narodskih
reći
Novice izhajajo v Ljubljani
(vsak teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik llr. «fanez Bleitteis.
Veljajo začelo leto po posti
scer 3 fl., za pol leta
2fl. po posti,scer 1 fl.30kr.
XI
saboto
22. oktobra 1853.
List
85.
Ne prepozno
merve in otave

9
sti in se tako mocno vkoreniniti, da ji zim ska zmerzlína nič ne škodje. Kakor z žitom * tako
^uiut^.inu Ai. v/ nu "'WUJV,. ivuaui JU Ziitvut, *an
Pomína vredno je tudi našim kmelovavcem, je tudi s travo: lepši ko ozelení senožet in se ob kar o tem časnik Hesinske kmetijske družbe piše, rase pred zimo, več se bo přidělalo merve priho
dnje leto.
Tako izvira ena škoda iz druge. Ako se perva napaka opustí, se odpravi vzrok vsih sledečih.
Seno (merva) naj se kosí, kadar veči del trav na tra vniku cvetè.
Otava ne terpí tako lahko in tako hitro po dežju škode, kakor seno. Ker ima pa za kmeto vavca veliko vrednost. mora skerbeti, da lepo suho
rekoč:	■
Navadni čas otavo (Grummet) kositi je me sca kimovca (sept.); bolj pozno, ko se kosi, bolje je, mislijo večidel kmetje, da se trava dobro ob
rase in se je več nakosi. t \ a.*» m l v *4 oJ
Ravno tako se ravná tudi z mervo (senomj
večidel se senožeti prepozno kosé.
To pa je slabo gospodarstvo. Kar se več pri
delà, se pa slaběji pridela; če gospodar le gleda
na velik kup klaje, ne pana tečnost njeno, se sam
sebe goljufa.
človeškim.
klajo živinsko je kakor z živezem Tečna dobra piča redi, slaba in ktera
nič v sebi nim a, ie želodec n abase. Da krava mlado
travo in sočnato deteljo raji jé in da ji več zaleže kakor vsahnjena trava in prezrela terda detelja,je znano vsakemu. Tudi člověku bolje tekne kos ma stnega mesa mlade živine, kakor kos pustega stare merhe.
domu spravi. Čez dan se mora pridno premetavati na večer pa zgodaj na kupe spraviti, da se porôs

