseni pa ajveč pijoncof, pozimi pa še egulari na vrsto pridejo. V totih asih krajih rose prima šmarnica pa udi dobro sortno bbelo vino. Če se aj zastopiš na zemlepis, boš vena jhko prešlima, za keri kraj gre . . jivin svojo samotorsko živleje, ki fn se ga že navola pa sen to enkrat Iclena. da mo se ožena. Zaj pa je rota problem, kero no kokšno evesto si naj zberen. Saj veš, da je z enskami glih tak kak, če kupiš >terijsko srečko. Fčosik kaj zade- eš, novadno pa nič. Dugo sen tuhta 0 pretuhtova pa sen se odloča, da 1 mi najbolj odgovarjala Ciganka, tj veš Ciganke so fejst ženske, majo ipe črne lase, črne oči no , vroče" ) kak sam peklenšček. To pa še Bje fse. So tudi tak boj posvetne enske, ki grejo okoli na fehto no larsikaj dobijo. Veš, to bi pa meni lih praf prišlo, saj sen zaj na štora ita vejki revež grota. Eno man že Ik naspul naštimano. Duma je iz rekmurja. Ime ji je llonka, jas pa in jo prekrsta v Esmo, to bi se po isen reklo EVA. lota Eva pa neje t prva no ne tazodja grešnica na *ti. Gdo mo doba pokojnino za pre kmete mo si najpret kupa coh no srajbmašino, ke mo ti JiKo pisa v tvoj rezervirani kot, kak 9 se kaj mala. Lepo te pozdrovla Davorm iz lovenskih goric. Pozdrovleni Davorin! Tvojo prvo pismo je joko razveselilo. Celega ti nesen moga objaviti, saj blo je malo predugo pa tudi neke ocvirkov blo je premast- nih v tvojen pismi. Tak približno sen pogrunta, v keren kraji si duma, če se ne tomin pa si ti tisti, ki si zodjič objava v Tedniki svojo ženitno ponudbo. Pišeš, da si vdovec no prevžitkar, ki živi samotno živleje. .'as ti privoščin eno dobro žensko, ki de ti na štora leta pomogala pregajati samoto v hihiši. Pišeš, da bi najrajši meja za svojo bodočo ženo Ciganko. Vidin, da maš dober žmah. Če boš kero doba ali ne, ne vem. Če se nede nibena jovla na tvoj oglos, ti priporočan, da malo po svoji vesi pogledaš, lekič de se le najšla še kokšna štora devica za tebe. i^ič mi nesi napisa, kokšna more biti voja izvoljenka štora ali mloda, debela ali sloka. Jas ti po svojih izkušnjah poven, da je s store kvokle tudi dobra župa, samo malo duže jo moreš ,,kuhati". Saj veš kak je z mlodimi, da rede prek krez plot' skočejo. Pišeš mi tudi, da boš si najpret, gdo boš doba kmečko penzijo kupa očoli no srajbmašino. Očoli ti resen priporočan, še posebno zaj, če si resen nevesto išeš. To je resen ena vejka loterija, kak mi son pišeš. Glovne premije tak ali tak neboš doba. To sen meja samo jas tokšno srečo, da seri doba , poglovni" dobitek, saj veš kak mislin, gdo me Mica s kokšno burklo po glovi fčesne tak, ke zvezde vidin pa če glih vuni sunce sveti. Pa kaj si čen, tokšno je pač živleje na toten puklasien sveti. Jas man seveda svojo ženkico zavolo toga glih tak rad, seveda pa tudi drugih ne sovrožin. Davorin, dobro se mej no mi še kaj piši. Drogi brolci, kak vidite nan že po ml od na dveri trka. To se najboj vidi na naših pošodranih pa tudi asfaltiranih cestah, ki so že v spomladansken cvet ji. Sneg, ki je pred lukje doj zadela se je odtala, zaj po so po ceste v tisten stili ,,?ama jama". Srečno, vaš Lujs. Razpisna komisija uprave SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje naslednji prosti delovni mesti: pisarniškega delavca za krajevno pisarno v Mar- Ivovcih in pisarniškega delavca za krajevno pisarno v Majšperku P"?oj: Za obe mesti je potrebna .srednja ekonoiu- ^J^a ali administrativna šola in po možnosti eno leto (IclovniK izkušenj. ^'a.stop sUi/.l)c takoj ali po dogovoni. '•^menc ponudbe, kolkovane z 2.00 din državno Ifl^l^e naj kandidati vložijo do 28. 2. 1973. ''■'javi je trel)a priložiti življenjepis, dokčizila o ^'osedanjih zaposlitvah in zadnjo šolsko spričevalo. pskiKsna doba traja 30 dni. NEDELJA, 18. FEBRUARJA - 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila EP; 7.30 Za kmetijske proizvajal- ce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radij- ski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.50 Skladbe za mladino; 9.00 Poro- čila; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 1 1.