iT. tečaj 1849.
V četertik 11. kozoperska.
15. list II. polovice.
Pridni gospodar in gospodinja pa malopridni posli.
CPovest naši mladosti v poduk.)
|JiI je gospodar od Boga s premoženjem dobro obdaren. Imel je veliko polja, in je zraven kinetiškiga dela še kupčeval. Naj imenitniši kupčevavec je bil v deželi. Potoval je po mestih in vaseh na sejme, in je z vso marljivostjo gledal terdni stan svoje domačije še veliko bolje in terdneje postaviti. Tudi z medam in žitara je kupčeval. Ljudje so radi k njemu hodili, ker bil je zgovorin in priljudin, in njegovo premoženje je od dne do dne bolj raslo. Pravičen in skerben oče je bil, ter je nevtiudljivo si prizadeval, kakor vsak priden oče svojim otrokam stan zlahkoteti, in jih po mogočnosti s potrebnim preskerbeti. —
Njegova žena je bila bogoljubna, postrežna, tiha, in si je že v milosti svoje ljube otročičke v božjim strahu zrediti in lepo podučiti prizadevala. Imela je veliko družine, veliko dekel in hlapcev pri domačiji. Vsako večer, preden so šli počivat, je bila hvalevredna navada pri teh ljudeh svete in druge nedolžne pesmi prepevati. Razne pripovedke, ki so nedolžne otročičke k vsimu dobrimu budile in krepile, so bile posebno svetovane od dobromisleče matere. Eden
114
bolj ko drugi se je tersil,./kaj lepiga povedati, iz slavnih časopisov brati. Mila mati cele družine je pa, svojo dopadljivost in radost pokazati, zdaj to, zdaj uno, dobro podelila tem, ki so kako izverstno povedali.
Tako je lepi red in blagoslov božji pri teh zakonskih očitno prebival, in posnem'anja vredne navade so celo deželo k enaki pridnosti in izrejenju budile. Vedno so starši pred očmi imeli pervo naj imenitnej-šo skerb, svoje otroke v šolo pošiljati, Toraj so pa njih otroci tudi dobro napredovali in pri očitni poskuš-nji pohvaljeni in obdarovani bili. Kolika radost za stauše, kolika hasen (korist) za otroke! Večkrat sta rekla oče in mati: Vse, kar imava, bodo tudi naši otroci imeli. Ali nesreča, hudobni ljudje jim zamorejo blago odvzeti, nikdar pa tega, česar se nauče.
Med dobro družino pa je omenjeni gospodar imel tudi malopridne potuhnjene sebirade, ki so dolgo časa že njegovo premoženje od strani na tihoma odrapo-vali, tako dolgo, da so bili /asačeni.
Eniga popoldne gre verli gospodar s svojo ženo na polje. Malovredne služabnice navadno kaj naglo nekaj pečenke in povitico spekd, in par bokalov naj boljšiga vina iz kleti prineso. — Povabijo še nektere znanih malopridnežev. Vse je pripravljeno, in drušina se brezs»kerbno dobro obnaša pri mizi, z jedrni vsake baze bogato obloženi, nič ne nadjaje se, kedaj da gospodinja nazaj pride. Ali malo časa je preteklo, kar se gospodinja na dom verne s svojim psetam, ki jo je lepo povsod spremljalo. Krnalo zapazi eden izmed povabljenih skrivnih gostov, da gospodinja na dom hiti. Vsi dobrovoljni gosti so prepadeni, in nimajo časa kam poskriti pripravljene jedi. Vender se eden domisli in svetuje: Pod pcfcteljo ž njimi!
Ko bi trenil, so jedi pod posteljo. Vse je ostra-šeno, vse obupljivo in trepeče, kaj, ko bi gospodinja zaduhala. Tode ona res nič ne zaduha. Vsi se vesele in mislijo, vse se bo po sreči izteklo. Kužku stopivšimu v sobo, nekaj verlo diši. Iše tako dolgo, da najde. Gre pod posteljo, ter začne nositi kos za kosam na sredo  sobe, tako dolgo,   da ga gospodinja vgleda.