ne moci
Ako ni bilo moč otave popolnoma suhe domii spraviti, naj se varje, da se preveč ne spari in vžge. Dobro je nad lego vlažne otave terdo zložiti lego ječmenove ali ovsene slame, in nad to spet
lego otave in tako dalje; med otavo nastljano slamo živina tako rada jé kakor otavo.
Po starem kopitu še seno v bolj gorkih krajih ne smé pred kresom, v bolj merzlih višjih krajih pa ne pred sv. Marjetç kositi. Véra je namreč od nekdaj, da trava mora dozoreti, da seme, ki od
Kmetijske
(Pn presajevanju starega drevja) priporoča pade na senožeti, nov zarod napravi in se merva v Gumprehtovem kmetijskem časniku izveden sad sploh dobro obrase.	jorejic sledeče: „Eno ieto preden se drevó presa
Ali ta véra je pomota, pozna košnja gotova diti misli, se na 2 čevlja krog in krog drevésa
škoda.	HHH I H HMI H	I
Kakor hitro trave ocvetó, se v travjih	močnejši korenine odžagati. Odžagajo se pa te stare
bilkali več redivnih delov spremení v pusto terdo	korenine zato, da poleti nove sesavne kore
stvar (laknjic); če bolj je seme dozorelo in če	ninice izrasti zamorejo in se drevo lože presadi,
več ga je izpadlo, tolikanj manj vredno je seno.	Jama, kamor se drevo prestavi, mora naj manj Tako seno
slam a.
zemlja toliko prekoplje, da se zamorejo z žago naj
ni
,	1J.CA.1J	JV OVUV. "fUliU,	CV/ M. 1 yj	...VA«	«J , . "
več vredno kakor dobra čevlje v kvadratu velika biti; tudi se naredi jama
Al to še ni edina
oda
Seme
za 12 ali 15 pavcov globokeji kakor ima drevó v
ill li' Ol/ lil tulila OlVUUdi k metile, od kterega zemljo priti. Zdaj se zalije do verha z vodo, kmetje mislijo, da bonov zarod napravilo, inalokdai tem se nameče z lopato toliko rahle zemlje (ktera
.	«	«	A	mm	m	m	_	—	_	'tm	^	V	^	«	ft	A	Š	«	«	V	•
po
tako írloboko do lep
^iuuuiw	/iťlíllji/ jji mi/, ua ui uiu^iu Z/dtttt ac o auiuiii puuitoaj , ua ju jcnnc* vuivu nouav « «jw
kaliti, ampak večidel zgnjije in pod zlo gré. napolnjena, da se vsadí drevó va-njo. Je drevó
pride
da
moglo začeti se s kolom pomeša), da je jama tako visoko z njo
Le velika sreča mora biti, da se kaj tega semena na svoje mesto vsajeno, se zaliva z vodo emlj
Ol V/vi* "IVI l* Vlil ^ UU »JV I\WJ 1/V^I* OVlllVlKi	11U O V UJ Vy 1I1VOI/V T OUJV11V ^	«iWii T w ** i vv»v ^	^ ^
prime. Ta mervica pa gotovo ne poverne tuje z zemljo in meša tako dolgo, da je jama po
zame
9
ki kmetovavca zavoljo tega zadeva, da
polnoma zasuta. Na to
vižo
une škode
prepozno kosi. Zakaj veliko veliko travnih korenik žemlji bolj debelega, na dno
(Grasstock) po dozoru semena pod zlo gré
ki bi
bile
ZiCLIIlJI UUIj UCUClC^dj lie» Uliv , - m\ t*i jv/ pt*
drobnih in rahlih parstenih drobeov
se vsede, kar je v
kar je pa bolj
se

ega krepko ozelenele
nozet prepozno pokose
V	«	%/ M	«
5
ako
bila
ne bila se- prime okolj koreninic in jim ostane prav
priročno tam za živež. Na to vižo presajenih
J	a	mm	i A	■	« •	A
Se druga škoda je ta, če se seno (mervaj drevés tudi ni treba po navadno zalivati, ker tisto
prepozno kosi, ua u i a v i piciuaiu tas« usiiija, maj — jiavauiiu ziauvaujo izjjjh«. nuivmuv,
hna ostane in malo se je pridela. Če deževno vre- za pervi živež naj tečnejša parst se poplakne na
da
t
premalo casa ostaja
maj
navadno zalivanje izpira le korenine
?
da drobna in
me nastopi, je nadloga, otavo dobro domu spraviti
Al ta škoda še ni zadnja. Če se otava pozno kosi, se trava pred zimo ne more dobro obra
dno
5
kamor korenine ta čas se segniti ne morejo Na to vižo se dajo brez nevarnosti tudi ze
lene drevésa presajati. Ce se je drevó ravno/
pred zimo presadilo, naj se vlažna parst z gnojem
pokrije.
(Mléko dolgo časa frišno ob de ris at i)
sve tje
„bot", smo prosili gosp. dr. Miklosić-a, ko nam je
poslal nek^ pôle svojega „berila" v pretres: naj nam pravila razjasniti blago voli, zakaj to tako, ano tako

