ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
•a
URADNI LIST
ZVEZEK III
St. 6 — 1. marca 1950
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O.
La Editoriale Libraria S. A., Trieste - 1950
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 31
IZPLAČILO DOPOLNILNE IZREDNE DOKLADE ZA UPOKOJENCE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V LETU 1950
Ker sodim, da je priporočljivo odobriti izplačilo dopolnilne izred/ne dodkladc za prejemnike pokojnin iz zavarovanja za starost, delanezmoznost in za preživele družinske člane na breme državnega zavoda za socialno zavarovanje tudi za leto 1950 in določiti višino te doklade, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavek 1. —Dopolnilna izredna doklada, ki jo je uvedel člen I ukaza št., 173 z dne 17. avgusta 1949 za prejemnike pokojnin iz zavarovanja za starost, delanezmoznost in za preživele družinske člane na breme državnega zavoda za socialno zavarovanje, se naj izplačuje, tudi v letu 1950, in sicer upokojencem, omenjenih v odstavku b) prej omenjenega člena v višini, določeni v členu II omenjenega ukaza, upokojencem, omenjenim v odstavku a j navedenega člena pa v višini 1100 lir mesečno.
Odstavek 2. — Izplačilo doklade, omenjene v prejšnjem odstavku, se mora upoštevati pri določitvi bremena, ki ga mora nositi sklad socialne solidarnosti v smislu člena III ukaza št. 462 z dne 11. septembra 1947.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 27. februarja 1950.
Rej. : LD/AI50I33
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 32
POSTOPEK IN ROKI ZA PLAČEVANJE IZENAČENIH PRISPEVKOV V POLJEDELSTVU
V LETU 1950
Ker imam za primerno, določiti za leto 1950 enak postopek in enake roke za plačevanje izenačenih prispevkov v poljedelstvukakor, so veljali v letu 1949 po ukazu št. 164 z dne 30 fun^a 1949, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I ,
Predpisi člena I ukaza št. 164 z dne 30. julija 1949 o rokih in o postopku za plačevanje izenačenih prispevkov v poljedelstvu veljajo v letu 1950 in za plačevanje teh prispevkov za leto 1950.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 27. februarja 1950
Ref. : LD/AI50/34
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 33
ZVIŠANJE NAJVIŠJEGA ZNESKA PRI AGRARNIH MENICAH, KI SE SMEJO PODPISATI S PODKRIŽANJEM
Ker sodim, da je priporočljivo zvišati najvišji znesek pri agrarnih menicah, ki se smejo podpisati s podkrižanjem, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sille,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Menična vsota pri agrarnih menicah, ki se smejo podpisati s podkrižanjem v smislu člena 7 kr. zak. odi. z dne 29. julija 1927 št. 1509, spremenjenega v zakon z dne 5. julija 1928 št. 1760, se zviša od 5000 na 100.000 lir.
V	ostalem ostanejo v veljavi določbe in postopek, ki jih predpisuje omenjeni zakon.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V	Trstu, dne 28. februarja 1950.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDfAfUOfZO	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 34
DAVEK NA POSLOVNI PROMET PŠENICE,KORUZE, RIŽA, JEČMENA, RŽI IN
RASTLINSKIH OLJ
Ker sodim, da je priporočljivo določiti davek na poslovni p^'omet pšenice, koruze, riža, ječmena, rži in rastlinskih olj v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“),
zato jaz, GLYDE D. E D D L E M A N, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN 1
Dohodki iz prodaje spodaj navedenih proizvodov ne veljajo za obdavčljivi promet po zakonu z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi spremembami:
pšenica, koruza in rž ;
pšenična, koruzna; in ržena moka ; testenine samo iz pšenične in ržene moke.
Ta davčna oprostitev velja tudi za uvoz teh proizvodov iz inozemstva.
ČLEN II
Od poslovnega prometa surovega riža se plača davek na poslovni promet le enkrat v izmeri 2% ; davek se mora plačati na redni način, ko mlin proda tak proizvod kateremu koli kupcu.Davek na poslovni promet od uvoza riža se pravtako plača samo enkrat v izmeri 2%. Davek odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 18. junija 1940 št. 762.
Davek po gornjih odstavkih obsega tudi davek na poslovni promet in uvoz surovega riža kakor tudi davek od trgovskih poslov z rižem, vštevši nadrobno prodajo, opravljenih po poslu, ki je podvržen obdavčenju.
