Poštnina plačana v gotovini lihaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne Sinne mesečno Din 71— za inozomstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnern zavoriu št. 10.006. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayer jeva ulica \, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi sc ne vrača;o. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprcjemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojco le do 10. dopoldne. — Predpisi glede pros tor a in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 37. Celje» petek 6. maja 1932. Leto XIV. Prebivalstvu Jugoslavije! Proglas Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije Začasni glavni oclbor JRKD je iz- dal naslednji proglas o osnovanju iiovc politične stranke Jugosloven- ske radikalne kmetske demokracije: Z ustavo 3. septcmbra 1931. je ustvarjena široka osnova za najpo- polnejše sodelovanje naroda pri na- dljncm izvajanju in končni izved- bi velikcga nacijonalnega programa, kateremu so udarjeni temelji z ma- nifestom Nj. Vel. kralja dne G. janu- arja 1929. S to ustavo je podana zdra- va osnova državnega življenja in za- siguran p°L°J za velik pol et in veli- ko nacijonalno bodočnost kraljevinc Jugoslavije. Pri volitvah due 8. novembra 1931. in 3. januarja 1932, je narod vsestran- sko sprejel in potrdil novi politični red in po'kazal svojo odločnost, da so- delujc na njcgovem izvajanju in po- polni izvedbi. Blizu dva in pol mili- jona volilcev je spregovorilo navdu- šeno in odločno, da mora biti narod- no in državno' življenje prežeto s či- sto jugoslovensko mislijo narodnega edinstva in Cuvanja državne eel ine. Načelo svobode, enako-sti in enako- pravnosti vsch jugoslovenskih držav- ljanov je našlo svoj močan izraz v ustavi in splošno odobravanje vsega naioda. Volitve v Narodno sltupšeino in se- nat pomenijo odločnost naroda. za novo politično grupiranje, ki bi iine- lo nalogo, da ustvari naši veliki kra- ljcvini program in da do'loei sigurno osnovo za nadaljni pravilni in zdra- vi razvoj našc države, ustavnosti in parlainentarizma. Narod jo pravilno ocenil, da so stare stranke jzvrsile svojo zgodovinsko nalogo in da edin- stvo naroda in države zahtevata ta- ke strankarske formacije, ki bodo zbrale vse pozitivne moči našega na- roda in se naslanjale na široko celino države. Da bi se jugoslovenska politika mogla uspešno izvajati s polnim in stvarnim sodelovanjem naroda, da bi bila vlada ncprestano v tesnih sti- kih z narodom pri izvajanju svojega programa in rescvanju vseh velikih državnili, nacijonalnih, kulturnih in socijalnih problemov, da bi se oni, ki zasto'pajo narod, lahko naslanjali na politično zbrano mosi naroda, je po- trebno, da sc organ izira močna poli- tična stranka na načelu državnega in narodnega edinstva. Podpisani senatorji, narodni po- slanci in ka.ndidati smo se v tcžnji, da čim bolje služimo državnim in narodnim intereso'm in čim bolj ko- 1'i.stnejc pomagamo narodu v seda- njili težkih gospodarskih prilikah, odločili, da pristopimo k osnovanju nove politične stranke, močne in spo- sobnc, da lahko prevzame odgovor- nost za vodstvo poslov. V to stranko mora jo vstopiti vsi oni, ki so navdahnjeni z načeli no- vega političnega reda brez ozira na sa'ojo1 vcrsko, plemensko ali prejšnjo strankarsko pripadnost, da se zbere- jo k pozitivnemu in aktivnemu sode- lovanju, da s svojim ustvarjajočim delom doprincsojo k popolnemu učvrščenju narodnega edinstva in ojaeanju naroda in države. V to svrho smo sprejeli načela, na katerih mora biti izdelan program nove stranke in sprejeli statut, po katerem sc mora izvesti organizaci- ja stranke. Iznnšajoč program in sta^- tut naše stranke pied narud, smo uverjeni, da bomo našli popolno so- glasjc tor pozivamo vse k prijatelj- skemu sodelovanju, da, bi se mogla organizacija nove velike Jugosloven- ske radikalne kmetske demokracije izvesti v najkrajšem času in s tern ojačati obstoj in ureditev našcga no- vega politieuega življcnja. Prepriča- I ni Kino, da bo tako