nek belgišk kmetovavec, mléko v steklenici (flaši) dobro zamašeni skoz četert ure v krop postaviti.
pise
Dobili smo tedaj po gosp. Navratilu od gosp. dr.
• f	•	V	•	««Va	•
Miklosic-a na svoje vprasanja sledeči odgovor,
kterega
(Opravilo trotov je edino le ob easu rojenja naznanimo po „Novicah", da ga beró vsi, kterim je edi
L'iJ	I V« J ^ 1 mm* /M 7	• ..A	/^Miir«»/^	J	«	V« ,
oploditi mlado kraljieo); za nobeno drugo rabo niso. nost v pisavi naši draga.
Tako pravi gosp. Ninaus, učitelj na Štajarskem.
„Ker je si. ministerstvo uka velelo, da se naj v berilu" oblike deržavnega zakonika rabijo,
je
Za oplođenje ene mlade matice je eni"trot dovelj
ali saj le malo trotov. Po skušnjah Ninausovih so bilo treba raziično pisavo slovenskih pisavcov zedinitir; bili v jeseni tisti panjovi naj boljši, ki so zarodili 8amo v pesmih ni bilo moč povsod dosledno ravnati.
na)
manj trotov, ali
ki so jih zarano (zgodaj) spo
dili ali umorili.
Potem takem so obveljale kakor v deržavnem za
[Kup posebno dobrega mešanega gnoja
koniku starje oblike
ega
y
emu,
ali mestniku)
em (v 5. sklonu
y—># ~	mu mvDiuinu j, — i m pa v 6tem ali druživniku po sta-
Komposthauferi) se po skušnjah angleških na- roslovenski, cesar nekteri še ne vejo. V višebroju pravi, ako se zmešanca napravi iz 10 delov do- je obveljal i: lep im
ih
bre parsti, 3 delov gnoja in 1 delà vgase- «ki rabi.
i mi tudi po starosloven
nega apna. Ta zmešanca se pusti 2 do ležati in se med tem časom enekrat premeće
mesce
Vendar se piše po staroslovenski v besedah
»
ta (tč)
u
m „vse
u
(razun višebrojnega možkega vsi)
Koristnost pevalic
povsod e namesto tedaj tudi: s tem, z vsem
y
teh
9

Tičice, ki
• r
pojo,
nja vrednih bukvah , so
pravi Friderik Čudi v svojih bra
vseh itd., kakor po nekterih krajih še dan danes raz ločno izgovarjajo.
Kdor pa izgovarja e zamolklo
y
ga
ta pisava ne
Brez njih bi bili gojzdi žalostui, mertvi. Clovek povsod le išče živih in življenje veselo naznanjajočih stvari
kjer ni življenja, ni za-nj veselja. Mislimo si nase goj-zde in reke, naše senožeti in pašnike, naše verte in polja brez pevalic, kako samoten nam bosvet! — manjkalo nam bo vedno nekaj, kar je tako rekoč sredništvo
prave namestnice življenja. more motiti ? zato ker za ta zamoIkli glas zdaj že do
malega le e pišemo, ako izpeljava drugači ne veleva: dober, dobrega, težek,težkega, mertev, zvon
y
y
ček; ne
dob/r
y
y
dobnga,
težřk, nurtiv, zvonč/fc.
j
med nami in nižjo naravo.
Al še nekaj druzega je, kar dajč pevkam veliko vrednost; če bi njih ne bilo, bi bile na svetu strašne
prekucije,
Ravno zato je dosledno pisano sem (namesto do zdanjega sim) in sem (narečje, adverb.), oboje enako kakor velik del Slovencov oboje enako izgovarja; zakaj nekteri štajarski Slovenci govore kakor Cehi sem (ne sam) ; narečje pa izgovarjajo sem (staroslov. sčmo).
take namreč, da bi se prekucnil vès lepi venski
Druga oseba glagola, namreč: si (tudi po staroslo
red natore. Brez števila bi se namrec pomnožil tisti merčes, kteri nam je toliko škodljiv, ako bi ga ne po-koncale tice, kterim ie živež. Od velike merhe, ktero
nima s pervo nič zapovedovatí. Po staro
slovenski se piše perva: jesm; tukaj ne vidiš nikakega i.
Ako izpeljava ali staroslovenščina čerke i ne opra-
vicuje
y
epravijo iz poti, noter doli do komarja in pajka, ktere sledno e.
stoji tedaj namesto Metelkotovega a povsod
do
y
zobljejo, — vse je njih delo, ohraniti red natore. Peva-lice so po volji modrega Stvarnika tako rekoč pomocnice da veliko gospodarstvo sveta ne zapade prekucijam nad-ležnega merčesa.
^ v	v
Žalibog, da te velike koristi se ne spozna vsak clovek! in da še je dosto tacih, ki mislijo: tiči so leza to, da nam v Učnici pojó ali da nam pečeni na mizo
pridejo!
Ko bi vsi ljudjé korist tičev spoznali, bi jih ne lovili in morili tak nespametno in brezvestno!
Dvoumja ne more med
glagolom in narecjem sem
v zvezi z drugimi besedami tudi nikdar biti, kakor med
nemškima „sein
«
(njegov,
svoj) in „sein
Ci
(biti) ne.
Ker ni, na priliko: pri Krajncih v govoru razlike, čemu bi bila v pisanju? Spoznavši to, pišejo po pravici novejsi pisavci nemški „sein" tudi namesto po
starem
yy
seyn
To resnico (česar govore ne ločiš, ce
Slovensko slovstvo
mu bi pisaje ločil!) spoznavši, je začel slavni jeziko-znanec Gr im m tudi po nemški vse z mal im i čer-kami pisati. Govorećega poslušaje ne vidimo ne malih, ne velikih čerk, pa se vendar razumevamo. Po derž.