115
Zdaj še le se ji oči odpro, kaj de je. — Pri ti priči pokliče dekle po redu k sebi, in lahko si mislite, kako se je proti njim obnašala, in kaj še le je gospodar domu pridši storil z nevernimi služabnicami. Vse je od hiše spodil, in sramotno se po vasi potika malo vredna družina.
Otroci! v pričijoči povesti se bote učili skerbni in marljivi biti, kakor omenjeni starši. Kadar bote gospodarji, gospodinje, pazite na svoje posle $ zakaj slaba družina vtegne vaše premoženje v nič pripraviti. Ne dajte se jim preveč od dobre strani spoznati, ker bodo hoteli kmalo vam enaki biti. Berite radi domače, slavno poznane časopise. Varite se premakniti kaj že v mladih letih. Mislite si vedno: „Božje oko me vidi, in njega roka me bo hitro hitro zadela." Hodite marljivo v šolo in napredovajte lepo zlagoma v vsih vednostih za živlenje silno potrebnih. Posebno sker-bite, verni in vredni udje matere naše „SJave" biti.
J. Korban.
Krištof I4.olomS> najde Ameriko.
Krištof Kolomb, ali z latinsko končnico Kolum-bus imenovan, je bil učen mož iz Genove na Italijanskim. Temu učenimu mož« pride na misel, da mora razun Evrope, Azije in Afrike še en kos zemlje biti, in da bi se moglo tje priti, ko bi se od Evrope proti solnčnimu zahodu po morju veslalo. Bolj ko je mož to reč premišljeval, bolj je bil svoje misli gotov, bolj je želel pot sam iskati. Brez pomoči kakiga vladarstva pa tega ni mogel. Ni bil bogat. Kolomb prosi tedaj naj prej svetovavstvo vladarstva v Genovi, za pomoč. Pa mu odgovore: „Ta je bosa." — Ne dobi nič.
Ravno taka se mu zgodi v Benetkah, na Francoz-kim, Angležkim in Portugalskim. Ves klavcrn se poda zdaj Kolomb k španskimu kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli. Po dolgih razgovorih in gorečih prošnjah dobi vender tri ladije in devetdeset mož, s kterimi 3. velikiga serpana 1492 odrine. Neizrečene so bile težave, ki jih je
116
mogel ta srečni mož prenesti. Sosebno je imel s svojimi babjovernimi in nemarnimi ljudmi toliko opraviti, da nikdar tega. Več kot enkrat so ga hoteli vmoriti, ker niso tako dolgo do suhiga dospeli. Ze tri mesce po morju jadrajo.
Cez 70 dni vgleda Kolomb veuder suho. Bil je otok po imenu „Gvanahani." Kolomb ga je kerstil „San Sal-vador" to je „Sveti Odrešenik", ker gaje ta najdeni otok smerti otel. Njegovi ljudje v ladiji bi ga bili namreč vmorili, ko bi ne bili še nekoliko časa do suhe zemlje prišli. Nato najde Kolomb še dva otoka: „Kubo" in „Haj-ti." Desiravno so bili to le otoki, in še ne prav za prav terdnja zemlja noviga sveta, je bil pot do noviga sveta, ki so ga kasneje Ameriko imenovali, vender le najden.
Kolomb hiti na Špansko nazaj to veselo novico kralju in kraljici sporočit. S kakim ukaujem in rajanjem da ga je sprejelo ljudstvo, s koliko častjo Ferdinand in Izabela, se ne more skoraj popisati.
(Dalje sledi.)
v
Življenje imenitnih Slovanov.
Jožef Dobrovski.
Jožef Dobrovski, sin slovaških starišev, se je narodil v Jermetu blizo mesta „Rab" na Ogerskim 17. velikiga serpana 1753s» leta. Se mladenček pride na Češko, kjer se češkiga jezika nauči. V Praškim vseučilišu zverši modroslovje, to je sedmo in osmo šolo. Nato stopi leta 177Ž v samostan ali klošter in v red Jezusove družbe. Ker je pa ta red potlej nehal, se poda Dobrovski zopet v Prago nazaj, da bi tukaj bogoslovsko, to je deseto šolo doveršil. Knez No s ti c po^ imenu ga vzame za domačiga učenika svojih otrok. To je bila njegova sreča. V knezovi hiši je imel namreč priložnost, se z učenim zgodovinarjem ali zgodopiscem Pelceljnam spoznati. Ta učeni mož je v njem kmalo veselje do češke zgodovine in pismenstva obudil.