ČLEN III
če mlinsko podjetje uporabi zmleti riž za neposredno proizvodnjo drugega blaga, se mora davek po prvem odstavku prejšnjega člena plačati v času, ko se riž nameni za tako proizvodnjo, in to na podlagi posebne knjige zalog. V to knjigo se morajo vpisati poedine količine riža, uporabljene za industrijsko proizvodnjo, obenem z dotično ceno na debelo ; vsak ponedeljek se morajo skupne množine količin, vpisanih v poedinih dneh prejšnjega tedna, sešteti in zabeležiti in od tako dobljene skupne vsote se mora plačati davek na redni način.
V prejšnjem odstavku navedena knjiga zalog se mora pred uporabo predložiti registrskemu uradu, da postopa po čl. 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10.
ÖLEN IV
Če se mletje opravlja na račun tretjih oseb, ki uporabljajo zmlet riž v trgovinske ali industrijske namene - pri čemer veljajo predpisi čl. 16 in 17 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10 — morajo .te tretje oäebe plačati davek po prvem odstavku člena II tega ukaza v petih dneh, ko prejmejo fakturo za mletje in od te fakture na podlagi cene riža na debelo in poleg davka, ki ga plača mlinsko podjetje od iste fakture za plačilo za mletje.
ČLEN y
Za izvoženi riž je dopustno povračilo davka, ki je bil plačan po predpisih prejšnjih členov, v skladu s čl. 21, četrti odstavek zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
ČLEN VI
Računi ali fakture za trgovske posle, ki so po členu II tega ukaza oproščeni davka na poslovni promet, so podvržene kolkovni obveznosti po el. 24 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Če so pa v teh listinah izdatki za prevoz, embalažo in podobno posebej zaračunani, se mora plačati davek na poslovni promet od teh zneskov v redni izmeri in na redni način.
ČLEN VII
Od poslovnega prometa ali uvoza luščenega ječmena in moke iz takega ječmena semora-plačati davek na poslovni promet od vsakega poedinega posla v izmeri 1%.
ČLEN VIII
Od poslovnega prometa užitnega rastlinskega olja se mora plačati davek na poslovni promet v izmeri 1% od obdavčljivega zneska.
Enako obdavčenje velja za uvoz teh proizvodov iz inozemstva.
ÖLEN IX.
Predpisi člena V, odstavek 1 splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947, ukaza št. 364 z dne 29. decembra 1948 in ukaza št. 23 z dne 29. januarja 1949 se s tem razveljavijo.
ČLEN X
Davek na poslovni promet od podrobne prodaje proizvodov, naštetih v čl. VII in VIII tega ukaza, se mora plačati v tam navedeni izmeri od 1. januarja 1950 dalje.
Davčne izmere, določene v členu II, VII in Vlil tega ukaza, veljajo tudi, če je bil od obdavčljivih proizvodov že plačan enkratni davek v smislu, čl. V splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947.
ČLEN XI
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu ; v smislu že izdanih upravnih navodil učinkujejo njegovi predpisi od 1. januarja 1950 dalje.
V Trstu, dne 28. februarja 1950.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/AI50/25	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 10
NADOMESTITEV ČLANA UPRAVNEGA ODBORA ASTRONOMSKEGA OBSERVATORIJA
V TRSTU
Ker sodim, da je potrebno nadomestiti enega člana upravnega odbora astronomskega observatorija v Trstu, postavljenega z upravnim ukazom št. 66 z dne 2. aprila 1948,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	•— Dr. Giuseppe Faeeini se s tem imenuje za člana upravnega odbora astronomskega observatorija v Trstu namesto odstopivšega dr. Alberta Revera.
2.	•— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 23. februarja 1950.
VONNA F. BURGER
polkovnik F.A. izvršni ravnatelj pri
Ref.: LDIBj50ll0	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 11
DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA
Ker je gospod Giovanni Giovannini, rojen v Trstu 24.3.1927, stanujoč v Trstu, via S. Marco 16, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v „Minon“, v smislu dovoljenja ravnatelja za pravne zadeve z dne 27. junija 1949;
ker je sedaj zaprosil, da se ta sprememba priimka izvede, in
ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje 1 kr. odi. št. 1328 z dne 9. julija 1939 o predpisih glede civilnega staleža in ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A,, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	— Priimek prosilca gospoda Giovannija Giovannini se s. tem spremeni v „Minon“.