zakoniku so obveljale tudi : dobre vina, ne dobra *) vina; nasproti lepša, ne lepší riba itd.
Ker je vodilo g. Miklosiča: piši, ako izpeljava
• v
V W
ZU
Slovensko berilo za F. gimnazialni razred.
Pervi zvezek slovenskega berila za'nadgi mna- ne brani, kolikor je
kterega bodo 4 zvezki, ki jih slavni nas Miklo- Mari/a, Terezi/a, Azija, Perzijanske. Noben nepotuj
Mari-a, Terezi-a, Azi-a itd.
moc, kakor govoriš, zato pise on :
y
sic iz različnih spisov svojih in druzih naših pisavcov, čeni Slovan ne
izgovarja
y
starih in novih sostavlja, je ze na svetlem Drugi
se sliši razločno, ako se tudi i (kedar je brezglasen) trije za VI., VII. in VIII. razred) bodo sčasoma sledili, ne sliši: Mari-ja, Terez'ja , Az ja itd. po ravno tisti po-
Gospod doktor si je za pomoćnika pri sostavljanju

be
rila" slavnoznanega slovenskega pisatelja gosp. Navra
stavi, kakor: ptyem,
, pi-an, prebi-am
pyan
y
em
prebijam itd., namesto pi-Ta postava je: „slovenski
Mi kl.
tega v
yy
ti la izvolil, čigar obširna znanost slovenskega slovstva, jezik nima požirka" (hiatus). (Več od marljivost velika in ljubezin vtrudna za materinski je- Lautlehre"). Na sredini naj se sicer po njegovi misli
tujkam obraz ne pači (Diogen, ne Di/ogen); ali pri-tikline ima vsak jezik pravico po svoje krojiti.
Začinjati, počinjati namesto: začenjati
zik, in izverstna slovniska vednost pridejo pri takem delu na veliko veliko hvalo, da gré urniši spod rok in se jako dobro doverši. Tako se smemo nadjati, da tudi
ostali zvezki „berila" bojo kmalo sledili.
y
po
čenjati, po štajerski-slovenski, zato ker je tudi staro
Da se pa vender enkrat zastran pisave kolikor slovenski, dosledno kakor: izpirati, podirati na
je moč zedinimo, in da ne bi eden vlekel „hi", eden

Thierleben (1er Alpenwelt. V Ljubljani ga še ni.
Leipzig 1853.
Vred
mesto: izpérati, podérati.
(Konec sledí.)
Zakaj ne. ker bi dosledno bilo