ustvai'jena orga- | nizacija združila k sodelovanju vse ! pobornike nai'odnoga edinstva in | prave čuvarjc državne celine in da I bo v najkrajšem času v stanju, da , skliče svoj prvi državni kongres, ki i naj sprejme končni statut in pro- j gram ter ime stranke in ustvari or- j ganizacijo, pripravljeno in sposobno, ! da služi veliki in osnovni misli jugo- • slovenske nacijonalne politike: ! Vse za kralja, narod in ilržavo. I V BEOGRADU, 1. maja 1932. j Prcdscdnik začasnega odbora JRKD: Nikola Uzunovič, minister na razpo- j loženju. Slede podpisi članov začas- { ncga glavnega odbora JRKD, scna- ¦ torjev in poslancev ter kandidatov, i ki so kandidirali pri volitvah 8. ]io- vembra in 3. januarja. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev v Celju (Konec.) Od samostojnih predlogov, ki so bili stavljeni na rednem letnem obč- ncm zboru Sadjarskega in vrtnar- skega društva za dravsko ba novi no v nedeljo 1. t. m. v Celjskem domu v Celju, navajamo naslednje: Društvo bo naprosilo bansko upra- vo, da bi čimprej objavila končni sadni izbor in da bi na ljubljanskem velesejmu preuredila razstavo isolskih vrtov in prcskrbela tudi pripomočke za napredek teh vrtov. Oblast naj uredi promet s strupenimi preparati za pokončevanje sadnih škodljivccv talto, da bodo ta sredstva dostopna vsakomur, kakor v Amcriki, Avslra- 11 ji, Nemčiji in švici. Iz fonda za lov- sko škodo naj bi se razdclila polovi- ca za odškodnino sadjerejcem. Uza- koni naj se zakon o zaščiti sadnega drevja pred vsemi škodljivci. Ban- ska uprava naj ukrene vse potrebno, dc°j so bodo na vseh učiteljišeih na- mcstili strokovno naobraženi učitelji, ki bodo učiteljski naraščaj poučeva- li o umnem sadjarstvu. Pri sadjar- skih podruznicali naj se ustanovijo nabiralnice sadja in prirejajo tečaji za sortiranje, železniška uprava pa naj poskrbi v večjih krajih za pri- merne shrambe, kar bo niogoče do- seci s pomočjo zadrug. Naša konzu- .larna zastopstva v inozemstvu naj bi se začcla zanimati za izvoz naše- ga sadja, zlasti ker nam preti ne- varna konkurenca iz Rusije, ki hoče postati vodilna tudi v sadni produk- ciji in predvideva v novi petletki raz- šiijonje dosoclanjili 700.000 hektarov sadovnjakov na 7 milijonov hektarov. Pri.stojna oltlastva naj bi tudi pri sadncm drevju ob državnih cestah upoStevala moderne metode za zati- ranjo sadnih škodljivcev. Zborovalci so popoldne posetili kmotijsko in novo gospodinjsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel., kjer so si ogledali vzorno kmetijstvo in vrtnar- stvo. Razstava sadnih pijač v Laškera Bogata sadna lctina preteklega le- ta ni dala samo obilo lepega, zdra- vega in žlahtnega sadja, temveč oinogočila tudi napravq izborne sad- no pijače. Tako dobrega sadjevca niti stari ljudjo ne pomnijo. To je povscm umljivo, kajti izdelovanje prvovrstne sadne pijače zahteva po- sebnega strokovnoga znanja, ki so si go, že rnnogi naši sadjaiji pridobili z mnogimi izkušnjami. Da imajö res izvrstno pijačo, bodo pokazali na raz- stavi v nedeljo 8. maja v Laškem. S pomočjo javnc pokušnjo sadjev- ca se bo razvila plcmenita tekma med sadjarji in pokazala, v čem še to, ali oni sad jar poirebuje izpopol- nitvc v tej stroki. V to svrhd se bo vršilo takoj po otvoritvi strokovno prcd.ava.njc o izdclovanju sadjevca. Razen tega bo razstavljeno tudi kle- tarsko orodje. Da bo razstava čim popolnejša, bo na njej sodelovala tudi brczalkohol- na produkcija sadnih izdelkov ter | razstavila sveje proizvode sadnih pi- j jač. Obiskovalcem razstave se bo to- rej nudila prilika dobiti natančen pregled o pravilnem izkoriščanju sadja. Želeti je, da bi dobro zamišljena razstava sadjevca ro'dila obilne uspe- he, zlasti kar se tiče proizvodnje sad- nih pijač, kateri smo doslej posveča- li vsekakor premalo pozornosti. Raz- vila. se bo tudi živahna kupčija, saj se mnogi interesenti žo sedaj zani- majo za našo dobro kapljico, katere izbiro razstave najlažje omogočijo. Iz teh raziogov se je nadejati velike udcležbe. ; Dobrodehd koncert • Glasbene Matice v Celju ki Ise je vršil v torek 3. t. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma, je uspel moral no in gmotno. Obcinstvo je z lepo udeležbo zopet pokazalo, da pravilno ceni glasbeno-kulturno de- lo celjske Glasbene Matice. Spored koncerta je bil skrbno izbran in pe- ster. Vijolinist g. ravn. Karlo San- cin in pianistka ga. Mirca Sancinova sta izvajala [Mozartovo VIII. sonato v C-duru, Provaznikov »Valse triste«, Zsoltovega »Kačjega pastirja« in Cassadojev »Danse du Diable vert«. Gosp. ravnatelj Sancin je igral na iz- vrstni vijolini, ki jo je sam izdelal in ki zveni sijajno kakor vijolina ka- keg«i, starega italijanskega mojstra. j Mozartovo sonato je podal s fino ka- rakterizacijo motivov in tern ter s poglobljeno reprodukcijo klasičnega stila. Tudi v ostalih treh modernej- Vida Jerajeva (Ob smrti slovenske pesnice 1. maja 1932.) Čim bolj nepričakovano usoda uda- ri, tern huje je in ran a §e bolj skcli. Tako nenadno in nepričakovano nas jo zadela težka vest, da naše pesni- ce Vide Jerajeve ni več med živimi. Kdo bi si bil mislil? Ob takih in sliCnih težkih udarcih najboljo spo- ^naž krutd resničnost znanega reka: j »Ne veg no ure, ne dneva.« Tako ne- i pnCakovano! In kdor je poznal bla- go in plemenito Gorenjko Vido Jera- jevo, ki je do nedavna izgledala še J zdrava, samo življenje in mladost, pri vscm tern pa raaborita, živahna in šegava, ga je vest o njeni smrti se bolj ganila- Ganila pa ni ie sre posa- meznikoV, njenih znancev in prija- teljev, ganila je srea vse.Sirne domo- vine — prelepe Slovenije — saj jih je toliko, ki so jo poznali, a go veC, ki so jo kot resnično pesnico spošto- vali in oboževali. Tako nenadna, tež- ka in bridka izguba! — Se tern brid- keje pa je, da sta se skoraj v istem času poslovili od nas srei dveh odlič- nih umetnikov, ki sta bili tudi sicer prijateljsko vezani drugo na dinjgo. Par dni pred smrtjo Vide nam je smrt ugrabila mladega in mnogo obe- tajočega slikarja in kiparja Jožo Gorjupa, s katerim sta bila s pokoj- no pesnico v iskreni in tesni prija- teljski zvezi. Pravijo, da je vest o Gorjupovi smrti uničujoče vplivala na njeno zrahljano zdravje in bila posredni vzrok njeno smrti. Bodi že kaKorkoli; res je, da smo V nekaj dneh izgubili dva velika umetnika, katerih izguba nas je težkd prizade- la. Vida Jerajeva je bila rojena 31. marca 1875. na Bledu kot hči znane pol kmetiške Vovkove rodbine iz rodu Prešernov z Vrbe. Pokojnica je bila hčerka Prešernovega nečaka, na kar je bila še posebno ponosna. V šolo je hodila na ßledu, v Ljublja- ni, v Dunajskem Novem mestu in na Dunaju, a učiteljišče je dovršila v Ljubljani. Nato je bila nekaj let uči- teljica na Ljubnem in v Zasipu pri Bledu. Kot 22-letni »deklič-« je posla- la »Ljubljanskemu Zvonu« svoje pes- mi, ki so bile objavljene pod ])sev- donimom Vida. Njeni proizvodi so bili povsod z veseljem sprejeti in do- brodošli, saj so si kaj hitro utrli pot med ljudstvo po svoji Ijubkosti, iz- branih motivih in lahkem ritmu. Še prav posebno pa so se njene pesmico priljubile med ženskim svetom. Svo- je pesmi je zbrala in uredila ter jih izdala 1. 1908. v zbirki z naslovom »Pesmi«. To je njena najboljša zbir- ka. Sodelovala je v »Ljubljanskem Zvdnu« in pri ženskih revijah, po vojni zlasti v »Ženskem svetu«. Mal svet, kjer je učiteljevala, ni mogel nuditi po umetnosti koprneči duši užitka in ji dati prave unietnostne in življenskc vsebine. Sledila je kli- cu umetnosti, dala učiteljevanju slo- vo in se napotila na Dunaj, kjer se je poročila s tedanjim prvim vijoli- nistom dunajske dvorne opere. Po prevratu se je vrnila z družino z Du- naja v Ljubljano, kjer je 1. 