2.	— Prosilec mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v njegov rojstni register in zabeleži na kraju rojstne listine v smislu zakonskih predpisov.
3.	—■ Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 27. februarja 1950
Ref. : LD/ B/50/9
VONNA F. BURGER
polkovnik F.A. izvršni ravnatelj pri, generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Obvestilo št. 11
MINIMALNE PLAČE NEURADNIŠKIH USLUŽBENCEV V OBRTI OBDELAVE LESA, ZAPOSLENIH PRI PODJETJIH, KI NISO VČLANJENA V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede neuradniških uslužbencev v obrti obdelave lesa, zaposlenih pri podjetjih, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji, naslednji
R A Z S O D:
ÖLEN I
Od 15. februarja 1950 dalje imajo-zgoraj omenjeni delojemalci pravico na prejemke po naslednji preglednici:
delovodje : prejmejo dopolnilo 10% od svoje plače.
specializirani delavci.......................... 40.30 lir na "uro
kvalificirani delavci .......................... 35.45 lir na uro
nekvalificirani delavci......................... 32.95 lir na uro
težaki ......................................... 29.65 lir na uro
'ČLEN 2
Prejemki vajencev se določijo naslednje :
v prvih šestih mescih.................. 15%
v	drugih šestih mescih ................   20%
v	drugem	letu .......................... 30%
v	tretjem	letu .......................... 45%
v	četrtem	letu .......................... 60%
temeljne mezde kvalificiranega delavca.
ČLEN 3
Od istega dne dalje se mora plačevati izredna doklada v isti višini in obliki, kakor velja za delojemalce v obrtnem sektorju na splošno.
ČLEN 4
O priliki božičnih praznikov imajo delojemalci, na katere se nanaša ta razsod, pravico na nagrado v višini mesečne plače, če se je delovno razmerje začelo ali prenehalo tekom leta, imajo delojemalci pravico na toliko dvanajstin trinajste plače (božične nagrade), kolikor so opravili mescev službe. Razdobja pod 15 dni se ne upoštevajo, višja razdobja veljajo za cel mesec.
ČLEN 5
Ta razsod stopi v veljavo 15. februarja in preneha veljati 15. avgusta 1950.
Pred tem rokom zapadlosti je dopustna revizija razsoda samo v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
31. januarja 1950.
Oddelek za delo.
Odobreno: 11. februarja 1950.
E. de PETRIS načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 23. februarja 1950
Ref. : LDIGj50l8
Obvestilo št. 12
PODALJŠANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH ROKOV ZARADI ZAPORE BANK V POSLEDICI IZREDNIH DOGODKOV
V smislu člena II ukaza št. 256 z dne 24. junija 1948 podpisani ravnatelj za finance pri Zavezniški vojaški upravi
DAJE NA ZNANJE:
1.	— Zapora bank v britsko-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja od 8. ure dne 14. februarja do 17. ure dne 15. februarja 1950 velja za posledico izrednih dogodkov.
2.	-—■ Zakonski in pogodbeni roki, ki so potekli v času te zapore ali pet dni kasneje, se s tem podaljšajo do vštevši 2. marca 1950, to je do 15. dne po zopetni otvoritvi bank.
V Trstu, dne 23. februarja 1950.
L. R. BATTENSBY
Ref. : LDfC/5019	ravnatelj za finance
Obvestilo št. 13
MINIMALNE MEZDE NEURADNIŠKIH USLUŽBENCEV PRI INDUSTRIJSKIH PODJETJIH ZA OBDELAVO LESA, KI NISO VČLANJENA V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede neuradniških uslužbencev pri industrijskih podjetjih za obdelavo lesa, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji, naslednji
Predsednik : Člani:
Strokovna svetovalca:
Walter LEVITUS Bruno PERENTIN Bruno BARBUR1NI Giacomo LEVI Renato CORSI Egidio FURLAN Ruggero TIRONI
Dr. inž. E. de PETRIS
načelnik oddelka za delo
R A Z S O D :
Člen i
Ta razsod velja za neuradniške uslužbence podjetij, ki se na splošno bavijo z industrijo le kakor je tu dalje podrobno našteto.