"V "red

Jezikoslovni
pomenki

Odgovor gospodu Navratilu
(Konec.")
Tuđi to je verjetno, da eo vesi
y
kraji
gerško arjlog, latinsko palus, holandski poel, Island-eki p o 11 u r.
Kakor je Pel so latino-teutonizem, tako ko I pa kolaps, kolapis greko-latinizem, in kul pa teutoni-
y
y
rodovih dobivale imena, tako reka Ind
reke po zem slovenskega klapa, klopa
kupa, kopa.
od lud
od Moravlj
reka Stir (St
'y
v
Dalje dvomite
ali je
V
ze
dognano,
da Kanaan
pomeni deželo kupčev. V svetem pisma se Kanaan
Morava
Austrii) odStirčanov,
na Koroskem po Norčanih. Ime Norikum in boginjo blia Sacra, Venetiis 1777 na koncu pod imenom Cha
Norinja ponemceno No ring zmiraj prestavlja v mercator, negotiator (glej: Bi
No rej o bom po novem letu ra zakaj nor pomeni toliko kot m

y
ati
?
dokazal
y
na an v poglavju „Hebraicorum et Chaldeorum nominum
m
y
tudi pomeni
ogenj
(češki
ti, p on oriti (untertauchen)
ml j
O
in zakaj da Interpretatio"). Tako je sv. Hieronim Kanaan presta
y
(no
A
mislite, poštovani gospod, da so
do (n nura). di po
vil. Naj pokaže, kdor more, da je prestava ta napcna!
y
ku p
y
Zavoljo omenjene analogie Vam dam veljati, da kupiti ne spada k analogii kupati se, kopati
kah dobivali imena svoja? Jez kaj taksnega nemo
se
>
baden, kakor tudi Vaš vuk, sunce in puž ne
rem
Ind
robe
popasti. Indi eo prej imeli svoje ime, kakor spada v kúp, kupiti. Kupiti in kupati tudi nisim zakaj člověk dava stvarćm imena, ne pa na- nikdar primerjavai.
Tako so tudi Baniani kerstili rečico Banio pri Kar
Od besede skut še Vam povém, da se med šta
lovcu in so dali Kupi sinonimiško poznamlenje. Enakih jarskimi Dolanci rabi v možkem in ženskem spolu, soimen rek in vesi vec najdemo; tako so v slavenskih kakor več takšnih besed, postavim večer, red itd.
mljah Turje in V

in Sty
in O
na Ko
Znate priderdrati, kakor ste rekli, kmalo s svojim
roškem Norinja in M
tako ste si tudi Bania in Kupa sestri. Ime Cuppit
(ponemč. Mosinz); odpisom, al to je moj „ultimatissimum" o tej pravdi, ker
nus, C u pit
(glej
Ju
47.)
i
C u p i t
se
najde od
Solnograda
do Dalmacie, kar je
gotovo
zna
menje, da je čisto slovensko. Imena rodovin Kup
y
B
nimam časa se pričkati zavoljo besed #). Ne bi se bil Vas dotaknil, ako bi Vi ne bili tako pogumno izustili v 73. listu „Novic": „Kdor more dokazati, da so tod poprej Slovani živeli in oni pervi reki ime dali, naj dokaže!"
pa niso samo najti na Stajarskem (pri sv. Vida Naj stariše stanovnike tih pokrajin je že Nemec Man
v Halozah), temoč tudi po Ceskem
nert za Slavene oglasil, ravno to
eo
v
resničen
dokazali učeni
Ce ravno bi način pisanja Kol pa izviren in edíno Slaveni, kakor Katančič,Kollar, Šafařik, in moja
"" bil ~---i ~ -	________l, n ^tt „i _ i_____í_i------i _ ______x__j	tvt~: i___~
kupit
((
y
vendar
V
se
je
moe
Kolp
iz
5)
kup

slaba preiskovanja to resnico poterdujejo. Naj berzeje
kih
peljati. Zakaj mi najdemo v slavenskih je- Vam je ravno omenjena opazka prehitroj ušla, zakaj ne
pletenje in vrivanje čerke l pred in za samoglas- morem verjeti, da bi bili Vi scer kot moj nasprotnik
niki mnogokrat. Primerite gla
p odi ti po Metelkotu vstali.
Davorin Terstenjak.
pvoditi, na Stajerskem tudi pravimo ploditi kogai
Jemanden vertreiben; med Šavničarji se govori skubit
m
kulbati. Takšnih
pfe
t
glagolov
imamo sila dosti, na priliko
h

