LETOIX ŠTČVILKA 78 AVGUST1981 narodov in dežel tuđi naš boj. Ta boj pa bijemo predvsem rta naših tleh, ko se kot"" člani zveze komunistov in drugih družbenopoli-tičnih organizacij in kot delegati v samoupravnih in delegatskih skupščinah zavzemamo za dosledno uveljavljanje samoupravljanja; to je za resnične interese delovnih ljudi in obča-nov. Samo po tej poti lahko uresničimo tuđi zastavijene cilje gospodarske stabilizacije. Bitko za novo ureditev sveta pa borno uspešno izbojevali tuđi tako, da borno dosledno nadalje-vali Titovo politiko neuvrščenosti, ki edina lahko vodi k premoščanju blokovskih nasprotij in daje upanje za prihodnost vsemu človeštvu. V zadnjih dveh letih in pol smo doživljali hude preizkušnje. Izgubili smo tovariša Kardelja in tovariša Tita, poslabšal se je gospodarski položaj doma in v svetu, mednarodni odnosi so še naprej zaoštreni. Kljub temu pa smo zadržali visoko stopnjo moralne in politične Osrednja občinska proslava ob 40-letnici vstaje bo 5. septembra na Ma lem Jesenovcu, kjer so pred štiridesetimi leti prvi partizani iz naših krajev ustanovili Borovniško četo. ^^ Program prireditevi MALI JESENOVEC 1941—1981 ^^ VRHNIKA Petek, 4. 9. ob 19. uri — odkritje umetniške skulpture, ki jo je izdelal kipar Tone Lapajne v parku pred Cankar-jevo knjižnico Sobota, 5. 9. ob 7, uri — pohod na Mali Jesenovec in orientacijsko tekmovanje rezervnih'vojaških starešin ob 10. uri — na Malem Jesenovcu odkritje spominskega obeležja ob 11. uri — pri gozdarski koči na Jastrebih sprejem mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe — tovariško srečanje Nedelja, 6. 9. ob 11. uri — 5. srečanje borcev in aktivistov Notranjske na Kožijeku. Kako pridemo na Mali Jesenovec: Po cesti proti Pokojišču, na označenem odcepu zavijemo desno in sledimo oz-nakam. Pot bo označena, ni bojazni, da bi zašli. ČESTITKA France Popit — šestdesetletnik V imenu vseh občanov Vrhnikeso družbe-nopolitične organizacije in občinska skupš-čina čestitale predsedniku CK ZKS Francetu Popitu ob njegovem visokem življenjskem jubileju — 3. avgusta je slavil 60-letnico. V čestitki smo mu občani kot velikemu borcu in revolucionar ju ter častnemu občanu občine Vrhnika zaželeli veliko osebne sreče. Pri vođenju slovenskih komunistov in pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi pa še naprej veliko uspehov. Srečanje delavcev IUV Bliža se čas, ko bodo učenci spet sedli v šol-ske klopi. Učenci z Loga, Dragomera in Borovnice bodo tokrat že sli v nova »hrama učenosti«. Obe novi soli bosta končani do pričetka novega šolskega leta. Le še nekatera manjša obrtniška dela morajo postoriti, v nekaj prosto-rih pa je že oprema. Bogatejši borno za še dvapomembna družbena objeKta. Najpomembnejše pa je, da se z dogradi-tvijo teh dveh šol odpirajo možnosti za uvajanje ce-lodnevne sole tuđi v naši občini. Zvonec bo učence poklical v učilnice že prvi dan novega šolskega leta, uradna otvoritev sole v Borovnici pa bo 18. septembra, sole Log—Dragomer pa predvidoma v začetku oktobra. Fotografiji: atrij sole na Logu in hodnik v soli v Borovnici. Zvonca bosta prvič zazvonila v novih šolah i. 1 '-etošnje IX. Srečanje delavcev delovne Or9ani2acije IUV bo 15. avgusta na Ulovki "ad Vrhniko. Organizator srečanja je TOZD Usnjarna Vrhnika. ' Ma dan tovariškega srečanja delavcev DO IUV bodo na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije proglasili tovariša Fran-ceta Popita za častnega člana delovne organizacije IUV in mu ob tej priložnosti tuđi izročili listino o izvolitvi. " C. G. Gradili bodo nov hotel Da je edlni naš hotel Mantova premajhen, ugotavljamo ■ 6 dalj časa, prav tako pa je tuđi opremljenost hotelskih *°b izredno slaba. Kolektiv hotela želi z gradnjo novega "°tela to pomanjkljivost odpraviti. . TOZD Hotel Mantova je namreč ha seji delavskega sveta v iUr% sprejel sklep, da bodo pričeli graditi nov hotel, s programom gradnje so seznanUi tuđi sestavljeno organizacijo Merca-'Or-Hoteli-Gostinstvo, ki se z investicijo strinja. I-v Ov hotel bo »B« kategorije s 120 ležišči in 40. pomožnimi ; *'Sči. Začetek gradnje je predviđen v letu 1983, zaključek pa . 'etu 1985. Predračunska vrednost pa znaša 5 milijard dinar- v- Gradnja tega hotela je predviđena na lokaciji »pri Gramek- su«. Gradnja hotela je tuđi v skladu z vidiki prostorskega plana in s konceptom urbanističnega nacrta. Zajeta je tuđi v družbe-nem planu občine Vrhnika za obdobje od 1981 do 1985, kakor udi v planu delovne organizacije. i l# julijskih dneh pred štiridesetimi leti se je m v varstvu gozdov na pobočju Malega teenovca za Ljubljanskim vrhom zbrala ^a skupina upornih in za oboroženo akcijo >Per okupatorja odločenih partizanov, ki ' kmalu zatem ustanovili Borovniško četo. Bt®ga septembra letos jim bodo odkrili vornno spominsko obeležje, ki naj priča, i9 /6 v tistih usodnih dneh tuđi na tem delu ?vQnskega ozemlja nastala oborožena ,"a/a, ki ni bila spontano dejanje, temveč ^ultat predvojnega revolucionarnega gibanja osom ozrejo nanje in seveda tuđi na e kasnejše v vseh minulih štiridesetih letih. °9ih ni več med nami, mnogi pa so še |Pes aktivni revolucionarji. Vsem velika "va'a in iskren pozdrav na našem skupnem ty'u. L ■ ■ Posni pa smo tuđi vsi, ki tistih časov nismo Posredno doživeli. Doživljamo pa njihov $ in sadove osvobodilnega boja in revolucije. F' v današnjem času je lahko samo ideja Postane revolucionarnosti pot k napredku P&odvisnosti. Tako nam izročilo izpred lf'desetih let postaja in ostaja del naše Všnjosti in bodočnosti. '">o v zapletenih mednarodnih in domaćih "^rah. ideja socializma in neodvisnosti, J^atero smo šli V boj pred štiridesetimi (nPtOc/ira v Pore vsen političnih sistemov asoyega sveta. Toda staro se ne umika ■J?, 0Ql sebe. Zato je boj zg novo ekonomsko ', 'tev svete, neodvisnost in enakopravnost zavesti. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti sta se še bolj okrepila, pa čeprav je sovražnik v enem delu Jugoslavije uspel zanetiti mržnjo in protirevolucionarno dejavnost. Dogodki na Kosovu pa so seveda tuđi posledica zgodovinskega razvoja in nenazadnje tuđi naših slabosti. Utrjevanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in njegovo podružbljanje je zato tuđi v prihodnje del naših vsakdanjih nalog. Vse to nas opozarja, da revolucija neprestano traja. Samo na nov način in v novih pogojih bijemo boj, kakršen je bil začet pred štiridesetimi leti. Za mnoge je proslavljanje revolucionarnih dogodkov prilika za obujanje spominov, za vse nas pa prilika za nova spoznanja o tistem času in za njihovo uporabo pri iskanju rešitev, ki jih zahteva današnji čas in prihodnost. JOŽEPERPAR ' Na mostu Je bila osrednja slovesnost — Brane Jereb Je prerezal trak in simbolično otvorit cesto. VPODLIPI PRVIČ KRAJEVNI PRAZNIK — ŽE DESETO SREČANJE ODSELJENCEV Za praznik odprt nov most Že desetlč zapored je bilo prvo soboto v av-gustu v Podlipi srečanje vseh, ki so doma iz te lepe doline. Letos pa je bil ta dan še posebej slovesen. Prvič so praznovali tuđi krajevni praznik, ki je vezan na težke trenutke 2. avgusta 1942, ko je bila požgana njihova vas in ob tej priložnosti so slovesno predali uporabi novo asfaltirano cesto in most. Slovesnosti pri novem mostu so se udeležili številni krajani ter predstavnik! občinske skupščine in družbeno-političnih organlzacij. Po krajšem