Pohištvo - stavbno mizarstvo.- tapetništvo - izdelovanje biljardov - navadno in ladijsko tesarstvo - vozovi in vozički - sodi in sodčki iz dog - športni predmeti - „tranciati“ in furnirji -pipe in držaji za pipe - okvirji - pozlačeni in navadni drogovi - navadne in vpognjene stolice -strugarstvo - risalni in učni predmeti - higienski in zdravstveni predmeti - gospodinjski predmeti - hladilniki - pleteno pohištvo in oprema - tlakovanje z lesom in polaganje takega tlaka po proizvajalnih podjetjih - kopita za čevlje - pete - deščice - les za eoklje in obuvalo - zaboji in košare iz lesa - ovoji za steklenice - držaji bičev - plice - žage - aglomerati lesa z raznimi vezivi (cement, magnezit, smola itd.) za stavbno in drugo rabo*- plošče in proizvodi iz zmehčanega in utrjenega lesa - lesni izdelki na splošno - prepariranje in konserviranje lesa - lesna moka in lesna volna - izdelki in aglomerati iz plutovine.
ČLEN 2
Uslužbenci gornjih podjetij prejemajo od 15. februarja 1950 dalje mezdo, po naslednji lestvici:
Tek.
št.
KVALIFIKACIJA
Mezda lir
Delovodje prejmejo dopolnilo 10% od svoje mezde
2	Specializirani delavci 				- 49.30
3	Kvalificirani delavci 				44.45
• 4	Specializirani težaki 				41.95
5	Navadni težaki 						38.65
• 6	Šoferji g strokovno izobrazbo z urnikom 60	ur tedensko	na teden	2487
7	Šoferji brez strokovne izobrazbe z urnikom 60 ur tedensko		na teden	2394
8	Bolničarji z urnikom 60 ur tedensko					2487
9	Ko cijazi ,in vozniki z urnikom 60 ur. tedensko				na ten	2208
10	Sluge z urnikom 60 ur tedensko .......		na teden	2022
11	Čuvaji z urnikom 60 ur tedensko 				na teden	2256
12	Gasilci, pazniki in vratarji z urnikom 72 ur tedensko		na teden	2300
	VAJENCI pod 16	16 - 18	18 - 20	nad 20
	let	let	let	let
1. leto		 12.40	15,—	17.60	18.90
2. leto		 15.35	17.95	20.55	21.85
3. leto			 . . 		 		22.40	25,—	26.30
4. leto		26.80	29.80	30.70
	NEDOLETN1	Specializir.		
			težaki	težaki
Od 18	do 20 let 			33.95	32.25
od 16 do 18 let 							33.55	30.95
			25.20	23.20
ŽENE	NEDOLETNE ŽENE
				2.kat.	3.kat.
1. kategor			31.20	na	uro od 18 do 20 let .. ..		 24.70	23.45
2. kategor			29.35	na	uro od 16 do 18 let .. ..		 23.50	22.15
3. kategor			27.05	na	uro pod 16 let			 18.20	17.30
Od istega dne dalje imajo delavci pravico na naslednjo dnevno doklado iz na»lova predujma na dokončno mezdno valorizacijo :
Specializiran delavec .................. 56 lir
Šofer s strokovno izobrazbo Bolničar
Kvalificiran delavec .................. 24 lir
Šofer brez strokovne izobrazbe
Kočijaži in vozniki
Pazniki
Gasilci, čuvaji in hišniki
Specializirani težaki (navadni delavci) 12 lir
Urni znesek te doklade se izračuna tako, da se deli dnevni znesek s številom, ki odgovarja rednemu dnevnemu urniku.
ČLEN 3
Od 15. februarja 1950 dalje pripada tudi izredna doklada v enaki višini in po postopku, ki velja za delojemalce v industrijskem sektorju na splošno.
ČLEN 4
Redni tedenski delovni urnik je urnik, ki ga določa zakon, in sicer največ 8 ur dnevno, v kolikor veljavni predpisi ne določajo izjem.
Kjer v soboto velja urnik manj kot osem ur, se sme tedenski urnik razdeliti na druge dneve tako, da še prekorači dnevni urnik po prejšnjem odstavku.