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.SO Domači ansambli; 14.00 Po- ročila; 14.05 Operne melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; '.7.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 17.58 Glasbena medigra; 18.00 Ra- dijski radar; 19.00 Lahko noč, otro- ci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; .;9.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj na- slednji program: 4.30-8.00 Dobro jutro - poročila - vmes ob 5.00 Poročila - Obvestila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.50 Re- kreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci; ".15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 19. FEBRUAR- JA - 14.00 Poročila; 14.10 Amater- ski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Montematti; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; )8.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa F'ranka; /9.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ob 100-letnici rojstva Ijodorja Ivanovi- ča Šaljepina; 21.00 Prenos 500-let- nice rojstva Nikolaja Kopernika iz Pariza; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Popevke; 24.00 Poro- čila. TOREK, 20. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Glasba vam pripoveduje; '-4.30 Ansambel Juer- gen Ingmann; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 DOogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; -.5.40 Melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17. Poročila- posebna obvestila; 17.10 Simfonični koncert; : 8.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Svet tehni- ke; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Fanti treh dolin; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevniki, programa; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Premiera: 21.30 Lahka glas- ba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 2 3.15 Skladatelj Marjan Ko- zina; 24.00 Poročila. SREDA, 21. FEBRUARJA - 14.00 Poročila; 14.10 Komorni zbor; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.90 Dogodki in odme- vi; ) 5.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Jožeta Pogačnika; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Londonski filharmonični orkester; 17.00 Poro- čila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; '.9.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; i 9.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Komorno glasbe- ni studio — v odmoru: Kulturni globus; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Jugoslovanski pevci; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 22. FEBRUARJA - 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 14.55 EP; 15.00 Do- godki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Uverturi Petra Iljiča Čajkovskega; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči- la; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; i 8.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jože Privšek; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik I. program; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer ob 50-letnici smrti pisatelja Ivana Tav- čarja; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Rojakom po svetu; 22.15 Popevke; 73.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Simfonič- ni orekster; 24.00 Poročila. SOBOTA, 24. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Poročila; 17.10 An- sambel Iron Starš; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Dobri znanci; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Plesni orke- ster; 21.30 Radijska igra; 2 2.00 Poročila; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 2 3.