kulturnem programu je predsednik skupščine krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje Srećko Leskovec v pozdravnom nagovoru izrazil zadovoljstvo vseh krajanov in se zahvalil vsem, ki so pomagali, da jih z občinskim središčem povezuje dobra cesta. Vrvico pa je prerezal Brane Jereb. Ob tej priliki so tuđi počastili spomin na vse, ki so žrtvovali življenje v narodnoosvobodilni borbi. Delegacija krajevne skupnosti — Kaje-tan Brence, Stef an Jereb in Lovro Žakelj—pa je položila k spomeniku žrtvam fašizma venec. Slavnostni govor je imel predsednik izvršnega sveta Franc Krašovec. Iz njegovoga govora pov-zemamo najaktualnejše misli: »Ob vašem krajevnem prazniku formalno Tn obenem slovesno dajete v uporabo objekta, ki sta zagotovo pridobitev tako za krajevno skupnost Podlipa kot tuđi za vse krajane občine Vrhnika. Oba objekta v skupni vrednosti ena milijarda 650 rnilijonov starih dinarjev predstavljata največjo investicijo na področju cestnega gospodarstva v zadnjih petih ali desetih letih v občini Vrhnika. Realizacija je dobila spodbudo od krajanov Podlipe, ki ste v skladu z družbenim planom 76—80 prispevali sorazmerno velik delež v okviru svojih možnosti, vendar je bilo takoj na začetku jasno, daje program sampprispevka s 110 milijoni popolnoma vezan za sodelovanje vseh v občini Vrhnika. Vaša samoupravna organiziranost in delovanje vseh organov v krajevni skupnosti Podlipa je omogočila, da je prišlo tuđi do sodelovanja temeljnih organizacij združenega dela iz občine, kjer so v svojih samoupravnih organih ugotovili nujnost, da se z asfaltira- ZAKLJUČKI PROBLEMSKE KONFERENCE O PROBLEMATIKI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V NAŠI OBĆINI V društvih mora vladati načelo amaterizma V okviru družbenih organizacij in društev delovni Ijudje in občani ne zadovoljujejo oziroma ne izražajo samo svojega interesa, pač pa tuđi skupne družbene interese, zato so društva pri sprejemanju ciljev in nalog ter pri uresničevanju odgovorna članstvu in tuđi širši javnosti. Bolj kot do sedaj morajo biti s svojimi programi, delom in dosežki navzoča v vseh oblikah samoupravljanja in družbenopolitičnega organiziranja, posebno še v socialistični zvezi, kra-jevnih konferencah in temeljnih organizacijah ter šolah. Družbene organizacije in društva morajo postati aktivnejši in pomembnejši dejavnik v oblikovanju stališč in programov ter usmeritev so-cialistične zveze in ne le sodelovati s formalno zastopanostjo svojih delegatov v konferencah socialistične zveze in njenih organov. Tako moramo začeti vzpodoujati dejavnost društev, ki so prenehala delovati: taborniki, društvo prijateljev mladine, turistično društvo idr. Zveze bi ustanavljali le če bi obstajal interes članstva oz. društev in širši družbeni interes, ki je odraz vza-jemnega sodelovanja in usklajevanja aktivnosti širšega pomena ter, če bi bila možnost za zago-tovitev osnovnih finančnih in materialnih pogo-jev. Društva se morajo tesneje povezati z osnov-nimi šolami in z ustreznimi metodami dela vzpodbuditi interes mladine ter jo tako že na začetku poti vključiti v to dejavnost. Usposabljanje mentorjev za delo z mladino je pomembna naloga delovanja društev in zvez, saj borno le tako lahko uspešno pomlajevali članstvo, krepili dejavnost ter opravljali po-membno vzgojnoizobraževalno delo. Osnovna značilnost in pomembna družbena vrednota je prostovoljno združevanje delovnih ljudi in občanov v družbene organizacije in društva ter predvsem pripravljenost članstva, da s svojim prostovoljnim delom bogati svoje življenje in soljudi in humanizira medsebojne odnose. Zato borno torej društva formirali na načelih amaterizma. Pri tem pa je potrebno bolj ovrednotiti delo družbenih organizacij in društev ter zaslužne neprofesionalne člane, aktiviste, pogosteje moralno stimulirati in nagrajeva-ti. Družbene organizacije in društva si bodo tuđi vnaprej prizadevala za spoštovanje temeljnih načel kadrovske politike v skladu s svojimi spe-cifičnimi možnostmi. Vodstva morajo biti odraz strukture članstva. Poleg tega bodo družbene organizacije in društva skrbela za nadaljnji razvoj in utrjevanje konkretizacije notranjega življenja, za krepitev odnosov in iz tega izhajajoče kolektivne odgovornosti ter za dosledno uve-Ijavljanje delegatskih odnosov. Prizadevanja je potrebno usmeriti v racionalizacijo dela v družbenih organizacijah in društvih ter ugotoviti, katera dela in v kakšnem ob-segu je možno opravljati prostovoljno in kdaj so ustvarjeni pogoji za profesionalno opravljanje dela, delavcem pa omogočiti, da se združujejo v delovne skupnosti, da bi tako lažje uveljavljali svoj samoupravni položaj. Zlasti bo treba razmisliti o nekakšnem »servisu«, ki bi za družbene organizacije in društva opravljal strokovna opravila kot so vođenje računovodstva, administrativna dela ipd. Socialistična zveza se bo zavzemala za poe-nostavitev poslovanja družbenih organizacij in društev, posebej tistih, ki ne razpolagajo z več-jimi finančnimi sredstvi. Sistem financiranja družbenih organizacij in društev moramo še nadalje graditi na načelih svobodne menjave dela, na podlagi samoupravno dogovorjenih programov. V tem okviru je treba ponvno pretehtati celotno problematiko financiranja gasilstva in organizacij za tehnično kulturo. Članarina mora predstavljati pretežni del sredstev za redno dejavnost društev. Zlasti tistih dejavnosti, ki v pretežni mori zadovoljuje osebni interesi članov. Programi dela društev morajo biti sestavni del aktivnosti SZDL, v okviru teh je potrebno zagotoviti širši družbeni interes in se tako izogniti vsakršni komercializaci-]'• Družbene organizacije in društva morajo v svoje programe vnesti elemente SLO in DS, skladno z navodili socialistične zveze. Aktiv-neje in bolj samoiniciativno se je treba vključiti v akcijo NNNP. Potrebno bo tuđi večje sodelovanje uprav-nega organa za ljudsko obrambo pri oblikovanju programov in tuđi sofinanciranju društev in družbenih organizacij, ki so pomembne za SLO. njem ceste tuđi vaša krajevna skupnost poveže z občinskim centrom oziroma omogoči kolikor toliko normalen prevoz delavcev v svoje organizacije združenega dela. Pri mostu, ki ga danes odpiramo, niti ne moremo govoriti o izboljšanju standarda, temveč o nujnosti, saj je le s tem mogoč varen promet. Od delovnih organizacij so prispevale svoja sredstva IUV TOZD Usnjarna 100 milijonov, poleg tega pa še LIKO, IGRAD, Kmetijska zadruga, ISKRA in drugi — skupaj 50 milijonov. Največji je bil prispevek SKIS, kar pomeni, da so vsi občani sprejeli potrebo po izgradnji teh dveh objektov. Prispevek SKIS je bil 1,3 milijarde dinarjev. Z dograditvijo teh objektov so vse krajevne skup- Predsednik skupščine KS Srečko Leskovec Je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo vseh krajanov. • nosti vsaj po eni smeri povezane z moderniziranim cestiščem z magistralno cesto. Pri tem zaradi težke gospodarske situacije v tem obdobju tolikš-nih objektov na področju cestnega gospodarstva ne bo več mogoče graditi, kljub potrebam, saj so še vaši in zaselki, kjer je dostop do delovnih mest otežkočen oziroma sploh otežkočeno delovanje teh občanov — Pokojišče, Smrečje in povezava Bevke — Blatna Brezovica. Celotna Jugoslavija je v težkem gospodarskom, Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo pa tuđi v težkem