Za dela, ki se prekinjajo ali kjer Se enostavno čaka na delo in za čuvanje, redni delovni urnik ne sme presegati 90 ur tedensko in največ 10 ur dnevno, pri čemer to ne velja za uslužbence pri prevozih, za paznike in za vratarje, ki stanujejo v podjetju ali v neposredni bližini ; za le-te veljajo predpisi zakona.
Delavci ne morejo odkloniti uvedbe dnevnih delovnih izmen in morajo opraviti svoje delo v določeni izmeni.
Za nočno delo šteje delo med 22. uro do 6. ure zjutraj.
ČLEN 5
Za nadurno delo velja delo, ki se opravi v urah izven rednega umika v smilu člena 4.
Delavci ne morejo odkloniti opraviti nadurno, nočno in praznično delo, razen če imajo za to upravičene razloge osebnega zadržka.
Za nočno delo velja delo med 22. uro do 6. ure zjutraj.
Za praznično delo velja delo ob nedeljah ali ob dnevih plačanega odmora in ob splošnih prazničnih dnevih.
Za praznično delo se šteje delo, ki ga opravljajo v nedeljo tisti delavci, ki imajo plačan odmor v drugem dnevu tedna v smislu zakona.
Nadurno, nočno in praznično delo se mora plačati z naslednjimi poviški redne plače (temeljne plače in izredne doklade).
Pri akordnih delavcih se ta odstotni povišek za nadurno, nočno in praznično delo računa od minimalne mezde dotične kategorije, povišane za pogodbeni akordni odstotek, omenjen v
členu, 6, in od izredne doklade.
1.	Nadurno delo podnevi (ob delavnikih):
za prvi dve uii ................................................................ 18%
za nadaljne ure ................................................................ 25%
2.	Praznično delo (v nedeljo ali v dnevih plačanega odmora in splošnih prazničnih
dnevih) ....................................................................     35%
3.	Nočno delo (od 22. ure	6.	ure	zjutraj)	ki	ni	v	izmenah.......................... 30%
7. Nočno delo (od 22. ure do 6. ure zjutraj) v izmenah........................ . .	10%
5.	Nadurno delo ob praznikih	(nad	8	ur	ali	več	kot	v urah po čl. 4)......... 50%
6.	Nočno nadurno delo ............................................................. 50%
Za delo nočnih čuvajev ne pripada odstotni povišek za nočno delo.
•\ . .
Zgornji odstotni poviški se ne prištevajo temveč obsega višji povišek manjšega.
ČLEN 6
Tarife za akordno delo mora določiti podjetje tako, da je delavcu navadne zmožnosti in delavnosti zagotovljen v rednih razdobjih akordni dobiček najmanj 20% od najmanjše temeljne mezde njegove kategorije po preglednici. Ta pogoj velja za izpolnjen, če skupina delavcev, ki delajo na akord v istem oddelku, doseže na podlagi iste tarife v gornjem razdobju povprečni akordni dobiček, ki ni manjši kot zgoraj omenjenih 20% ; vendar ni izključena revizija tarif v primerih, če se taki skupini delavcev prizna višja kot navadna zmožnost in uspešnost dela.	---
Če delavec z delom v akordu ne doseže najmanjšega zneska, predvidenega v prejšnjem odstavku, iz vzrokov, ki niso odvisni od njegove zmožnosti in volje, se mora plačilo dopolniti do zgoraj navedenega najmanjšega zneska.
Ob začetku dela se mora vsem prizadetim delavcem sporočiti pismeno ali z javno objavo delo, ki ga je treba izvršiti, in odgovarjajoče enotno plačilo (akordna tarifa).
če akordno delo preide v delo, plačano po času, in to za.isto opravilo, mora podjetje priznati akordni dobiček, če ostanejo delovni pogoji neizpremenjeni in če zahteva od delavca isti delovni učinek.
ČLEN 7
Ob božičnih praznikih se mora izplačati delavcu v službi nagrada v višini enomesečne plače. Pri akordnih delavcih se mora vzeti v poštev povprečni zaslužek zadnjih dveh štirinajstdnevnih razdobij ali zadnjih štirih tednov.
če se je delovno razmerje začelo ali nehalo tekom leta, se mora izplačati toliko dvanajstin božične nagrade, kolikor je mescev službe pri podjetju, pri čemer ulomek mesca nad 18 dni šteje za cel mesec.