V
Slovanski popotnik

Cesk
»
Koleda" za leto 1854, ceterti letnik
y
se in hZinîti, habiti in sZabiti, tZumiti
dZbeti
Cerka l prehaja tudi pogostoma v čisti hl u m (češki) hum, h om (slovenski)
y
litvanski-letiski dopti, zato dup
»pati in šZapati (lužiški), sZunc
u;
y
hZuk
in to m i ti , die Hoh
in solnce. na primer:
huk
je že natisnjena. Ker je nje obraz mocno mikaven časopisi hvalij
y
JO

Muzejna odbora češke matice in archáologiški
sta na predlog gosp. Za pa sklenila, ob novem letu
četi izdajati pod vredništvom Zapa kraj o p
in ar
ceski, in naše češki b it va , latinski b mittelhochdeutsch bie
goZčati, bZitva (ilirski) , Beete (Mangold)
châologiski časopis,
y
letiški bete, slovenski p
>
y
ki ima izhajati vsake kvatre s podobami pod naslovom „Pamatky mistopisni a archâolo-
za prav,
t u p n ot
y
p not
p no ti, prav
gišké

i's.
zur Saule werden, pruskritski
Gosp. Ludevik St
je v Požunu izdal svoje
tubh, latinski stup
d
tip
p ah ati ruski in
»
d o v i n sk
p e s m
V/
poljski, ackern
litvanskemu pZešti, letiški pZest
kati sapa
in d Za vi t ekubiti i
ilirski, pfliick
, pu
letiški pZukt; primerite dalje
skega banata
Zap
y
kimati in kZimati (ilirski), davit
Nov velki zemljovid vojvodine serbske in teme-
od kapitana generalštaba gosp. Fridberga
, Vel jal
bo skoraj na Dunaju v 4 listih na svitlo přišel
; s kr i p a ti in i latinski glub
kerli pati, pet
plant
bo 4 for
y
b I j u d o in gotiški b i u d
plu vati in litvanski pjauti, sanskritski puj d e s n klk.
>
5
'I*
V Moskvi je
umerl bogati
kupec Ivan Zarsky
y
dalj
dl
kalaniti in kaniti (horvatski), kiška, sanskritski kukši itd. Kakor v tih prilikah
od kterega je sploh znano, koliko denarjev je potrosil skoz celih 50 let za nakupovanje starih slovanskih ro-
kop
'i*
vidimo, da čerka Z med a
e
i
o
, u vlezava, tako je tudi mogoce bilo, da so stari Panonci govorili kl up i ti, namesto kupiti, tudi kulpiti. Ker pa kúp in kop ednako pomeni Haufen und Kauf, in ker je pervi pojem
in knjig.
Po naznanila „Danice Zagreb." je znani pater
Fr. Jukič razun „različnih pesem" pripravil za natia še troje knjig „elegij" in pa kanonika v Splitu, 1
ízvirniši
i
zakaj iz
ko p enj
ko p i č enj
na
Dv . f
rzic
pesmih
r>
Lěpo8t duše", rokopis od leta 1713
?
v 10

kuplenja, anhâufen ,sammeln,je postal pojem, k au fen.
Besedi kupiti in kopiti je znal stari Panonec
tudi klupiti, kulpiti, klopiti, kolpit
Na visoki peštanski šoli bo učil prof. F
dvakrat v tednu slovansko slovstvo
ízgovarjati
Klupa in klopa, Kulpa in Kolpa, ako ni zadnja oblik a metathezis latinska, kakor jo najdemo v besedah
Ozir
po svetu