političnem položaju. Do tega je prišlo tako iz objektivnih vzrokov, kot so nizka startna osnova po koncu vojne in prehod iz agrarne v industrijsko družbo. Pri tem bi opozorila, da število zaposlenih v kmetijstvu ne more biti merilo razvitosti posamez-nih področij, pač pa je važen način proizvodnje, ki bo omogočal čim večje donose. Pri reševanju težav imajo subjektivne sile v tej pokrajini popolno podporo vse narodov in narodnosti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Novo kvaliteto gospodarskomu razvoju manj razvi-tih republik, tuđi Kosovu bo dal tuđi dogovor, da se 50 odstotkov sredstev za pospeševanje razvoja v teh delih Jugoslavije združi neposredno z združe-vanjem dela in sredstev. Dogodki v SAP Kosovo so tuđi vsem opozorilo, da moramo povećati budnost in odgovornost povsod, tuđi v naši občini. V Sloveniji, kakor tuđi v naši občini, ocenjujemo, da je sedanja varnostno-politična situacija dobra, vendar se nam lahko prav hitro spremeni, če ne borno dosegli ciljev, zastavljenih za obdobje 1981—1985, zato še posebej stabilizacije ne smemo sprejemati kot enkratno akcijo, pač pa kot način našega nadaljnjega obnašanja. Naš cilj mora biti ustvarjanje čim večjega dohodka na podlagi večje produktivnosti dela in samo večji dohodek bo omogočal tuđi večjo porabo, pa naj gre pri tem za naš osebni ali družbeni standard. Ni običajno, da se predsedstvo SFRJ — v okviru 2 NAŠ ČASOPIS AVGUST1J svojih ustavnih pooblastil — obrne na skup# SFRJ s pozivom, da je nujno bolj zavzeto in sledno delo za doseganje ciljev, gospodarske bilizacije. Ni naključje, da sedanje naše težave kateri primerjajo z gospodarskim stanjem konj štiridesetih let, ko smo bili gospodarsko in politi blokirani z obeh strani z vzhoda kot zahoda, '* stanjem v začetku petdesetih let, ko so se pozi posledice gospodarske blokade in so nam p tega še vremenske neprilike zmanjšale km£4 proizvodnjo. Nastali položaj nam ne bodo rešir živi, pač pa le ekonomski ukrepi, in naše obbr.« nje pri izvajanju teh ukrepov na vseh ravne1« obnašanja v OZD v KS in predvsem odgovoc obnašanja vsakega posameznika pri opravi svojega dela. Že v lanskem letu smo se zavedali težkega! spodarskega položaja in predvsem prehitre d vseh treh oblik porabe — skupne splošn« osebne porabe. Zato smo poleg resolucije za1 1981 sklenili tuđi dogovor o delitvi sredstev za in skupno porabo. Izpolnjevanje tega dogov nam je pokazala visoko zavest vseh delovnih! in občanov. S tem smo te oblike porabe zadrža' sprejemljivem nivoju, in to kljub visoki stopnji i" čije in večanju predvsem življenjskih stroškoVit je povzročilo realen padec življenjskega stan referendum, s katerim so izglasovali po- jfanje samoprispevka, tako lepo uspel. V TVrsti pripisujejo uspeh dejstvu, da je prvi Popnspevek oaf sadove. Krajani so videli, Po bila vsa sredstva, zbraria s samoprlspev- Pji porabljena za tisto, za kar so se dogovori- f£*vno v zadnjem času, v pripravan na po- wn|» samoprispevka Je bila naša politična "Vnost Izredno moćna In razvejana, sa] smo [jjtarall zaradi nekaterth nevšečnosti, kl so se ■vile) zodlokom o prenehanju iastniike pra- * na nekaterlh zemljisčih se bolj politično WBrati,-« meni predsednik krajevne konfe- «• SZDL Marjan Skjulln. »Vsakokrat, ko so 1 ludje skupa], smo razpravljall o načrtih. 'mi so predlagali, osvojili smo vse njihove , *foge in končno na zboru krajanov, skupš- * * KS In seji KK SZDL uskladili program sa- ', jMapevka. Pri tem pa ni bilo ravno malo 1 *• Tako smo oblikovali program, ki zagotav- 3( • da bo praktično vsak krajan nekaj dobil. ti ^°9ram namreč zajema razrešitev najbolj pe-l "• problemov v krajevni skupnosti, ki smo jih ;i jJtelHi že v sedanjem srednjeročnem planu, jrjjnamo, da borno z 1,5-odstotnim samopri-jjfjiorn, s krediti, s soudeležbo SIS in z delom ter r**pevki krajanov realizirali program, vreden J8 800 starih miiijonov. Upamo, da borno ure-!?^i naše želje, da borno že v tem sređnjeroč-. jpbdobju naš kraj dobro uredili in zadovoljili i l*Jo potreb krajanov, da bo življenje, tako $£*> kot tuđi družbenopolitična aktivnost, še tiJ^ *e sedaikar leP° urejeni krajevni skupnosti 1k?*na v33"0817131 Drenovim gričem in delom Le-ir9a brda, katerega drugi del je že v krajevni J^Pnosti Horjul, bo po njihovih načrtih 1985 leta ln?.'6po urejeno. To pomeni, da že do sedaj nišo fr[ križem rok. Vedno jim resda ni šio vse po jPnu«. Pravijo, da so včasih le hoteli malo pre-njp. kot so potem zmogli, toda kljub temu so z ,f ^nostjo in dobro voljo pri delu uredili svojo oko-1 Hh2° 'e nase'Je individualnih hiš. Število prebi-■'Et?' * v z8*1)'0 'e*'n n' bistveno povećalo. CpHih je 764. Nekoliko drugače pa kaže za vna-:ijp- Pričakujejo, da bo po zapolnitvi zazidalnih ti Vr«>Koprivec Miro Jerina ^ Jelov** Janez Leskovec ^Slgulm Tone Jereb NAŠ ČASOPIS AVGUST Stanovanja vedno dražja Sedanje razmere na področju stanovanjske gradnje ne odpi-rajo ravno velikih možnoti za pospešeno reševanje stanovanj-skih vprašanj. Kako lahko (težko) priđe do stanovanja delavec, o tem večkrat razpravljamo. Tuđi ko smo v občini razpravljali o re-soluciji za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, je bilo sli-šati, da bo potrebno spremeniti davčno politiko, zamljiško politiko, kreditno, urbanistično politiko, itd., da bi delavci lažje in uspešnejše reševali svoje stanovanjske probleme. »Dosedanja politika na stano-vanjskem področju mislim, da gre ravno v nasprotno smer.« meni tajnik občinske stanovanjske skupnosti Janez Pećar. »Če pogledamo davčno politiko — o tem je tekla razprava tuđi na eni od skupščin SKIS — smo najbrž edina evropska država, ki močno obdavčuje gradbene izolacijske materiale. Po drugi strani pa govorimo o varčevalnih ukrepih z energijo. Energija je vedno dražja, zato si vsak graditelj skuša zgraditi tako hišo ali stanovanje, da bo varčeval s to-plotno energijo. Izolacijski mate-riali pa so dragi, oziroma davek je visok. Tako se mu gradnja po-dražuje in mu otežuje rešitev stanovanjskega vprašanja.« Tuđi kreditna politika se je spremenila. Je možno, da nekdo s povprečnimi osebnimi dohodki ali ćelo z nizkimi — priđe do last-nega stanovanja? »Letos smo sprejeli samoupravni sporazum o temeljih pla-nov banke. Od^takrat pa smo že dvakrat spreminjali pogoje, navedene v tem samoupravnem sporazumu. Lastno udeležbo delavec težko privarčuje, ker je stop-nja inflacije previsoka. Tuđi dol-goročno stanovanjsko varčeva- nje ne rodi uspeha, ker recimo delavec na leto komaj toliko privarčuje, kot se gradnja stanovanja podraži.« Do »parcele« za individualno gradnjo priđe graditelj le na na-tečaju. Nekoliko cenejša je zadružna gradnja. »Brez natečaja priđe danes individualni graditelj do parcele le v okviru stanovanjske zadruge. Po zakonu o objektih pa mora zadružnik, tako kot vsak družbeni graditelj zagotoviti vsa sredstva za dokončanje objekta. Take graditelje predvsem pa še delavce, ki bi finančno konstrukcijo v celoti pokriti, pa v naši obči-hi lahko na prste preštejemo. Tuđi na tem področju bi bilo potrebno določene stvari spremeniti, ker sicer tuđi v okviru zadružne gradnje ne borno prišli do tega, da bi bila gradnja uspešnejša, cenejša in hitrejša.