1921. iz- dala svojo drugo zbirko pesmi, ki so namonjeno mladini, z naslovom »Iz Ljubljane čez poljane«. V letih po vojni jo pridno sodelovala in prispe- vala svoje ljubke pesmi »Žengkemu svetu«. V zadnjem času je pesnila, zbirala in urejevala pesmice za mla- dino, ki jih je nameravala izdati v bližnji bodočnosti. A to izdaje žal ni dovršila, še manj dočakala. Tako je bilo vnanje življenje in de- lovanje človeka in pesnice Vide Je- rajeve. Vse drugačno — plemenito, bogato in vsebine polno — pa je bilo njeno notranje, duhovno življenje. Na veliki cesti življenja srcča Clo- vek mnogo ljudi. Iz te množice pa jih je le malo, ki bi mogel o njih re- či: vcsel scm, da sem ga spoznal, ce- nim in spoätujem ga, prijateljstvo z njim mi je sreča. In kdor je bil sre- čcn, da je bil s pokojno pesnico le enkrat v življenju skupaj, je našel v njej celega človeka, iskreno prija- teljico, blagohotno svetovalko in du- hovito družabnico. Vse te lepe last- nosti je imela ona v najvišji meri. Ako si iskal vzor za značajnost, si našel v pokojnici najboljscga; Ce si potreboval primere za družico, za mater, gotovo si dobil v Vidi Jeraje- vi najbolj odgovarjajočo. Kdor je bil z njo le enkrat v družbi, je mnogo pridobil. V presojanju in ocenjeva- nju umetnosti je bila trezna in jako kritična, zato tembolj dobrodošla, ker je bila vsem mladim umetnikom raznih struj in strok dobrohoten mentor. Njcn dom je bil pravo zato- čiščo umetnikov. — V gledanju na razna sodobna vprašanja, bodisi na- cijonalna, socijalna in kulturna, je imela jako globoko, trezno, resno in dozorelo mišljenje, a v presojanju življenskih vpraSanj je bila izkuše- na, da, prava o'dprta knjiga življen- ske modrosti. Še prav posebno teme- ljito pa je bilo njeno poznavanjc da- našnjega ženskega gibanja in moder- nih feminističnih smeri, da si se na- Stran 2. »Nova Doba« 6. V. 1932. Štev. 37. ših komadih je pokazal izcizelirano virtuozno tehniko in temeljito glas- beno koncepcijo. Ga. M. Sancinova ga je spremljala z veliko rutino in umetniškim okusom, saj je pianist- ka velikega formata. Pianistka gdč. M. Plzakova je igra- la Chopinovo etido št. 7 v Cis molu, Lisztovo »Gozdno šumenje«, Grečani- nova »Mazurko« in Moskowskega »En auto nine« s preciznostjo, teme- ljitostjo' in občutjcm. Težavne sklad- be je obvladala s sigurnostjo. Tenorist g. Belizar Sancin, član mariborskega Narodnega gledališča, je zapel Pavčičevo »Padale so cvet- ne sanje«, Prohazkovo »Zvezde ža- rijo« in Parmovo »Poslednjo noč«. Njegov glas je dobro solan, prijeten in čist zlasti v pianu. Mali vijolinski virtuoz Miran Vi- her je igral Bachov vijolinski kon- cert v A-molu, prvi stavek iz Men- delssohnovega vijolinskega koncerta v C-molu in Scarlattija-Provaznika »Allegro«. Ta čudežni otrok vidno napreduje. Spored, ki bi delal celo mojstrom težkoče, je absolviral z bravuro. Vijolina mu zveni čisto, vsak takt je izveden eksaktno, v kom- pozicije se vživlja z uprav neverjet- no zrelostjo in močnim temperainen- tom. Tenorista gosp. B. Sancina jc sprcmljevala na klaviru gdc. Plzäko- va, Viherja pa ga. Sancinova. Napo- vedano gostovanje sopranistke gdc. P. Udovičeve, članice mariborskega Narodnega gledališča, je odpadlo, ker je pevka nenadoma obolcla. Celj- ska Glasbena Matica je priedila v tern revnem času lep glasben večer, na katerega je lahko ponosna. R. P. Usso korist jc, ako kupite obleko ciirektno v tovanii WhliEXliiO^ ftxmmmmmo m TELO Posetite trgovino! Oglejte si izložbel Nakup brezobvezen! Prepričajte se o izredno nizkih cenah! TrgoBski don Stermechi, cbijb mah pridružil njenim naziranjem in si jih osvojil. Naj omenim lc eno ta- ko misel. Bila je n. pr. odločno proti temu, da prirejajo prdslavo materin- skega dne zgolj ženska društva. Od- bornice takih društev in udruženj so y veliki meri žene — matere, ki so jim društveni sestanki in seje včasih več, kakor družina. Njeno gledanje v svet je bilo realno, na umotnost umetniško. Bila je pristašica demo- kratizma in je taka vseskozi ostala. Kot mati je bila najboljša učiteljica in vodnica svojini trem hcerkam, ki jih je vzgojila v pravem umetniškem dulm. Starejša hčerka Vida je vijd- linska virtuozinja, Mara je priznana upodabljajoča umetnica, a najmlaj- ža Oily je še premlada, da bi se usmerila. — Tako je slovenska pes- nica Vida Jerajeva dala našemu na- rodu najlepše in najvišje — svoje pesmi, a kot mati in žena je drago- ceno obogatila našo umetnost z umetniško vzgojo in