Kasneje je bil Dobrovski vodja velike učilnice blizo mesta Holomovca na Moravskim. Po smerti cesar-
117
ja Jožefa II. pa so ga v stan pokoja djali. Vnovič v No-stičevo hišo pride. Popotoval je s knezam po Nemškim, Poljskim, Rusovskim, na Dunaj in druge kraje.
Po dokončanim popotovanju se vda z vsim trudam slovanski zgodovini in pismenstvu.
Več imenitnih bukev je spisal. Nar bolj imenitne so: ^Zgodovina češkiga jezika in pismenstva", — Slavin, poročilo iz Ceskiga na vse slovanske narode", — ,,Glagolitikaf", — „Slovnica češkiga jezika", —¦ „Slovnica staroslovanska. Tudi v lnar-sikterim časopisu je včasi kaj napisal. On je pervi našel šest oblik slovanskiga glagola (Zeitwort), in bi bil pri naših učenih že samo s tem neumerjočo imenitnost svojiga imena dosegel^ ko bi bil nič druziga ne spisal. Učenci višjih šol naj bi v knjižnicah posebno njegovo slovnico staroslovanskiga jezika marljivo prebirali. Staroslo-vanski jezik je izvirek vsih slovanskih narečij. Kdor ga dobro ume, se nauči veliko ložje po rusovsko, ilirsko, češko i. t. d.
Vmerl je Dobrovski v Berni, glavnim mestu mo-ravske dežele, G. prosenca 1829. Redki so tako učeni možje, kot je bil Dobro vski. Slaven pesnik od njega ta-kakole govori: „Ilojen je bil na Ogerskim, prebival je na Češkim, potoval je po Poljskim in Rusovskim, vmerl je na Moravskim, da bi tako vse slovanske narode pobratil."
J. Navratil.
Umni Konj.
(Povestica. — Poslovenil A. N.)
Gospod učitelj Kriiger po imenu pripoveduje sledečo znamenitno zgodbo: Eden njegovih prijatlov je bil svojiga znanca obiskal. Že v tami jase (jezdi) domu. Pot je deržal skozi hosto. V strašni tami, ker je naglo jezdil, se zadene v vejo, in tako v njo telebi, da se ves vertoglav na tla zruši.
Koiij viditi, kaj da se je njegovima gospodarju zgodilo, se berž oberne, in ker vidi gospodarja v kervi ležati,
118
hiti naglo v tisti kraj nazaj, kjer je bil gospodar pri-jatla obiskal. Najde vrata zaperta iti zaklenjena, ker so prebivavci že počivali. Nabija s podkovo po vratih, dokler ljudje ropot zaslišijo in vrata odprejo. Ljudje prestrašeni, konja brez jahača viditi, sledijo nesrečo. S svetilnicami se na pot podajo. Konj naprej stopa in jih pripelje na kraj, kjer se je bila njegovimu gospodarju nesreča pripetila.
Mu srečno pomorejo. Nikoli ni pozabil gospodar konju dobriga dela, ki mu ga je bil V tej nesreči storil.
Mlada pijanca in igravca.
V nedeljo večer sim vidil v neki Ljubljanski kerčmi dva fautalina, komaj po 12 let stara, ki sta za denarje tako imenovano „domino" igraje, 3 poliče vina izpila. Smer-kovca-sta se ga bila tako načepala, da še sedeti nista mogla. Kaj bo še le, kadar odraseta! Ali je kaj hujšiga na svetu kot igra za denar in pa, pijanstvo? Kdo popiše, koliko nesreč, koliko hudobij, koliko moritevseje že po igri in pijanstvu zgodilo! Varujte se, premili slovenski nila-denči! skerbno skerbno obojiga.