Člen s
Delavec, ki. je odrejen na delo izven kraja, kjer opravlja svoje redno delo, ima pravico
na :
1.	povračilo prevoznih stroškov do kraja dela,
2.	povračilo izdatkov, ki so redoma potrebni za prehrano in stanovanje in to na podlagi pismena potrdila, razen Se se podjetje in delavec dogovorita na povprečni znesek
3.	odškodnino v višini 50% redne skupne plače za čas potovanja, prebitega na potovanju na kraj dela, pri čemer se odšteje čas, ki bi ga delavec potreboval, da pride na delo v podjetje ; enaka odškodnina gre delavcu tudi za čas potovanja, ko se vrača na svoj dom.
Odškodnina po prejšnjih podostavkih ne pripada delavcem, ki so odrejeni na delo izven podjetja, toda v mejah občine, kjer je podjetje ali splošno znotraj kroga s polmerom pet kilometrov od podjetja.
Pravtako nimajo pravice na te odškodnine delavci, ki opravljajo svoje delo redoma ali v dolgih razdobjih izven podjetja.
Za dolga potovanja, za katere se potrebuje več časa kot redni delovni urnik, ima delavec pravico samo na plačilo, ki bi ga dobil, če bi delal v podjetju, razen povračila izdatkov po točkah 1 in 2 tega člena.
Kjer delavec zaradi trajanja potovanja ne more opraviti delovnega urnika, ki bi ga bil opravil v podjetju, ima pravico na plačilo tudi za tisti del delovnega urnika, ki ga ni mogel opraviti. V tem primeru se ne izplača odškodnina pod točko 3 tega člena za tisti čas, ki odgovarja tako plačanemu času.
Podjetje bo določilo od primera do primera urnik in pot, ki se je mora delavec pri potovanju držati, kakor tudi prevozno sredstvo, ki se ga mora poslužiti.
Delavec na zunanjem delu sme odkloniti nadurno, nočno in praznično delo, ki bi ga zahtevala stranka, če delodajalec tega ni pismeno izrecno odobril.
Če traja zunanje delo nad 3 mesce, ima delavec po treh mescih pravico na dopust treh dni, pri čemer se mu povrnejo samo potni stroški. Čas dopusta se določi z ozirom na potrebe dela.
V primeru resnih in pripoznanih družinskih potreb mora podjetje na zahtevo zunanjega delavca dovoliti takemu delavcu dopust, pri čemer se mu povrnejo samo stroški za potovanje z rednimi prevoznimi sredstvi.
ČLEN 9
Ta razsod velja od 15. februarja 1950 do 15. avgusta 1950.
Pred tem eaSom je dopustna revizija razsoda samo v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 28. januarja 1950.
Predsednik:
Člani:
Strokovna svetovalca
Walter LEVITUS Bruno MARI Carlo FRANDOLI Renato CORSI Giacomo LEVI Nicolo’ PASE Giovanni POLI
Oddelek za delo.
Odobreno : 18. februarja 1950.. Podpisano : E. de PETKI S načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 28 februarja 1950
Ref. : LD¡01501 lO
Dr. inž. E. de PETR1S
načelnik oddelka za delo
VSEBINA
Ukaz	Stran
št. 31 Izplačilo dopolnilne izredne doklade za upokojence socialnega zavarovanja v
letu 1950 .................................................................. 81
št. 32 Postopek in roki za plačevanje izenačenih prispevkov v poljedelstvu v letu 1950	81
št. 33 Zvišanje najvišjega zneska pri agrarnih menicah, ki se smejo podpisati s pod-
križanjem ........................................... ........ .. .......... 82
št. 34 Davek na poslovni promet pšenice, koruze, riža, ječmena, rži in rastlinskih olj 83
Upravni ukaz
št. 10 Nadomestitev člana upravnega odbora astronomskega observatorija v Trstu 85 št. 11 Dovoljenje spremembe priimka ......................................... 85
Obvestilo
št. 11 Minimalne plače neuradniških uslužbencev v obrti obdelave, lesa, zaposlenih
pri podjetjih, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji ................... 86
št. 12 Podaljšanje zakonskih in pogodbenih rokov zaradi zapore bank v posledici
izrednih dogodkov ........................................................... 87
št. 13 Minimalne mezde neuradniških uslužbencev pri industrijskih podjetjih za obdelavo lesa, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji ......................... 87