usmerjenostjo svo'jih otrok. Ne vem, kaj sem nameraval pove- dati. Eno pa drži: Nag narod je iz- gubil z Vido Jerajevo dosedaj eno nnjbolj&ih sloven skin pesnic. A. B. DOMAČE VESri d Brezposelnost Po zadnji statisti- ki Borze dela jc v Ljubljani 4405, v Mariboru 1090, v Celju 1143 in v Murski Soboti 395 brezposelnih. V Ljubljani število brezposelnih še vedno narašča, dočim v Mariboru in Celju polagoma pada. V Prekmurju se je položaj v splošnem nekoliko izboljšal. To dni je zopet odpotovalo v Nemčijo okrog GO prekmurskih de- lavcev, v kratkem pa se bo odpeljalo okrog 900 delavcev na državno vele- posestvo Belje. d Predavanja na beograjski uni- verzi ustavljena do 15. junija. Z od- lokom prosvetnega niinistra z dne 4. t. m. so bila na podlagi poroCila uni- vcrzitetnega rektorata in mnenja univerzitetnega senata po čl. 213. splošne uredbe o univerzah ustavlje- na predavanja na univerzi v Beo- gradu do 15. junija. d Minister za trgovino in industri- jo g. dr. Albert Kramer je prevzel častno predsedstvo XII. Ljubljanske- ga velcsejma, ki se bo vršil od 4. do 13. junija. d Legitimacije za polovično vožnjo v Ljubljano na XII. mednarodni ve- lescjem, ki se bo vrSil od 4. do 13. ju- nija, je uprava ljubljanskcga velesej- ma žo začela razpošiljati. Društva, organizacije, župni, občinski uradi itd., ki žele te legitimacije proti 10% proviziji za njihove stranke prevzeti v razprodajo, naj se takoj obrnejo na urad velesejma v Ljubljani. d Naša živinoreja v štcvilkan. Na podlagi podatkov, ki jih je zbralo kmetijsko ministrstvo od sreskih kmetijskih referentov, jc bilo stanje živine pri kmetih ob koncu dccem- bra 1. 1931. sledeče: konj 1,1(58.708, mczgov in mul 16.359, oslov 115.270, go- vcje živine 3,871.556, bivolov 40.563, svinj 3,133.164, ovac 8,425.634, koz 1,928.224, panjev čebel 638.689 in pe- rutnine 19,010.009. d »Vodnik po Mariboru«. V založ- bi Reform reklam biroja Gvida Zu- pana v Ljubljani je ravnokar izšla 384 strani obsegajoča knjiga »Vodnik po Mariboru« s številnimi gospodar- skimi, kulturnimi, tujsko-prometni- mi in drugimi razpravami o Maribo- ru, Celju in Ljubljani. Knjiga je do- bro urejena in jo krasijo številne sli- ke. Priložen ji je tudi načrt Maribo- ra. Knjiga je zelo priročna in stane samo 20 Din. Naroča se pri založni- ku. d Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravno »Franc Jožefove« grcnčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi \n-o- fesorji zapisujejo »Franc Jožeiovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zju- traj, opoldne in zvecer tretjino case. »Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 7. maja: Naraščanje tem- perature, podnevi oblačno, nagnjenje h krajovnirn nevihtam. blago za damske obleke, plašče in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Mi I o s Pšeničnik, Celje Celje in okolica c Shodl narodnega poslanca g. Iva- na Prekorška. V nedeljo 8. t. m. bo inicl narodni poslancc celjskcga sre- za g. Prekoršek zjutraj po rani maši t. j. ob pol 8. shod volilcev v narodni soli na Frankolovem, popoldne ob treh pa v Novi cerkvi v prostorih go- stilne »Pri Marku«. Gosp. poslanec bo na obeh shodih poročal o delu Narodne skupščine ter o današnjem gospodarskem in politicncm položa- ju. c Narodni poslanec g. Prekoršek med svojimi volilci. Na praznik 5. t. m. se je vršil po rani maši shod vo- lilcev na Teharju v prostorih gostil- ne župana g. Cajhna. Shod je otvoril in vodil župan g. Cajhen, ki je pd ob- širnem porofilu g. poslanca v imenu zborovalcev izrekel gosp. poslancu zahvalo in zaupanje volilcev ter predlagal obširno resolucijo, ki vse- buje važne gospodarske predloge. Ob pol 12. dopoldne so je vršil V narod- ni šoli na Kalobju velik shod, ki ga je otvoril in vodil župan g. Pulko. Narodni poslanec g. Prekoršek je v obširnem in temeljitem ter vsestran- sko razumljivem poročilu obrazložil dosedanje deld Narodne skupščine in tolniačil nove zakone, ki jih je spre- jela. V svoji razpravi je g. poslanec ostro zavračal razne gorostasno ne- verjetne vesti, ki