« Politika stanarin naj bi bila naravnana tako, da bi stanarine omogočile tako imenovano eno-Stavno reprodukcijo stanovanj. Temu sicer pravimo tuđi ekonomska stanarina. Pa je povsem jasno, kaj naj bi plačevali s stanarino? »Veliko naporov smo vložili v izgrajevanje samoupravnih spo-razumov o prehodu na ekonom- ske stanarine. Ena od prvenstvenih nalog na tem področju so ekonomsko bolj jasni odnosi pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom. Veliko smo napravili, da bi do leta 1985 prešli na ekonomske stanarine. Toda to ne bo tako enostavno. Sedaj posa-mezne občine zelo različno po-dražujejo stanovanja, imajo ra-zlične izračune, zato je za enako stanovanje v eni občini v Sloveniji treba plaćati ćelo še enkrat toliko, kot v drugi. Vrhnika je z zadnjo podražitvijo s cenami stanarin nekje v sredini.« Vprašanje stanarin se zavira, da ne bi ogrozili življenjskega standarda delavcev. Kako pa je v resnici? »Na Vrhniki je vseh skupaj 5400 stanovanj, od tega jih je 520 družbenih. To se pravi: niti 10 odstotkov jih ni. V teh stano-vanjih živi — po ocenah — nad polovico stanovalcev, ki jim pla-čevanje ekonomske stanarine ne bi bil noben problem. To se pravi, da je samo okrog 5 odstotkov tistih, ki bi jim morali s subvencijo zagotavljati, da ne bo njihov življenjski standard ogrožen. Vik in krik, ki ga zaženemo ob tem, je pretiran. Zakaj pa ne pogledamo tistih 90 odstotkov ob-čanov, ki so si z lastnimi sredstvi zgradili stanovanje in ga morajo tuđi vzdrževati? Vzdrževanje pa ni ravno poceni. Mislim, da bi morali tuđi na tem področju več besede imeti delavci, ki združu-jejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, zato naj bi tuđi gospodarili z njimi.« Cilj Lika — večji izvoz V Liku z rezultati proizvodnje ob polletju nlso ravno zadovoljni. Proizvodnja le v primerjavl z lanskim enaklm obdobjem na isti ravni. Za 10,7 odstotka večja je proizvodnja glede na lansko enako obdobje le v Tovarni vrat. V tozdu Primarna predelava so imeli predvsem v prvih mesecih probleme s pomanjkanjem hlodovine, tako da nekaj časa obe žagl ništa obra to val I. V tozdu To-varna stolov je bil najbistvenejš! problem pomanjkanje lesa v prvem trimesečju, predvsem suhega lesa za sedeže je primanjkovalo. Pomanjkanje lesa je občutno čutlla delovna enota Borovnica, saj se je linija sedežev ustavila trikrat za skupno 10 dni. Poleg pomanjkanja lesa so bili ves čas problemi z laki, predvsem z mehurjenjem na stružnih elementih. Zaradi tega so večkrat menjali lak, kar je povzročalo v lakirnici velike zastoje. Občasno pa so bili tuđi problemi pri dobavi ostalih repro-materialov: selotejp, kartoni, lužila. Podobni problemi so bili tuđi v Tovarni vrat. S prodajo nišo imeli večjih problemov. Tekla je normalno. Na domaćem trgu so prodali za 290 milijo-nov dinarjev izd'elkov, kar je za 58 odstotkov več kot lani v prvem polletju. Plan prodaje po načrtovanih cenah pa so presegli za 8 odstotkov. Tuđi pri prodaji na tuji trg ni bilo večjih problemov, kljub stagnaciji na IUV — POVEĆANJE PROIZVODNJE ZA IZVOZ Tudi sobote delovne Letošnji izvozni rezultati ju-goslovanskega in tudi slo-venskega gospodarstva ne zagotavljajo normalnega odvijanja devizno-bilančnih na-črtov za leto 1981 in bodo pristojni zvezni in republiški organi prisiljeni sprejeti izredne ukrepe, ki naj zaustavijo taka gibanja in zagotove večjo usmerjenost proizvodnje v izvoz, predvsem na zahodna tržišča. Ti ukrepi bodo prav gotovo povzročili resne težave predvsem v tišti proizvodnji, ki je odvisna od uvoza surovin in repromateriala. Ukrepi za odstranitev motenj bodo resno ogrozili delo tudi v TOZD Usnjarna Vrhnika, če si temeljna organizacija z izvozom svojih proizvodov ne bo zagotovila planiranega oziroma zadostnega deviznega priliva za uvoz surovih kož in repromaterialov. Poslovodni odbor delavskega sveta DO IUV je na svoji redni URESNIČEVANJE PROGRAMA KMETIJSTVA V OBČINI Letos še ne bo pravega uspeha Kmetijska proizvodnja, če jo gledamo skozi prizmo zastavljene politike pospeševanja kmetijstva v občini, letos še ne bo dala pravih rezuttatov. V Kmetijski zadrugi pravijo, da pričakuje-jo, da bo proizvodnja stekla tako, kot mora In kot so si jo zastavili v srednjoročnom planu, sele prihodnje leto. Program predvideva razvoj govedoreje, razvoj prašičereje In mlekarstvo. Po prvih ocenah se le pri govedoreji iz-polnjuje plan, pridelek je ćelo večji, kot so načrtovali. Nekoliko slabše je z mlekom in mlečnimi izdelki, predvsem zaradi težav-nih odnosov v celotni reprodukcijski verigi. Ni namreč dovolj krmil, pa tudi cena mleka je v primerjavi s ceno krmil nizka. »Količinsko je proizvodnja mleka še kar zadovolji-va, čeprav ga ni toliko, kot smo pričakovali. Ravno zato, ker so krmila predraga (zadnje 2 meseca jih ni bilo mogoče nikjer dobiti), kmetje ne krmijo živine z njimi. Tudi nestimulativna cena mleka je vzrok, da ga v mlekarni zberemo manj, kot smo načrtovali. Pa ne gre samo za količino. Tudi kvaliteta mleka je slabša — tolšče je malo. Kmetje nam včasih očitajo, da jih okrog prinašamo pri merjenju tolšče, pa temu ni tako. Kvaliteta mleka se spreminja glede na krmljenja. Če bi bila cena mleka dovolj visoka, da bi stimulirala kmeta, bi bilo tudi kvalitetnega mleka več,« pravijo v Kmetijski zadrugi. Nekoliko zapletov je še pri prašičereji. Nekaj kmetov se že ukvarja s prašičerejo, toda počasi se premika naprej in prihodnje leto, kot pravijo, se bodo približali tudi ure-sničitvi tega programa. Če pobliže pogledamo številke kmetij-ske proizvodnje y kooperaciji, vidimo, da so prevzeli 47 odstotkov mleka, mladih pitanih goved 56 odstotkov ter goved I. in II. vrste 52 odstotkov letnega plana. Pri od-kupu plemenske živine pa je že ob polletju izpolnjen letni plan, ćelo presegli so ga za skoraj 3 odstotke. Nekoliko drugače pa je z odkupom telet in prašičev. Dosegli so le okrog 20 odstotkov letnega plana proizvodnje prašičev, zato so v Kmetijski zadrugi začeli z akcijo za povećano proizvodnjo prašičev, ki jo bodo morali pospešiti, če hočejo, da bodo dosegli plan, ker je ravno pri proizvodnji svinjskoga mesa zadruga prevzela pre-cejšnjo dolžnost oziroma odgovornost.. Na Pokojlšču Švlgljevl že pasejo živino s porhočjo električnoga pastlrja. Kar manj je dela, sta dejala oče in mati, ko sta sušila otavo za čas, ko ne bodo več mogli pasti na novo urejenih pašnikih. Delavci KZ in nekaj kmetov so pljunlll v roke In »udarnlško« raztovorlll 182 ton gnojil. , , \ ' - v * ■).. / ' \\ Za krmo so kmetje letos posejali po ocenah 170 hektarov koruze, za siliranje pa okrog 200 hektarov. Ta ocena sloni na prodanem semenu v zadrugi, verjetno pa je posejanih nekoliko več površin. Dobro pa ni, pravijo strokovnjaki v kmetijski po-speševalni službi, da na nekaterih njivah ćelo že 10 let raste koruza. Zavzemajo se za kolobarjenje. Tako so kmetje po ocenah zasejali in većino tudi že poželi, okrog 10 hektarov njiv žitaric Tako je že več kot deset let. Nameravajo pa pričeti z bolje organizirano setvijo žit, zato je na »poti« že kombajn in upajo, da se bo tudi zato več kmetov odločilo za setev žita, čeprav pri nas nišo ravno najboljši pogoji za uspeva-nje žitaric. Kako pa je z gnojili? Letos spomladi, ravno ko je bil čas za oranje in setev, je primanjkovalo gnojil. Pozneje so nekako resili to pomanjkljK/ost in vsaj za silo pognojili. Da bi za prihodnje leto zagotovili dovolj gnojil — potrebujejo jih več kot 1000 ton — so jih pred dobrim mesecem že nabavili 182 ton. Kar udarniško