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. Zlatcporočenca Matilda in Jakob Fideršek iz Župečje vasi sta se poročila 11. februarja 1923 v Lovrencu na Dravskem polju. Jakob je rojen 5. juhja 1884 v Lovrencu na D- polju, Matilda, rojena Murko pa 6. marca 1898 v Župečji vasi. Bivata v Zupečji vasi 3. Foto: Petra Langerholc 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 15. februarja ii NKDELJA, 18. FEBRUARJA: r>.50 Kvartet Savski val in Trk) Bahar; 9.20 Mestece Peyton; ;0.12 Kmetijska oddaja; 10.S5 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Po- ročila; 11.55 Delavski amandmaji; 12.55 TV kažipot. NEDELJSKO POPOLDNE: 18.00 Poročila; 18.05 Nenavaden primer Rudolfa Hessa; 18.55 Gonja; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-7-1 in TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.20 Rezerviran čas; 22.35 Športni pre- gled;'22.35 Poročila. PONEDELJEK, 19. FEBRUAR- JA: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.45 Zvon- ček plaček; 18.05 Risanka: 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Bernt in Anita; 21.45 Kulturne diagonale; 22.35 Poročila. TOREK, 20. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 5 4.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Osnove splošne izobraz- be; 16.40 Madžarski TV pregled; 17.45 E. Peroci: Muca Copatarica; 18.0 Risanka: 18.15 Obzornik; 18.30 Zbor Zarja iz Trbovelj; 18.55 Mozaik; 19.00 Nadomestilo la ma- terino mleko; 19.20 S kamero po svetu; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.0 TV dnevnik; 20.25 3-2- 1 in TV barometer; 20.35 Mi med seboj; 21.30 Nanavadne zgodbe; 21.55 J. Horvvald: Stoletje kirurgov; 22.20 Jazz; 2 3.00 Poročila. SREDA, 21. FEBRUARJA: 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.50 Madžarski TV pregled; 17.45 Mačkon in njegov trop; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Znanstvene meto- de v ekonomiki; 19.10 Mozaik; 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnev- nik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Mali cezar; 21.50 Nogomet Španija-Grčija; 2 3.20 Poročila. ČETRTEK, 22. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francošči- na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Anglešči- na; 15.55 Nemščina; 16.10 Franco- ščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.45 V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Poljudno znanstveni film; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Serijska oddaja; 22.20 VVerner Egk: Kitajski slavček; , . . Poročila. PETEK, 23. FEBRUARJA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Angleščina; 16.50 Madžarski Tv pregled; 17.45 Kuhi- nja pri violinskem ključu; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi; 5 8.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnev- nik; 20.25 3-2- 1 in TV barometer; 20.30 Iz zakladnice slovenske knji- ževnosti; 21.40 XXI. stoletje; 22.05 Midem; 2 3.05 Poročila. SOBOTA, 24. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli; 11.00 TV v šoli; 17.20 Maroško; 17.45 Obzornik; 18.00 Hokej Olimpija-Jesenice; 20.10 Cikcak; 20.15 TV dnevnik; 20.40 3-2-1 in TV barometer; 20.45 Zakaj bi veselo ne peli; 21.45 Humoristična oddaja TV Beograd; 22.15 Arsene Lupin; 23.05 TV kažipot; 23.15 Poročila. PRODAM sobno omaro, mizico in dva naslonjača. Ptuj, Ormoška cesta 4, pritličje levo. PRODAM kompletno^ dobro ohra- njeno spalnico. Vprašajte vsak dan od 13. do 15. ure na Novi cesti 3, Ptuj. TRIČLANSKA družina potrebuje eno ali dve sobi do jeseni. Plača dobro. Naslov v upravi. NUJNO POTREBUJEM posojilo 1500 din. V maju vrnem 2000 din. Naslov v upravi. NA AVTOBUSNI POSTAJI v Ptuju je bila 2. februarja 197 3 zgubljena moška denarnica z dokumenti na ime Anton Širovnik, Rogoznica 25, p. Voličina. Najditelja naprošam, naj najdeno proti nagraddi vrne na gornji naslov. MALI VINOGRAD, dobro ohranjen na žični nasad v Cirkulanah prodam. Naslov v upravi. VPREŽNI KULTIVATOR, kjožno brano za vprego ali traktor, puhal- nik za krmo, nov in obračalnik zgrabeljnik (kombinirke), vsi stroji dobro ohranjeni, i^aradi preusmerit- ve ugodno prodam. M. Hrga, Ritmerk 16, p. Podgorci. ČEBELARJI: Kompleten čebelnjak 8 kom AŽ panjev, vso potrebno orodje in ostale priprave ugodno prodam. M. Hrga, Ritmerk 16, p. Podgorci. HIŠICO z malo zemlje ali zemljišče v okolici Podlehnika kupim. Vinko Bele, Žetale 111 p. Podlehnik. IŠČEM DEKLE, ki bi pazila na dva majhna otroka dvakrat tedensko ves dan. Plača po dogovoru. Milena Potočnik, Stritarjeva 1, Hajdina. 