se brezvestno tro- sijo med narod in izpodkopavajo v narodu zaupanje v državo in njeno gospodarsko moč. c Prvi članski sestanek krajevne organizacije JRKD v Celju, ki sc je vršil v sredo 4. t. m. zvečer v klubo- vi sobi v Celjskem ddmu, je bil do- bro obiskan in zanimiv. Predsednik krajevne organizacije g. dr. Kalan je poročal o raznih aktualnih zadevah, g. prof. Mravljak jc orisal bistvo no- vega mestnega proračuna in se do- taknil nekaterih važnejših komunal- nih zadev. Okoliški župan g. Kuko- vec je naglasil potrebo tesnega so- delovanja mestne in okoliške krajev- ne organizacije. Sodnik g. dr. Bav- dek je govoril o znižanju plač držav- nih nameščenccv. O isti zadevi in še o nekaterih drugih vprašanjih je raz- pravi jal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. O raznih perečih zadevah so govorili še nekateri drugi udele- ženci. Že prvi sestanek je pokazal, da je ta institucija potrebna, saj omo- goča vsakomur, da iznese svojc mi- sli in predloge o laznih gospodar- ških, političnih in drugih VpraSanjih. Prihodnji sestanek ki'ajevne organi- zacije JRKD v Celju bo v sredo 18. t. m. ob 20. v Celjskem domu. c Celjski občinski svet bo imel red- no sejo v petek 13. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Okoliški občinski svet bo imel redno sejo v soboto 14. t. m. ob 19. v občinski posvetovalnici na Bregu. c Celjsko pevsko društvo bo imelo svoj prvi turnejski koncert v soboto 7. t. m. ob 20.30 v Slovenski Bistrici. Zato se haj vse pevke in vsi pevci brezpogojno udeležijo nocojšnje ge- neral ne vaje. CPD se bo odpeljalo v soboto 7. t. m. točno ob 3/«7. zvečer z mestnimi avtobusi v Slovensko Bi- strico. Zbirališče čctrt uro prej pred celjskini kolodvorom. c Trgovsko drustvo v Celju bo ime- lo V četrtek 12. maja ob pol 8. zvečer v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica St. 8, svoj XXXII. redni letni občni zbor z obi- čajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil eno uro poz- neje drug občni zbor pri vsakem šte- vilu navzočih članov. Odbor vabi vse Clano na polnoštevilno udeležbo. c Kocbekov dom na Korošici bo o binkošlnih praznikih odprt in popol- noma oskrbovan od nedelje 8. maja dalje, prav tako Frischaufov dom na Okrešlju, ki se odpre 13. t. m. Smu- čarjem se nudi zopet lepa prilika, kajti zaradi po'zne zime je letos sne- ga izredno mnogo. Smuka bo ideal- na. Avtobus v Luče in Solčavo od- haja izpred celjskega kolodvora vsak dan ob 17.30. Poštni avto, ki vozi tu- di do Solčave, ima zvezo z vsemi vla- ki na železniški po'staji Šmartno ob Paki. c O binkoštnih praznikih bodo slu- žile izletnikom in planincem društve- ne Jegitimacije SPD, da bodo deležni ugodnosti v planinskih kocah in na železnici. Nove legitimacije za leto 1932. vam izstavi pisarna Savinjske podružnice SPD, Prešernova ul. 6 (dvoriščc) ali pa blagajnik g. Vrto- vec, drogerija na Kralja Petra cesti. Da si zagotovite do' praznikov Clan- sko izkaznico z železniškim žigom, veljavno za polovično vožnjo, se ja- vite najpoznejo do torka 10. t. m. Potrebna je slika, ki se lahko upo- rabi iz prejšnje legitimacije, in ti-le podatki: ime in priimek, poklic, roj- stno leto in kraj ter bivališče. — Sa- vinjska podružnica SPD v Celju. c Dijaška napredna organizacija »Sloga« SJSU v Celju je priredila na praznik 5. t. m. dopoldne v Narod- nein domu idejno predavanje, ki so so ga udeležili tudi člani dijaške or- ganizacije »Preporoda« iz Ljubljane. Ob 2. popoldne se je vršil izlet na Sta- ri ^rad, ob pol 5. pa tekma v odbojki med »Preporodom« in »Slogo« na dvorišču mestne narodne sole. Zma- galo je moštvo celjske »Sloge«. Ljub- ljanski dijaki so se zvečer vračali z najlcpšimi vtisi iz Celja v Ljubljano. c Redni letni obeni zbor Starešin- skega društva »Trlglava« bo v nedeljo 8. t. m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu v Celju. Pozivamo vse član- stvo na obilno udeležbo! Odbor. c Društvo »Soča« v Celju bo imelo svoj redni lobčni zbor v nedeljo 8. t. m. ob pol 3. popoldne v mali dvorani Celjskega doma. Pozivamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora. c I. prosvetui večer celjske »Svo- bode« se bo vršil, kakor sino že ja- vili, v soboto 7. t. m. s pričetkom ob 20. v veliki dvorani Narodnega do- ma. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 7. t. m. popoldne v gostilni »Pri grozdu« v Laškem. c Gibanje prebivalstva. V celjski župniji je bilo v aprilu rojenih 43 otrok, umrlo je 38 oseb, poročenih je bilo 6 paro'v. c Javna kuhinja v poslopju Delav- ske zbornice je te dni zaradi znižanja plač in redukcij znižala cene hrani. I-Irana s kruhom stane sedaj v abon- manu: zajutrek s kruhom 2 Din, hra- na A (kosilo in večerja) 8 Din, kosi- lo 4.50 Din, kosilo ob nedeljah in praznikih 8 Din, hrana B (kosilo in veöerja) 12 Din, kosilo 7.50 Din, kosi- C E V E JII na obroke že od Din 75*— naprej edinole pri STRAŠEK, Kovaška ulica St. 1 S. Junija 1Ö23. CASILSKI DAN Prostovo'jnega gasiinega in reSevalnega drustva Celje Vinotoc pod vejo Prvovrstna sortirana vina in jabolčnik, las- ten pridelek iz Bučkih goric, se toči v Celju- Gaberju na »Livadi«, Mariborska cesta 38. Cena vin 6.— in 8,— Din liter. Seno, drva bukova in hrastova, kupuje stalno tvrdka J. KirbiS, Celje. EzgubiSa scm 3. maja t. 1. pri pošti sveženj ključev in prosim najditelja, da jih vrne. — Vilma Kirbiš, Celje. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikl., manzarda, v novi his* tik Ljublj. ceste, Lava št. 30 (elektr. luč) sa odda s 15. majem. Informacije v upravi listaj S&elo lepa velika soba s kabinetom, strogo separiran vhod, v sredini mesta, se odda s 1. junijem. Soba je primerna tudi za boljšo pisarno ali modni salon in slično. Poizve se v upravi. Pisalna miza skoraj nova, se takoj proda. Ogleda se lahko pri tv. Kramar & Mislej v Celju. 2 omari 2 noCni omarici in 4 stoli za Din 700 proda Kramar & Mislej, Celje. Veliko kredento pripravno za večjo kuhinjo ali gostilno ter okroglo mizo proda Kramar & Mislej, Celje. Žtev. 37. »Nova Doba« 6. V. 1932. Stran 3. lö ob nedeljah in praznikih 10 Din, . hra na C (kosilo in vcčerja) 14 Din, { kosilo 9.50 Din, kosilo ob nedeljah in j praznikih 12 Din. Enovrstno kosilo j staue 3.50 Din, enovrstna večerja pa 8 Din. Slucajni gostje (neabonenti) plačujejo 50 para veC. Omeniti je tre- ba, da so tudi nekatcre gostilne in restavracije nekoliko znižale cene hrane, mnogo 'pa jih .je, ki tega še ni- so storilc, četudi so cene živil znatno padle. Skrajni Cas je, da bi tudi te gostilne in restavi'acije sledile dobrc- mu vzgledu. c Gasilski dan Prostovoljnega ga- silnega in reševalnega društva v Ce- lju se bo vräil v nedeljo 5. junija v Gasilskcm do'mu in na magistratneni dvorišču pred Gasilskim domom. Na sporedu so razne zabave. Mize in sto- li bodo na prostem in pod .streho. Društvo je dobilo dovoljenje, da pri- redi tombolo prcd mestnim magisira- toni. Qnim, ki bodo kupili sedeže na veseličnem prostoru, bodo med tom- bolo po.sebej javljenc izžrebane šte- vilke. Ker je čisti dobiček prireditve naincnjen za kritje velikih režijskih stroškov društva, jc pričakovati 5. junija velike udeležbe. c Invalidska tombola. Le enkrat na leto se obračajo vojne žrtve na celj- sko javnost s prošnjo za prostovolj- ne prispevke k invalidski tohiboli. Tudi letos bodo na binkoštni teden trije invalidi z legitimacijo in over- jeno nabiralno polo obiskali vse pri- jatcl.fe invalidov, ki so se doslej še vedno odzvali njihovi proSnji. Vojne Žrtve računajd tudi v sedanji tcžki gospodarski krizi na podporo svojili prijateljev, da ne bo invalidska tom- bola, ki slovi po svojili številnih in bogatih dobitkih, zaostajala za do- sedanjimi tombolami niti po dobit- kih niti po kakovosti niti po številu. Tombola se bo vršila na Telovo 20. rnaja na Dečkovem trgu. c Drzen tat v palači Pokojninskega zavoda. V noči na petek C. t. m. malo pred polno'cjo je splezal neznan sto- rilec po balkonih na dvorišču palače Pokojninskega zavoda v drugo nad- stropje v zapadnem traktu, kjer sta- nuje urednik »Jutra« g. Vinko Vil- fan. Z balkona je stopil v kuhinjo in odnese! od