akcijo so imeli, da so jih raztovorili z vagonov v Lo-gatcu in jih prepejjali na Vrbrykp.,Ppleg 22 delavcev zadruge je bilb na te} akciji tudi, 11 kmetov: Kržmanc, Janez Habe, Marko Furlan, Stane Nagode, Franc Hladnik, Lađo Lenarčič, Pavle Bradeško, Gabrijel Kosir, Albin Novak, Lovro Pivk in Pavle Bizjan. V enem dnevu so vse prepeljali v skladišče. če bi prišli vsi, ki so obljubili — teh pa je bilo kar precej — bi delo še hitreje opravili, pravijo v zadrugi. Ob tem velja tudi reći, da so kmetje letos dobili gnojila ceneje kot lani, zaradi regresa občinske skupščine. Najbrž nad temi cenami ne morejo »jamrati«. V zadnjem času beležimo naraščanje obolenja vimena. Tudi kvaliteta mleka je slaba kar se tiče mikroorganizmov. Zato bo treba stalno bedeti nad proizvajalci, da bodo iz zdravih krav molzli in pridelali čisto mleko. KZ Vrhnika želi, da bi Veterinarski dom Krim imel na voljo veterinarja, ki bi vse svoje delo posvetil mleku in pa reprodukciji krav. Iz slabega mleka se ne da narediti kvalitetnega sira, zato je plan izvoza sira ementalca vprašljiv. Včasih bi bilo ćelo bolje in ceneje za mlekarno, da bi preveč okuženo mleko zlili proč, kakor da ga predelujemo v sir. Osnova za dober sir je namreč dobra surovina — to je dobro mleko, rabljali v kmečki arhitekturi. Skulptura se veže na avtonevo ustvarjaf 0 v lesu in na že narejene skulpture. Barjanec bo prva izrazita figura i, značilnimi Lapajnetovimi strukturami. Les umetnik svojevrstno uf| n rabi za svojo interpretacijo upornega Barjanca Skulptura sirribolizi | upornost in zraščenost ljudi z zemljo — ki je domovina in mati (Bal ^ avtorju simtjpHra domovino). Barje je avtorju obenem tuđi pros* { svetovnega^fcržtora ljudi, katere avtor pozna in oblikuje iz svoje! poznavanja B^nja- Avtor tako gradi svoja sporočila. Barjanec cm} nem simbolizira upornost, ki je vodila naše narode v boj in revolucV Težo te revolucije so nosili tisoći ljudi brez imen, ljudje. ki tuđi darm nosijo breme revolucije. Barjanec pomeni tuđi resnico, da se tradiA NOB in revolucije ohranja z vsakodnevnim razreševanjem perew družbenih nalog, ki opravljene pomenijo skupen jutri vseh. Začeti tega jutri je bil podan v izhodišče— revoluciji. Tradicijo revolucije je p*f trebno gojiti za generacije ki prihajajo. Kajti te so važne za prihodnoj. Za prihodnost pa je nujno iz zunanjega videza dogajanje revolucf (datumi, bitke, zmage, zasedanja, obletnice) poudariti človeka, kajtif' je zmagal v NOB in ta vodi revolucijo po poti napredka z izredno p membnimi notranjimi zgibi, kj vodijo in ohranjajo najplemenitejše tu danes. Barjanec — krajevno vezan na Barje (velik del naše občine leži' Barju) je obenem korakajoči mož, listi iz NOB in tišti od danes M ju* Simbol in pođoba'poštenosti, prijateljstva in človekoljubnosti, M proti krivici in zatiranju, spoštovanja do dela, spoštovanja človek predanosti narodu in domovini, velikemu tovarištvu in delavskemu r zredu. Skulptura povzema simbblno tuđi premišljevanje in dogajar leta 1981 in pristno in spontano želi biti pomnik teh naporov. Avtof skulpturo povezuje premišljevanje — dograjevar^e v znacuen oei af bienta ljudi, katere avtor spoznava v vsakodnevnem stiku z njimi. I Postavitev nakazuje možnost za podobne akcije tuđi v bodoćH Skulpturo borno postavili 4. septembra 1981, na predvečer osrednj* proslave 40-letnice vstaje v naši obfini. ZA ZTKO VRHNIW .Pavel Mi* PST 1981 NAŠ ČASOPIS FRANCZVRHNIKE Tisoči kilometrov na nogah fctaviti Franca Kovača, športnega entuziasta za tek, ni težko. ; da povedati in napisati. Čeprav je že stopil v šesto desetletje a, je s svojimi rezultati pritegnil pozornost slovenske športne posebno še tistih, ki redno spremljajo atletske dogodke. 'GENS UNA SUMUS« |ie bila množična športna "^cija v tem delu Slovenije ^Povojih, je Franc pretekel 'eden desetine kilometrov. '69ov stil teka in na način ^a je močno vplival atletski :rjanez Gabršek iz Ljublja-ranc je sprejemal njegove 6'e in se temeljito pripravljal astednja tekmovanja. 'udi soudeleženec prven-^lovenije v svoji kategoriji. ŠAHOVSKE VESTI Osvoji I je eno od nagrad — knjigo Franja Mihaliča o maratonu. Zdi se, da je ravno ta knjiga odločila, da se je naš znani atlet odločil za kraljico športov. Opre-delil se je za maraton, za najtežjo disciplino pod okriljem kraljice športov. Ta knjiga mu je bila zvezda vodnica, bila mu je nujno potrebna za sistematičen trening. Dneve in dneve je marljivo trenira!, pretekel je desetine kilometrov po dežju, po neznosni vroči-ni, po snegu. Začel je z malim maratonom (21 km) in v sebi ustvaril samozaupanje, ki je potrebno za atletsko disciplino, ki se po pravici izgovarjaspoštljivo: za maraton. »Čudni Ijudje smo maratonci, nadaljuje svojo zgodbo. »Treniramo dolgo in temeljito, da bi na stezi pokazali svojo pravo vred-nost in premagali nasprotnika. Vendar, kolikor jaz vem, ima na stezi večina samo en cilj — pre-magati dolgo in naporno pot, uspeh pa je plod priprav in tre-nutnega razpoloženja. Res veliko je primerov prijateljstva, ko pomagaš sotekmo-valcu, da premaga progo, ćelo za ceno lastnega uspeha. V svoji karieri sem videl dosti takih primerov in lahko rečem, da za nas maratonce velja latinski pregovor, ki ga dobro poznajo tuđi šahisti: »Gens una sumus« — Vsi smo istega rodu. Resnično, vsi smo istega rodu v pisani pahljači športnih disci-plin. Naš sogovomik se je med pogovorom pogosto spominjal znanih imen Jović iz Beograda, Ština iz Novega mesta, Svetina in Munih iz Ljubljane, Kožar in Mrvar iz Varaždina in drugih. To-vartštvo z maratonskih steza je preraslo v iskreno prijateljstvo. »Ko grem na katero od tekmo-vanj,« pravi Kovač, »grem z zadovoljstvom, ker bom tam prav gotovo srečal stare prijatelje, ki jih poznam že leta. Prepričan sem, da bodo ta prijateljstva še dolgo trajala.« KO DAJE VINO MOĆ V nadaljevanju zgodbe borno izvedeli, da ćelo pri maratonu, ki je za mnoge izjemno in nekako resno športno doživetje, lahko priđe do smešnih situacij. »Vsak tek, predvsem daljši, je do-godek zase, posebna vrsta vznemir-jenja. V spominu mijeostal maraton v Varaždinu 1977. leta. Nekje na tri-desetem kilometru se me je lotila neznosna žeja in z njo kriza. Tako utrujen in izčrpan sem pritekel v naj-bližjo hišo in zaprosil za pijaco. Go-stoljubni domaćin mi je ponudit precej velik kozarec domaćega črnega vina, rekoč: Iz domaćega vinograda je, moć ti bo dalo. V trenutku sem popit in ko sem se zahvaljeval, je bil kozarec spet poln. Žejen kot sem bil, sem špil tuđi drugi kozarec in stekel na ulico. Kakih 500 metrov je bilo res bolje. Potem pa se mi je cesta začela zvijati in gugati. Koliko časa sem tako tekel, ne vem, spominjam se, da se je ob meni ustavil rešilni avto. Pojasnjevanje, da ni nič, ni pomagalo. Malo zlepa malo zgrda so me po-tisnili na ležišče in z vključeno sireno smo se odpeljali proti mestu. Na srećo se mi jim je posrećilo pojasniti, da ni krivo srce, ampak domaće crno vino. Tako so me pustili v športni dvorani v Graberju. Ko se prijatelji hočejo požaliti na moj račun, me navadno spomnijo na ta dogodek. Spomnim se tuđi, da so mojim prijateljem, ko so jih videli tako izmučene, ponujali denar za avtobus, z avtom so jih hoteli peljati do cilja, ne-kateri tekmovalci so prišli na cilj, koje organizator že snel oznako »cilj«. Toliko je teh dogodkov, da bi se dala