b (bel) in alb

pal
pi
Dalj
5
Alb
Lab
so
Moč rusovske armade.
Ker so „Novice" že omenile turške armade
y
naj
tinski pisatelji Z zmiraj za samoglas- omenijo tudí rusovske, ker vsi taki spisi so doneski k
nikom postavljali, na priliko: Pel so Pels o dis lacas (Jornandes), Pel so lissa (Anonym de conv. Carant) mesto
(Aurel Victor), znanju sveta
(Rav)
3
P
?
der See
y
Ker sta oba gospoda po dvakrat govorila te pravde konec.
?
mislimo.
Vred.
da je
Vojskina moč ruske deržave ee deli na dvoje moč na morju, in 2. na suhem.
1. Na morju.
I. V
Moč na morju je slabji od moči na suhem, vendar se smé vverstiti med moći perve verste. Glavni vzrok tega je, da se na Ruskem povsod še ni razvila kupčija na morju, da bi se vajeni mornarji zamogli porabiti za vojaško brodarstvo. Tedaj se morajo za brodovje nabi-rati mornarji iz notrajnih okraju, kteri niso vajeni morja in se morajo še le za brodnarje izučiti. — Drugi vzrok pa je ta, da je baltiško morje 5 do 7 mescev na leto zamerznjeno, in da brodovje na černem morju ne smé skoz Dardanele; tedaj manjka Rusom velicega oceana. Rusi sploh in posebno plemenitaži ne Ijubijo morja; to zlo odverniti, je zdajni car zvolil
drugorojenega
sina
5
Konstantina, za admirala ruskega brodovja.
Vojskino brodovje se deli na dvoje: 1. v brodovje na baltiškem, in 2. na černem morju, ki stori skupej 5 divizij (3 na baltiškem, 2 na černem morju). Brodovje na černem morju, za sedajno vojsko s Turki posebno potrebno, je dokaj slabji od unega na baltiškem morju.
Vsaka divizija obstoji iz enega velicega trijambor-nega, treh dvojambornih brodov, 6 fregat, 1 korvetein 4 manjših bark. K temu se prištevajo še parobrodi. K baltiškem brodovju pridejo razun tega še veslarski po-
břežní čolni, kterih je več kot švedsko-norskih
(čez
500), ravno tako k cernomorskemu, koliko da jih je.
Posadka vsakega velicega
vendar se ne ve
>
broda znese 1100 mor-narjev in vojakov s kapitanom vred, ki mora biti rojen
Rus. Služba terpí 25 let.
Naj urniši mornarji so na baltiškem morju Velkorusi in Fini, in na černem morju Kozaki in Gerki.
Cernomorsko brodovje je imelo pred desetinu leti 3 brode trijamborne po 120 topov, devet dvojambornih
topov; 19 velikih
brodov in 6 fregat,
po 84 in 7 po 74
11 korvet in brig in 6 parobrodov. Topov je bilo skupej 1535. Pa v desetih ietih se je število brodov kakor tudi topov močno pomnožilo.
Vsega brodovja (na obéh morjih) je: 45 velkih brodov, 30 fregat, 5 korvet, 20 brig in 50.000 mož.
Najveći ruski brodovi so: „Rusko" z 130 topovi, ..Dvanajst aposteljnov" z 120, „Trije svetniki" z 120
f
in „Varšava" z 120 topovi.
(Dalje sledí).
prikazuje.
*	-	f	V
Za vino se bo letina na spodnjem Sta
jarskem nek dobro obnesla ; veliko
ga
bo
y
pa tudi
bolji bo, kot lani.
V
Hegy alji
na Ogerskem so
veliko novih
mogli
letos toliko češpelj přidělali, da so sušivnic napraviti. Ker je pa scer celo malo kupca bilo, je šio veliko češpelj pod zlo. — Dunajski časnik „Presse" pripovedoje, kako se cena zemljiš na Ogerskem od leta do leta vikša; lani poleti je kupil neki tergovec iz Pešta neko zemljiše za	,
ga je že prodal, kakoršno je kupil, za 2400
1000
letošnjo spomlad
Parižka družba
ď
Encouragement
je razpisala 2
darili, vsako po 3000 frankov, kdor naj bolje popiše tertjo bolezin io kdor znajde naj gotovši pomoček zoper njo; verh teh daril pa je še razpisala 3 po
1000 frankov, in 6 po 500frankov za postavljene druge vprašanja o ti bolezni. Do 31. grudna t. 1. je zadnji
cas na te vprašanja
zbor leta 1854 razsodil, tarn.
odgovor
dati
5
o kterih bo obćni
Turška
reč
je se zmiraj
, kjer je bila. Napoved vojske, ktera je bila po vsih mošeah (cerkvah) Turkom oklicana, je ljudstvo zlo raz-
veselila
V Hl'
razglasu
ker
55
Omer-paša bo imel vojsko zoper Ruse začeti,
Moskova" zlo sovražijo. Sultan pa v tem resno opominja vse svoje podložne: maho-medance, kristjane in jude, naj med saboj mirni osta-nejo.
pa kako? ker Do na va med Turki in Rusi teče, in čez Donavo priti je zastavica, ktere vganjka bi utegnila za Turke zlo nesrečna biti. Scer stavlja turška vlada velik up na število svoje armade, ktera nek znese 350.000 mnogoverstnih vojakov; egiptovski kralja-namestnik ji je poslal jedro svoje armade na pomoč; ponudili so se ji begúni iz Ogerskega, Poljskega, Nemškega in Laškega ,
in
% ■
od serbskega kneza se nek tudi nadja podpore. Knez
Černogorski tudi orozuje po svojih gorah armado