5 HA POSESTVA, hišo in gospodar- sko poslopje na lepem kraju v Velikem Okiču v Zg. Leskovcu prodam. Naslov v upravi. GRABLJE ,,far", novejšega tipa in obračalnik na šest vil ,,bauc", oboje na vprego prodam. Naslov v upravi. STANOVANJE v Ptuju ali bHžnji okolici kupim. Naslov v upravi. PRODAM vinograd, 22 arov v Brezovcu 43 p. Cirkulane. Janez Črešnik, Bukovci 10, p. Markovci. 90 DO 100 LITROV dobrega vina zamenjam za svinjo za ^kol, Marija Fijačko, Zagrebška 17, p. Ptuj. NA STANOVANJE sprejmem dva fanta. Zagrebška 23. SLADKO SENO prodam. Orešje 8, Ptuj. NUJNO IŠČEM sobo s posebnim vhodom v Ptuju. Radko Pavlovič, Tehnoservis, Ptuj. DNEVNO SOBO prodam. Poljan- šek, Trubarjeva 7, Ptuj. 1. FEBRUARJA 1973 sem izgubila zlato zapestnico na poti od Narod- nega doma do Zadružnega trga (Breg). Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi odda hišniku SO Ptuj, Srbski trg 1 ali PM, Ptuj. PRODAM enostanovanjsko hišo. Ptuj, Vodova 8 (pri Ljudskem vrtu). PRODAM 6-!etno črno kobilo, težko 600 kg, in 11 mesecev brejo. Martin Lokar, Doljne Kartiljevo 21, p. 68216 Mirna peč pri Novem mestu. Ivo Robič je pravgotovo n| popularen jugoslovanski j čeravno ga je laže shšati na mdijskih postajah, kakor dom Danes objavljamo eno nja najboljših melodij, s katero je' pri nas pa tudi v tujini. Peljoji v treh jezikih. Pravi naslov n Sedemnajstletni je Save the dance for mi (Zadnji ples rez^ za mene^ in je stara že nad štiij let. Bila je že mnogokrat prireje je znana celo v baletni prjie^ OVEN: Zanimiva oseba majhnem prostoru povedala v; resnico. Naučite se ročnega de bolj posvetite sorodnikom. D\-c delate isto, prvič z velikim vesi Ljubezen v lokalu. | BIK; V glavni in vedri dr boste občudovani. Na desni .r hiše nehate klubovati. Ubogli prinese tovariša, ki veliko Vreme bo ustrezalo vašim želja: sestanek s simpatijo. DVOJČKA: Dokazali boste je imel prav. Ples v velikem pro; prinese največje dosežke, ka: z moreta dva. V torek se bo spL prevzeti naročilo za otroka. v m lepa obleka. RAK: Dobrotno sitna soro: vam pomnoži imetje. Plaha; postane agresivna; posreči < drugo, ne prvo. Prijetna družbi zbudi notranje veselje, ki bo t: do pomladi. Oditi se ne splača, LEV: Osovraženi so skleni! vam bodo dali, zaradi priljut bo nevarno vzeti darilo. Slu: vesti bodo dobre. Siva i; napove hude stvari, res bo let: ljubezni. Plačilo zaradi kart. DEVICA: To, kar boste p: bo nekomu všeč, drugim p: Značajen sorodnik s severa pc uslugo. Te dni se boste požara za tisto, kar vas zanima, neke precej časa čakal zunaj! TEHTNICA: ričnete vpliva: dve osebi; hitreje bo šlo pri it že v nedeljo prinese dobrote, prodali in zaljubiU se boste na Simpatija pomaga do zaslužki pozdrav z neprave strani. ŠKORPIJON: Veselje ponc ne v lokalu. Nekdo bo poved brez vas ne more. Prošnja zac polno, zato se morate zat Velik preobrat najbolj korist mu zdravju. Pripravite se za« STRELEC; Ni nevarno, k«; začelo, saj je podobno Ij" Tisto, kar se bo pričelo v ne* boste vzdržali zaradi olike.; hišo pridejo večji prejemki svojimi se boste močno povzf KOZOROG: Mlad, duhovi: nik bo srčno dober. Vsak zac težak, zato se vam šele zd^ izpolnitev največje želje. Me« boste vodilni v družbi, z nasF spolom pa kavalirski. Besed« jo. VODNAR: V dolini, kj« iskali navdihov, ^'am bo nek' volje pomagal. Hišo svoje bc sti boste videli v torek. Ua"!? poveže prijateljske vezi. '■■ stvo zaradi preprečene neu RIBI: Na dveh koncif gledali, če nekdo res tis' Opravljanje zaradi prevelike: la poznanstev. Vase veliko sprejelo še eno simpatil" sklenete, kupite in razdelit^ TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjak« Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. I^" četrtek. Tek. račun pri SDKPtuj, št. 52400-603-3045 8.-Tiska Marib«' Maribor, Svetozarevska ulica 14.