napisati precej debela knjiga. NA TEKMO Z DRUŽINO Ljubezen do teka je oče Franc privzgojil tuđi svojima hčerama Ma- rički in Ančki. Tinajstletna Marička že teče na šolskih tekmovanjih in dosega vidne rezultate. Nastopa za ŠŠD Kurir z Vrhnike in je ena od tekmovalk, ki jim prerokujejo lepo športno prihodnost. Za svojo ekipo je nastopila tuđi v finalu pionirskega prvenstva Slovenije in je mnogo pripomogla k uspehu svoje sole. Osemletna Anka nastopa v kategoriji mlajših pionirk in mirno iahko rečemo, da je z rezultati presegla svojo starost. Omenimo zelo zanimiv podatek. Franc Kovač gre skoraj na vsako tekmovanje z družino. Ko oče nastopa v kategoriji veteranov, Marička in Ančka nastopata med pionir-kami. Žena pa drži pesti za dobro športno srećo in za dobro stezo. »Mislim, da je tako najbolje. Če-prav mi tek mnogo pomeni, posebno pozornost posvečam spoznavanju naše prele'pe domovine. Tuđi družino vodim s seboj, da vidijo in obču-tijo gostoljubje teh čudovitih ljudi, da se deklici spoznata s svojimi vrstni-cami in da na licu mesta občutita ves ponos in veličino naših narodov. Ženi pa naj bo vsaj malo v zahvalo za razumevanje, ki ga ima do deklet in mene <■ Franc Kovač želi omeniti tuđi svojo delavno organizacijo »Iskra« iz Horjula, kjer je zaposlen in kjer na njegovo aktivnost gledajo s simpatijo. Zelo pohvalno govori tuđi o Mateji Grom in Rafaelu Jakliču, o marljivih športnih entuziastih in organizatorjih množičnih športnih tekmovanj. »Ko razmišljam o svoji desetletni karieri maratonca, o stotinah in tiso-čih pretečenih kilometrov v vsakem vremenu, se včasih vprašam: Kaj mi je dal maraton? Odgovor je ena sama beseda: Veliko! Čudovito se počutim, veliko sem videl, veliko le-pega doživel. Dokler mi bodo noge služile, bo maraton ostal moja velika ljubezen. Nekaj pomembnejših rezultatov Franca Kovača: mali maraton (21 km) Varaždin—Ivanjec 1:26 h, maraton (42,2 km) v Varaždinu 3:05 h, super maraton (60 km) Zagreb—Čazma 4:57 h. MOMIR ARSIĆ Vrhniška kurirska planinska pot Naša planinska pot po hribovju in kurirskih poteh okoll Ljubljanskoga barja je privabila že precej planincev, Ijublteljev narave in tuđi »transverzalcev«, kar kaže povpraševanje po dnevniklh »Vrhniške kurirske planinske poti — VKPP«, ki so jih planinci »pograbili« že preko 300, pa tudl število vrnjenih In Izpolnjenih dnevnikov se je povzpelo čez 60. Najbolj številni obiskovalci naše »transverzale VKPP« so Ljubljanćani (40) in Zagrebčanl (10). Tuđi nekaj Maribor-čanov in Sarajevčanov je že prehodlio našo transverzalo. Na žalost pa je Vrhničanov, kl jim je transverzala namenjena, bol] malo, saj so jo prehodill v celoti le trlje. Morda bo koga le vzpodbudil opis poti, kl ga danes prlobčujemo. Vrhniška kurirska planinska pot (VKPP) krene z Vrhnike po Idrijski cesti proti Blatnemu dolu in jo poleg običajnih palninskih markacij spremlja še črka »V«, ki je oznaka za VKPP. Na koncu Idrijske ceste pri vodovodnom koritu krenemo po levi poti in po cea 300m spet zavi-jemo levo ter po nekaj korakih S Korena nas markacije z oznako »V« po petnajstih minutah pripeljejo do vasice Sleva, kjer za-vijemo na desno po kolovozu, ki nas pripelje do konca senožeti, od koder pot nadaljujemo po grebenu navzdol. Pod grebenom nas pri-čaka kolovozna pot. ki nas pripelje na cesto Pdhov gradec—Horjul. Vrhniško kurirsko planinsko pot sta prehodila tuđi Zagrebčana Ivo in Dubravka Petrinovič. Všeč jima je bila in pravita, da še pri-deta. Čudila pa sta se, da se tako malo naših planincev in občanov poda na to pot, ki jo imajo pred nosom. desno navkreber. Po slabi uri hoje z Vrhnike pridemo do peskokopa, ki je desno ob poti, poleg peskokopa pa je bunker »Blatni dol«, kjer borno dobili prvi žig poti. (Žig je v koći na Planini!) Z Blatnega dola na Planino nas vodi kolovozna pot, ki se je držimo desno do križišča već kolovozov, kjer krenemo po stezi navzgor. Po slabi uri hoje borno ugledali raz-gledni stolp in kočo na Planini, kjer je druga kontrolna točka VKPP. Koča je oskrbovana le konec tedna ob nedeljah, će je lepo vreme pa tuđi ob sobotah. Znak, da je koca odprta, je razobešena zastava na vrhu razglednega stdpa, ki je vidna z Vrhnike tuđi s prostim očesom. S Planine krene pot po že obsto-ječi Ljubljanski mladinski krožni poti (oznaka »M«), ki nas po 15. minutah pripelje do brunarice na smudšču Ulovke. Od brunarice, ki je odprta ves teden, krenemo po cesti proti Miznemu dolu, kjer se odcepi pot proti Vranjim pecinam, ki so od poti oddaljene približno 15 minut hoje. Dotu s Planine hodimo slabo uro. Žig je na kmetiji pri Otri-nu, ki je na križišču treh čest, en ki-lometer od brunarice. Z Vranjih pečin se vrnemo nazaj na cesto, po kateri krenemo proti Smrecju, do koder nas vodijo markacije z oznako »M«. Podveh urah pridemo do gostilne, kjer je četrta kontrolna točka VKPP. S Smrečja nas pot z oznakami »M« vodi skozi šentjošt in čez Sa-motorico na Koreno, kjer borno na kmetiji pod cerkvijodobili žig. Dotu borno hodili dobre tri ure. Često samo prečkamo in krenemo po kolovozni poti navzgor proti Ključu, ki je precej prepreden s kolovozi, zato je treba dobro odpreti oči in zasledovat markacije s črko »V«, ki nas mimo vrha Ključa pripeljejo do Partizanskoga doma na Ključu. Z vrha do doma je približno 10 minut hoje navzdol. (Žig je v domu!) S Korena do Ključa je dve uri hoje. Od doma na Ključu se spustimo po cesti navzdoi in po poiurni hoji pridemo na asfaltirane ceste Ljubljana—Horjul, po kateri gremo desno do Brezja. kjer pri trgovini zavijemo levo na makadamsko pot, ki nas po 500 m pripelje čez polje do gozda, v katerega nato zavijemo. Po 500 m kdovozne poti zavijemo desno na stezo, ki nas po grebenu pripelje na Ferjanko, ki je naslednji cilj naše poti. Na jaši stoji kmečka hiša, kjer borno odbili žig. S Ferjanke zavijemo pri kmetiji desno navzdol po kolovozu, čez jaso v gozd. Kolovoza se na raz-potjih držimo levo in nas bo pripe-Ijal v naselje Log, kjer pridemo na magistralno cesto Ljubljana—Vrh-nika (avtobusna postaja). Z Loga vodi pot čez nadvoz av-toceste in natotakoj levo čez Pleši-vico proti Notranjim goricam, 4 km po cesti. Od tam je do Podpeči na 2 km ravne asfaltirane ceste. V Podpeči zavijemo v križišču levo, pri bencinski Črpalki pa desno navkreber po godzni poti, kjer po približno 1 km zavijemo na desno navkreber po stezi. Po pol ure pridemo do cerkvice S v. Ana. Z Vrha nadaljujemo pot levo po cesti proti Preserju. Pri prvi hiši zavijemo levo po srednjem kolovozu rahlo navzgor. Po uri hoje pridemo do zaselka Planica, kjer nato zavijemo desno po cesti, ki se dviguje proti Krimu čedalje bolj strmo, posebno potem, koprečkamogozdnocesto. Po dobrih dveh urah hoje pridemo na sedlo pod Krlmom, kjer je zra-ven jaše na bukvi skrinjica z žigi Ljubljanske mladinske poti in naše VKPP. S Krima (sedla) krenemo po cesti navzdol in po treh kilometrih hoje desno na cesto, ki pelje z Iga na Rakitno. Po dveh kilometrih borno zavili s ceste levo na stezo in po dveh urah prispeli v Rakitno, kjer borno dobili v gostilni na kri-žišću žig. S Krima pa do Rakitne in naprej v Pekel ter Pokojišče borno sledili markacijam ljubljanske mladinske poti, ki je označena s črko »M«. Pri gostilni na križišču zavijemo levo po asfaltirani poti in po 200m desno na makadamsko pot, ki pelje po dolini in naprej proti sedlu, ki ga