pa
gotovo
ne za Turke. Od angleške in fr ancozovske vlade se je govorilo, da mislite nekoliko armade v Carigrad posaditi, kakor so posadili Francozi armado v
ali francozki vradni časnik je preklical to
Rim

V
se
govoríco. Da bi bila hospoda rja v podonavskih kne
dosihmal tudi ni go-
večidel vse
Med
žijah od Rusov odstavljena bila, tovo. Al v ti turško-rusovski homatii
tako
gre
5
da se pred govori, potem se še le zgodi.
Carigradom in Sa mio, kjer Omer-paša stoji, so napravili golobjo posto. — Za novega gerskega patriarha
v Carigradu je 6. t. m. izvoljen bil Anthimos; sultan ga je berž poterdil, zato ker nek ni prijatel Rusa.
Novičar iz mnogih krajev
#
Predvčerajnem so
presvitlega
cesarja iz M
ko vega, kamor je šel svojo svetio nevesto in starise njene obiskat, spet na Dunaj nazaj prićakovali. — Politična nova vredba austrianskih kronovin je nek že od
Nj. veličanstva poterj
in se bode kmalo oklicala
Za gotovo
>
se slisi, da perva poskusnja z zeleznico po celem Semeringu je bila 15. tega mesca; hlapon ki je to skušnjo opravil, se imenuje „Lavant". — Zne-sek vsega cesarskega papirnega denarja med ljudstvom
in v cesarskih kasah je bil
p t e m b
po
znanilu vradnega časnika 144 milionov 839.767 tedaj memo mesca augusta za 5 mil. 12.450 fl. več.
C. k. ministerstvo nauka je pozvediti uk
po k
liko c prost
trok hodi v vsako ljudsko šolo in kolik
V •
w
J
da se bo iz te

določilo: ali so učilnice v
dostojni primeri s številom šolskih ali za
pripravnih
ne.
Dezelno poglavarstvo na Erdeljsk
otrok ali
naznanja, da so na meji spet ostřejši postave za govejo živino vpeljane, ker v podonavskih knežijah se med vpre-
Samopašnikom!
(Po Krilovu).
Pod dobom svinja se sukala In želod prav z bùtom hrustala.
Kdar se naguli ín našiti, Še tud1 začne pod dobom riti In korenine mu lomiti.
„Ni kar !" mu z doba vran velí: „Ne vidiš, da se
posuši?"
„Naj se, če hoče, mi je
m ar ! "
Odrolme mu nečedna stvar
?
r>
Dokler imam želoda kaj , Mi rasti dob , al pa nehaj
Ce precej To reče
»
pade ! žal ga mi ino dalje rije !
Je
ru
Tiskanii popravku
snimi voli rusovske armade spet
V poslednjem listu na 335. str. v 8. versti od zgoraj beri
Maener namest Mauer.
„Slovanski popotnik" popravi nam podani popis slavjanskih
naukov na Dunajském vseučelišču, da namest Tenže (česko ) se
goveja
kuga pogostoma ima brati ravno tišti.