tarn zlat poroCni prstan, zlat prstan z rdečkastirn kamnom in zlato zapestno uro z zlato zapcstni- co, last ge. Vilfanove. Gosp. Vilfanu je ukradel uro in zlato verižico, iz njegove obleke, ki je visela v kuhinji, in denarnice ge. Vilfanove pa 137 Din gotovine. Domači so že spali in tatu niso slišali. Ko je v kuhinji opravil svoje delo, jc splezal po balkonih z drugega nadstropja zopet na dvorišče in po sosednjih balkonih v drugo nadstropje v stanovanje trgovca g. Šihkovca, ki je sosed g. Vilfana. Bilo je točno polnoči, ko je g. Šinkovec ugasnil luč v svoji spalnici. Nenado- ma je začul drsanje po predsobi in Skr tan je kljuke na vratih spalnice. Skočil je iz postelje in pogledal v prcdsobo, kjer je opazil mlajšega, bo- sega moškega brez suknjiča, ki je zbežal v kuhinjo, skočil z balkona na spodnji balkon g. dr. Pintarja in od tod na dvorišče. Tarn si je obul čcv- Ije, skočil čez zid v sosednji vrt gosp. Müllerja in izginil. Gosp. Vilfan ima 2.500 Din škode. Policija je takoj uvcdla obširno preiskavo, ki bo go- tovo olajšana s'tem, da so našli v ku- hinji in stranski sobici poleg kuhinje v stanovanju g. Vilfana odtise praš- nih bosih nog. Drzno dejanje je go- t°vo izvrgii nekdo, ki so mu bile raz- mor© v poslopju dobro znane. c Težkoatletski miting bo priredil SK Olimp Colje v nedeljo 8. t. m. ob 20. v dvorani v Samostanski ulici 4a. Prireditev, na kateri bo'do nastopili domači rokoborci in boksači vseh ka- tegorij, je samo propaganclnega zna- čaja in prva te vrste v Celju, na kar opozarjamo vse prijatelje težke atle- tike. ( Mestna knjižnica je izposodila v aprilu 2515 knjig. c Poletni delovni čas v ekspozituri OUZD v Celju. Z odlokom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dne 3. maja 1932, opr. St. 151/2-23, se uvaja za ekspozituro OUZD v Celju od 6. maja 1932 dalje poletni delovni čas in sicer: 1. Ob pondeljkih, sredah in petkih se ura- duje redno od 7. do 13., popoldne pa vrši eden nameščenec dežurno služ- bo od 17. do 18. 2. Ob torkih in Cetrt- kih se uraduje redno od 7. do 13. in od 17. do 19. 3. Ob sobotah se uradu- je od 7. do 12., popoldne pa vrši eden nameščcnec dežurno službo od 17. do 18. 4. V ambulatoriju OUZD v Celju vrši poleg rednih ordinacijskih ur bolničarka redno vsak dan, razen ob sobotah, tudi dežurno službo in si- cer: od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18., ob sobotah pa samo od pol 8. do pol 13. 5. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši eden nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je od- rcjen Las V';; J & ^ ^- iu ¦'< v j Podmžnid: Učenka ali učenec sc sprejme v manufakturno trgovino v Celiu. Naslov pove uprava li^t^. Javor rezan les v glavnem 27 mm, v popolnoiiia suhem stauju, kupujem. Ponudbe na*Pitago- va«, V. Lederer, Zagreb, Boškovičeva ul. 21. 2 meblovani sobi s separatnim vhodom in souporabo kopal- nice, event, tudi s hrano, se oddata 1. ju- nija 1932. Naslov v upravi. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektrii- nem pražeriu. KaroS Lcibsier, CsBje KraJja Petra c. 17. - Pri r>Zičnih centi*ai9 telcfonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev, centralne kurjaye in vsa v to slroko spfidajoča popravila izvršuje zelo poceni in stro- kovnjašlio z garancijo CDflUr DEI fill/ kvnc> ei^kirot^hnično podjefjo iKHIlL DCLHRy CELJE, P^ezerttowi ulicsi &f. 3. Plsarnišlce pofrebščine vse vrste papirja, trgovske knjige, vošcilne In pokrajinske doplsnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča Goricar & Leskovsek, Celje, knjigarna in veletrg. s papirjem PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOViNE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlog3 na knjižice in tekoči račun ¦ Dovoljuje hipotečna in ko- munalna posojila ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajooe posle najkulantneje Za vloge jamči D^sivska ba»iiovist» z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo Ürejuje Rado Painik. —~Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno MÜan Cötlna. - Oba v Celju.