Poslednfc icsfl. Novice. Mednarodna letalska tekma na razdaljo London — Melbourne (Avstralija) končana. — Mednarodne letalske tekme na zgoraj omenjedo razdaljo se je udeležilo okrog 20 letalcev. Prva sta priapala na cilj angleška letalca Bcott :n Camperibloc, ki sta preletela progo v &2 urah 33 minutah in 30 sekuadah. Svoj sadnji rekord sta Eboljšala za 4 ure. Letala »ta s pavpre&no brzino 300 km na uro. Druga sta bila na ci4ju dva Holandca m tretji je bil ameriSki letalSki par. Kozolec pogoreL Na Teharju pri Celju j« pogorel vsJed požiga posostniku Francu Dimecu kozolec na tri okna. Zgorelo je eeno, &pravljeni poljski prid«lki in gospod. prodje. Gasilci 80 preprečili, da se pažar ni razširM na gosedna poslapja. Obesil se je v duševnl neodgovomostl v Poljčanah železničar Vincenc Flajs. V noči ob dveh je vstal, se oblakeil, odšel m neka ženska ga je našila pri nabiirajiju suhljadi v gozdu — otoešenega. Posestnlk pogorel. V Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja je pogorelo posestniku Janezu Nemcu. gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Peti požar tekom enega leta. V noči od 21. na 22. oktober je zgorel y Dešeči vasi pri Zužembergu na Dolenjskem nov kozolec-dvojnik, last zidarja Antona Majer. Ta požar je peti tekom enega leta v omenjeni vasi. Velika okrajna razstava šolskih sester ter razstava štajerske kokoši se bo vršila v času od 27. do 30. oktobra v državni okoliški deški narodni šoli v Celju. Dne 27. in 28. oktobra bodo na šoli predavali tud; naši najboljši strokovnjaki o sadjarstvu, vrtnarstvu, kakošjereji in čebelairstvu. Kmetovalci pridite in si oglejte delo našega učiteljstva za povzdigo kmetij6tva na vasi! Vsem cenjenim naročnikom, kateiim je že pošla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih prosimo da kmalu zopet obnovijo na ročnino, ker drugače smo primorani jim nsta viti list. — »Slovenski gospodar« stane za ce lo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četri leta 9 Din. — Uprava. Dopisi. Nova cerkev pri Celju. Dne 22. t. m. zjutraj ob štirih je umrl na evojem gradu Socki g. graščak Walter Jožef Dickin, generalni ravnatelj \eč inozemskih., posebno dunajskih in romunskih bank v pokoju. Bil je rojen na Dunajti dne 10. oktobra 1864. Dosegel je torej celih 70 let. Kdor pa je videl pred njegovo boleznijo njegovo ravno postavo, črne lase in Bvež obraz, bi mu ne prisodil več kakor kakih 48 let. Začel je popolnoma iz malega, a dosegel s svojim talentom veliko bogastvo. Poznal je mnogo jezikov. V romunskib finanCnih krogih je bil še pred kakimi 4 leti odločujoča oeebnost. Pred kakim letom se je odločil za pokoj, katerega je hotel preživeti na svojem gradu v Soeki med ljudstvom, ki mu je bilo posebno iz srca udano. Rajnik je bil sicer anglikanske vere, vendar našemu ljudstvu siJno naklonjen. Povsod je bil popolnoma poniže<n, vsakemu je pomagal. Očito je apoštoval sv. katoliško Cerkev in njene služabnike. Koliko veselje mu je napravil ob zadnji birmi obisk Prevzvišenega nadpaetirja, kojega podobo je imel odslej vedno na svoji pisalni miei. Kadar je bilo treba voz za duhovnika ali zdravnika, 60 šli ubogi samo h g. graščaku. Tudi v tujini ni pozabil na svoje Sočane. V hudi Eimi leta 1929 je posal iz Duaaja župnemu uradu 2000 Din za uboge in zmrzujoče farane. Svoji sorodnici, ki je oskrbovala med odsotnostjo njegov grad, pa je še poslal mnogo blaga in perila za uboge otroke. Če je bilo treba prostora za kako igro, dal ga je gospod graščak. Ob vseh veselib družinskih prilikah je hotel, da se je veselila tudi vsa okolica. Daroval je za požarno bramlK) doma in v soseščini, za šolo, zvonove, aplob povsod je bila njegova dobrotljiva roka vedno odprta, kjerkali je bilo potreibno. Bil je sicer šaljiv, z vsaklm zelo prijazen, niikdar pa niste elišali, da bi mu zdrknila kakšna neresnica čez ustnice. Tudi ni nikdar govaril o drugih slabo. Posetino Tad je po&liišal jii občudoval domače lepo slovensko petje in trdil, da so Slovenci glasbemo nadarjeni, kakor redko kje ljudje. Mož, ki je prehodil v svojem poshi ekoro celi svet, pa je bil sam za se silno skromen in ponižen. Le škoda, da ga je vzela nenadoma hitro nastopla bolezen in sicer legar in ob koncu, ko smo že upali, da ga je prestal, še pljučnica. Vsi okoličani smo globoko žalostni radi bridke izgube, ki je zadela ne samo blago rodbino, marveč celo daljno in bližnjo okolico. Polni hvaležnosti jokamo danes ob njegovem mrtvaškem odru. To žalost pa občutimo teim bolj, ker nam je radi različnosti vere ni mogoče izkazati po katoliški veri, ki ima ravno za smrtne bridkosti najtolažljivejša sredstva, zadnje časti in hvaležnosti. Bog mu poplačaj obilno vsa dobra dela! Hudo prizadeti gos,pej in rodbini iskreno sožalje od vseh okoličanov, prijateljev in znancev! Počivaj v miru v daljnem Gradcu!