vidimo na obzorju. Na sedlu se poti križajo, mi pa gremo naravnost po poti, ki pelje navzdol. Čez nekaj sto metrov borno prečkali cesto in se ob električnih drogovih po grapi spustili navzdol in dosegli kolo-vozno pot, ki nas bo pripeljala v dolino, v vas Zabočevo. Do tod hodimo eno uro in pol. Po dobri uri hoje preko vaši Brezovica, kjer zavijemo desno proti Borovnici in pred železniško progo levo skozi vas Ohonico, borno prišli do go-stišča v PeMu, kjer dobimo na-slednji žig. (Gostišče ob nedeljah zaprto). Pri gosti šću krenemo navzgor ob slapovih, kjer nas caka najlepši del poti. Ko pridemo do vrha slapov, po dobre pol ure hoje, pridemo do ko-lovozne poti in po slabi uri borno prispeli na Pokojišče, kjer borno v gostišču dobili žig. S Pokojišča krenemo proti Vrh-niki in po 1 km zavijemo levo in sle- * dimo Notranjsko pot, ki je označena s črko »N«. Po približno 4 km zagledamo tablo TV 17, ki nas na-poti desno po gozdni poti, proti kurirski postaji med NOB. V hišici je žig TV 17 in Ljubljanskoga vrha. Od hišice se spustimo navzdol na gozdno (10 min.) in nadaljujemo pot po njej na Jerinovec (gozdna lopa). Od tam pelje levo kamionska pot proti Vrhniki, naravnost pa gozdna pot na Ljubljanski vrh. Ce zavijemo desno, lahko obiščemo Hrencovo jamo in Košelevko (30 minut), kraški jami, znani tuđi iz NOB. Z Jeri novca nadaljujemo pot naravnost po gozdni cesti, s katere po dobrih 500 metrih zavijemo na desno, na kamionsko pot in po tej nato rahlo navkreber na Češnjico, kjer pri znamenju (križu) zavijemo navzdol na pot, ki pelje s Pokojišča v Verd. Tu zavijemo levo po cesti navzdol in po dobrih 100 metrih spet levo, na gozdno pot, ki nas pripelje do železniške proge in nato pod njo dalje v vas Verd, kjer zavijemo levo skozi Retovje (izvir Velike Ljubljanice) in čez Mirke v Mo-čilnik (izvir Male Ljubljanice). Z Modlnika pelje do Vrhnike dvoje poti, tako da se ne da izgubiti. 7 I ■Ojimi rezultati je zbudil ra-Post tuđi na Vrhniki. Mnogi Ptovanjem spremljajo pri-pnje Franca Kovača, da s Faktivnostjo opozori naše, |k lepi in zanimivi šport pri-Iludem katerim je še kako Njim delovanjem je postal Ambasador svojega mesta. N, kjer je nastopal, je poleg m imena napisal tuđi ime 9a mesta. Nastopal pa je, a"i pravi, povsod. "ovo leto bo potoval v Va-1(ia znani polnočni tek, kli-& v Posavino, Podravino, v n'to Liko, pod legendarno °- Povsod, kjer marljivi 1)1 delavci želijo s teki obećan svojega mesta — dan f> osvoboditve, jubileja, pobudi Franca Kovača. Clo-'to s svojo prisotnostjo želi ■ati svečanost in potrditi *Mjenjsko opredelitev. n3rada na prvem Umovanju — suha domaća salama rSd desetimi leti sem začel 5'i, da se staram, da izgub-"iladostno svežino, eno- 10 povedano: leta so nare-voje. Zadal sem si nalogo: s 'Slom in režimom življenja °vati letom. Začel sem tre- I najprej na atletski stezi, "Pa sem dojel, daje mnogo ,ifi lepše teci po zelenih "toh in po gozdu. Vzljubil tek v naravi in vedno več "cjhajal naravnost v naravo 11 izpolnjeval svoj nacrt tre- ?tern pa,« nam naprej gorane Kovač, »so prišli prvi 'Pi. »Naključje je hotelo, da Prvić tekel v bližnjem "••> Pridni organizatorji so Jvili vrsto praktičnih nagrad. "i imel sreče: na cilj je pri- zadnji). Sledilo pa je ^o presenečenje — zad- II je organizator poklonil lomačo salamo. Matjaz Justin 4. na državnem prvenstvu *•« državnem pionir- *em šahovskom pr- >stvu v Čajniču, ki je s''o od 18. do 28. julija >° naši šahisti dosegli * en lep uspeh. Matjaž ^stin je bil najboljši ^dstavnik iz Slovenije je osvojil 4. mesto. Rezultati: -1. Kožul ^9ct) 12,5, 2. Stevanovič fM) 11,3. Bakić (Bgd) &';4. Justin (Vrh) 10,5, 6. povec (Žalec) 9, 12. ač'č (Vrh) 5 točk. V Razorski dolini smo se že tretjič sešli Srečanje občanov ob 22. Juliju v Razorski dolini je bilo letos že tretjič zapored. Ljudje so cei dan prihajali v to pre-lepo dolino. Že zgodaj zjutraj so lovci tekmovali v strelja-nju na glinaste golobe, ki je nato prešlo v tovariško srečanje. Ob tej proliki je zbranim spregovoril predsednik OK ZSMS Bojan ščukovt, ki je med drugim poudaril, da je danes tako kot 1941. leta potrebna akcija, ki sicer ni oborožena, je pa enako odločna in vztrajna, da pridemo v napad zoper odtujevanje ustvarjene vrednosti, proti lokalnim interesom, proti nerentabilnim gospodarskim naložbam. »Zavedamo se, da bo le-to moć storiti s konkretno odgovornostjo, zato mladi in ves delav-ski razred zahteva, da prenehamo s posploševanjem in zao-kroževanjem odgovornosti v začaranem krogu,« je dejal. Za razvedrilo so poskrbeli vojaki. Da pa je srečanje tako uspelo gre največ pohvale borcem. Ulovka — priprave na zimo Smučarski tereni na Ulovki dobivajo »gladko« podobo. Mesec dni je po pobočjih Ulovke brnel buldožer in vrtalni stroj'. Ravnali so teren: minirali skale, ki so se jih morali smučarji ob manjšem snegu izogibati, v grapo pa so z buldožerjem narinili precej zemlje, da je v spodnjem delu strmina nekoliko manjša in prehod bolj tekoč — zasuto je korito na osrednjem delu smučišča. Akcija, da bi dobili večje in varnejše rekreacijske smučar-ske površine je združila predvsem smučarske entuzijaste iz Industrije usnja, iz smučarske sekcije TVD Partizan in skupino vojakov Dragiše Iskrenovič iz Cankarjeve kasarne. Marsika-iero popoldne, ćelo ćele dneve so prebili prizadevni smučarski delavci na pobočjih Ulovke. Predvsem člani gradbenega odbora Janez Langenvalter, Franc Petkovšek in Nače Knapič ter vodja smučarske sekcije Janez Barbo zaslužijo vso pohvalo, da so strmine že videti gladke. Poleg izravnavanja terena so »prebili« nov prehod do bruna-rice — s tem bo smuka varnejša, saj bo proga speljana tako, da manj izkušeni smučarji ne bodo ovirali boljših na smučišču v grapi. Poleg Industrije usnja je smučarjem priskočila na pomoč tuđi Parketarna, ki jim je dala les za postavitev startne lope. Pri urejanju smučišč, predvsem »grape« gre tuđi za to, da so za-dostili tuđi zahtevam medna-rodne smučarske zveze FIS in si tako zagotovili prirejanje nadalj-njih slalomskih tekem za evropski smučarski pokal. Da bo v rekreacijskem centru Stane Dobovičnik-Krt do zime vse nared so se delavci Industrije usnja lotili tuđi popravila in obnove vlečnic. Vse kar je bilo dotrajanega so zamenjali.z no-vimi deli in že nabavili plastična sidra. Vlečnica Jamnik bo imela samopodajna sidra. Namera-vajo pa postaviti še eno manjšo brunarico. Za dobro urejenost smučišča bodo kupili še en ra-trak domaće proizvodnje, sta-rega pa prenavljajo. Jeseni bodo priskočili na pomoč tuđi osnovnošolci —- pobrali bodo še kamenje, tako bo priljubljeno smučišče, na kate-rem se je prav v zadnjih zimah zelo razmahnila množičnost pripravljeno dočakalo prvi sneg. Borovničani — prijave v vrtec Vsi, ki želijo otrokom zagotoviti organizirano varstvo v vzgojno varstvenem zavodu, naj se od 20. do 30. avgusta zglase v vrtcu v Borovnici in izpolnijo prijave. KS Borovnica Obvestilo Dom JLA Vrhnika vpisuje nove člane v sekcije pri Domu JLA, in sicer v folklorno, dramsko, foto-amatersko, raclio-amatersko, šahovsko, strelsko, kegljaško in otroški zbor. Za vsa pojasnila se obrnite na tel. št. 751-356 ali se zglasite osebno v domu. Dom JLA Vrhnika obvešča svoje člane, da bo v letu 1981-82 organiziral tečaje slovenskega jezika (začetne in nadaljevalne), angleškega in nemškega jezika (zaćetni), daktilografije, itd. Prijave in vplaćila sprejema Dom JLA od 20. avgusta do 15. septembra 1981. Radioamaterji v tekmovanju Alpe-Adria V soboto, 1. avgusta 1981 se je pred domom JLA zbrala majhna skupina amaterskih navdušencev. Posebno Branko, ki je pravkar prišel na dopust iz JLA, ni skrival veselja ob snidenju. Brez posebne komande so v nekaj minutah privlekli iz Radio-kluba dve UKV radijski postaji, dva mala agregata, pa še kup spremljajoče opreme, vključno s hrano in vse to strpali v Brane-tov vvartburg. Kmalu se je po ulici 6. maja pripeljal še z leti in s 5-metrsko anteno obložen fičko. In kaj je bil cilj te ekspedicije? Sodelovanje v UKV radioama-terskem tekmovanju seveda! Alpe-Adria se imenuje tekmova-nje, ki ga izmenično tradicionalno organizirajo Zveze ra-dioamaterjev Slovenije, Italije in Avstrije za čimboljše sodelovanje tuđi na amaterskem področ-ju. Približno 45 minut po startu, smo že prispeli na koto 961 — Goli vrh, najvišje v Žirovskem vrhu, nekje nad bogato žilo ura-nove rude Kljub poznemu popoldnevu se je živo srebro še vedno zadrže-valo blizu 30 stopinj Celzija, kar pa nas ni motilo pri postavljanju antene in šotora, da bi čimprej lahko preizkusili vrednost nove lokacije. In ni nas razočarala — Dragan se je brez problema »pogovoril« s Francijo. Franco-ski radioamater je bil več kot tisoč metrov višje od nas v Alpah na sami meji med Italijo in Francijo, kar pa ne spremeni dejstva, da nam je bila to prva zveza na UKV s to deželo. Do 2. ure zjutraj v nedeljo je Slavko vzpostavil približno 40 zvez, vse čez 400km: z Vojvodino, s Srbijo, z Madžarsko in s Češkoslovaško, sele ob 8. uri pa se je začelo tekmovanje, ki je trajalo deset ur. V tem času smo naredili 163 zvez, najdaljša pa je merila kar 640km, kar je novi klubski redkord. Poudariti pa je potrebno, da z delom v terenskih pogojih radioamaterji ne zadovoljujejo le svojih Ijubiteljskih interesov tem-več se obenem pripravljajo za splošni ljudski odpor oziroma za vzpostavljanje še kako po-membnih in potrebnih zvez v primeru naravnih ali drugih ne-sreč. Velja naj torej načelo vsakod-nevne pomoći družbenim orga-nizacijam in društvom, ki oprav-Ijajo družbeno priznano delo ne samo ob potresu ali drugi naravni nesreći! VILKO OBLAK Vse člane Radiokluba ob-veščamo, da avgusta urejamo nove prostore na Trojici. Zbor pred klubom vsak dan ob 16. uri. Pomembna novost za ljubitelje nogometa na Vrhniki je, da je NK Usnjarsprejet v športnotekmovalni sistem, ki ga je razpisala Nogometna zveza Slovenije. To pomeni, da NK Usnjar izpolnjuje vse predpisane kriterije za tekmovanje v območni ligi. Tako bodo imeli ljubitelji nogometne igre na Vrhniki mož-nost, da bodo v športni sezoni 81-82 gledali kvalitetnejša moš-tva in kvalitetnejše igre, kot do sedaj. Funkcionarje in igralce kluba pa čakajo nove obveznosti in odgovornosti, in sicer: da še na-prej organizirajo kluba, da zago-tovijo potrebna denarna sredstva za nemoteno delo in tekmo-vanja, da trenerji dobro pripravijo moštva za tekmovanja, da igralci disciplinirano in vestno oprav-Ijajo svoje naloge. Če borno v klubu vse te naloge dobro opravili, se nam obeta, da borno gledali na Vrhniki dober nogomet. Sedanja piramida kluba je na-slednja: 4. I. selekcije 3 II. selekcije 2. III. selekcije 1 IV. selekcija 1 V. selekcija Prve in druge selekcije so or-. ganizirane na osnovnih šolah Vrhnika, Borovnica in Drago-mer-Log, tretji selekciji pa pri NK Usnjar in Borovnica. Prve in druge selekcije bodo tekmovale na nivojih osnovnih šol in se borile za prvaka občine, nato pa preko ŠPD za prvaka Notranjske. Tretje selekcije bodo tekmovale v Ljubljanski kadetski ligi, v kateri so naslednji klubi: Ljubljana, Olimpija, Slavija, Slovan, Ili- rija.Medvode, Svoboda, Borovnica*, Usnjar. Četrta selekcija bo tekmovala v Področni mladinski ligi B, ki jo sestavljajo: Alples (Železniki), Bela krajina (Crnomelj), Dom-žale (Domžale), Elan (Novo mesto), Hrastnik (Hrastnik), Je-senice (Jesenice), Litija (Litija), Triglav (Kranj), Olimpija (Ljubljana) in Usnjar (Vrhnika). Peta selekcija bo igrala v Območni ligi — zahod, v kateri so naslednja moštva: Bela krajina (Crnomelj), Elan (Novo me$ Jesenice (Jesenice), Ko# (Kočevje), Litija (Litija), V (Sežana), Vozila (Nova Go<* Domžale (Domžale), Ljubi (Ljubljana) in Usnjar (Vrhn1' V tej ligi so možne mw spremembe glede na status ribora. Pri tako kvalitetnih eW upamo, da bodo tuđi kvaP igre in zato pričakujemo; bodo tribune polne gleda" Prvenstvo se prične 30. ^, sta, prvo tekmo Usnjar doma. t RATOMIR VIĐEN«? Popravek V prejšnji šlevilki nam jo je na 3 sirani zagodel tiskarski škrat. Pod naslove1^ ■■Državni odlikovanja, ki sta ;u preiela Josip Verbjč in Marija Žitko sr drU'J1 stavek pravilno glasi: Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Josipa Verbiča z redo^ zaslug za narod s si etarno zvezdo in Marijo Žitko z redom zaslug za narod s sref nimi žarki ž°a neljubo pomoto se opravičujemo. odlikovancema pa iskreno čestitamo konfpreno« Syoaii ..Vne zvo/e , delovopga Ijttdiit 'a oh< me Vrh nika - Urejd urednički odbor Jereb Marina (prod^ednik), Curk Vida, Borof Milorad Susman Jakob celin Mifdti Ki.r-^vet < Anđrej, ! đtoli i- "đnc (g)avn tn ocJtjovomi ur<\jrtik} /itko Iv.in (tehnićm urednik) N.js'ov • uiedmstva O> S/D! Ca.ikirjev tnj 8 Vrhnika "itpvilka /iro m ajrij 50' 10 6 ni A1016 Teto fon"Wd iitevilkd ureiini^hM , /(i ""i (i-k li jc.irn,iL]j(J'k< 1 pidvica Sjubi/arifi Kopif Mjcn i ? ', i o rmenju Sekretari-' i n1' fortrpftje v I' Cf'S > n tot kp pi/i^jci r ri<,uvkt ^tako^a o o'jeidvoertju proizvorto^ Q^^đ{*tev v piom^tu (J\< dm list, WSk »t 33- M 6 U) je Ndb f rt g^^' oorosčen piotnptnt*qa Usnjar sprejet v območno ligo Taborniki so v Stari malen že pripeljali strešnike, k bodo prekrili streho na hišici, ki so jo dobili od turist nega društva. Še letos jo bodo obnovili in preuredili preprečili nadaljnje propadanje stavbe. Urejajo ti bazen, okolico, postaviti nameravajo nove klopce in r žice ter urediti prostor, da si bodo obiskovalci lahko ta kot včasih spekli tuđi kaj na žaru. Njihov starešina Tomislav Pejić je zadovoljen z dela nostjo vseh tabornikov. »Že na občnem zboru sem I kar presenećen nad udeležbo in nad navdušenjem pl sotnih za taborništvo. Zdaj že imamo tuđi svoje prostoj v kletnih prostorih v bloku v Gradišću. Opremljamo jl pri tem nam pomagajo delovne organizacije, zlasti IU Tako borno imeli prostor za sestajanje in za skladišče Hočejo, da postane taborništvo na Vrhniki, tako kot bilo včasih, množično gibanje. V svoje vrste vabijo pri vse, predvsem pa želijo vključiti čim več otrok. V drugi izmeni za usposabljanje deklet, bodočffli komandirk v SLO in DS, se 87 mladih dekiet izpopon njuje za delo v svojih enotah na terenu. Čudili smo se dekletom, kako v kratkem času s naučijo delati z najsodobnejšim orožjem, ki bi s uporabilo v primeru agresije ali obrambne vojne n našem ozemlju. Nekaj časa smo jih gledali, kako spretno in točn< postavljajo protitankovske in protipešadijske min« dobili smo vtis, da smo med njihovimi vrstniki v eno tah JLA, s takim poletom in tako hitro se gibljejo P1 namišljenem manevrskem prostoru, rokujejo ; orožjem in z minami. Med njimi sta bili tuđi dve nai mladinki: Milena Leben in Vesna Borčič, ki smo j1 zalotili pri pripravi mine za boj proti oklepnim vozi lom. M. t