Kerčmarji in kerčmarice pa, ako hočejo biti pošteni, naj zadrevijo take smeikovce z leskovko iz kerčme, ne pa jim priložnost k hudobiji dajati, in sicer zavoljo nekoliko krajcarčkov dobička. Ako ne bo kerčma drugiga dobička imela, taki možje je gotovo ne bodo obogatili.
Vi, stariši! pa verno pazite, kod vaši otroci postopajo, in kaj da počnejo, da se ne bote svoje nemarnosti prekasno kesali. Pravijo, da sta imenovana fantalina iz Krakoviga.
K.erv, rejilo človešliig-a telesa.
Človeku je treba od dneva do dneva veliko jedi in pijače. Večji del povžite jedi in pijače pa poserkajo pi-javkice, to je neštevilne in nevidne cevne luknjice. Skozi lete cevne luknjice pride večji del jedi in pijače kot mleko v kerv (kri). Ostanjki, kterih cevne pijavkice ne
119
poserkajo, se nabirajo v svojim kraju, da jih človek vsak dan sprazne. Tako dobi odrašen človek po primeri vžiti-ga živeža po 6 do 10 funtov na dan mlečniga soka v svojo kerv — če je več in tečnišiga zavžil, dobi več, če manj, pa manj. To ga redi. Tode zgubi po drugih potih skoraj ravno toliko, sicer bi se kaj naglo zredil. Iz odrašeniga človeka se namreč skadi ali spuhti vsak dan po nevidlji-vih luknjicah človeške kože do 5 funtov mokrote.
Usica brez repa.
CBasen. — Nekoliko z ilirskimi oblikami.}
Neki lisici zagrabi past rep, a ona *), da izbavi o-stalo **) kožo, pregrize si rep i uteče. Poten; da skrije svojo sramoto, sozove ***) ostale lisice iz sosedstva i začne jih nagovarjati, da bi si i one repove odrezale, jih uveravajoč tDj daje laglje lisici brez repa, nego li tt) z repom, Ondaj jedna starjih odgovori: „DokIer si ti rep svoj imela, nisi nas na to nagovarjala, a sadaj, ker si ti brez repa ostala, bi rada, da i "tiiO mi svoje odrežemo. Jeli? Kako si vendar pametna!"
Lisici brez repa je spodobau vsaki po svoji zločestiji nesrečni človek, ki drugem to, ki je zlo, s priliznjenoj besedo dobro i lepo imenuje, misleč: Ker sim jaz nesre-čan, naj bodejo i drugi. — Varujte se takih lisic brez repa!
Krava in zajec.
(Basen. — Poslovenjena po češki Aleša Parizeka.')
Krava se spusti za bežečim zajcem; in vse svoje moči napenja, da bi ga dotekla. AH zajec se s smeham proti njej oberne, rekoč: Ko bi ti še veliko'večja bila, bi me vender ne doteklaj zakaj velikost telesa tukaj nič ne zda, ampak lahkost in urnost nog, v kteri te pa jaz 'M veliko prekosim.
„____________L—
*) A o n a , ona pa ; a pomeni pa. — *•) Ostalo kožo* drugo kožo. (ki je o s I a 1 a). — •*•) Sozove, skliče. — f) V v e r a v a j o i , zagotovljajoč. — •j-f) Nego I i, kakor pa, — "htf) • je F° staroslovansko n*nlli vcasi pa „ludi", kakor tukaj.
120
Tako se tudi bebast človek, ko bi še tako mgočen bil, s pametnim v svojim djanju nikdar ne more meriti.
Smešnica.
Neka kmetica je bila dala svoji sosedi latvico mleka spraviti. Ko jo hoče nazaj imeti ji odgovori ta, da so ga muhe popile. Una jo gre tožit. Sodnik ji zapove, mleko nazaj dati. Žena mu več od dvajsetkrat pove, da so ga muhe popile. ,.Zakaj jih. nisi pobila?"' jo zaverne sodnik. „Ali se smejo muhe vbijati?"' vpraša ona. „Se ve, da se smejo; le pobij vse, kolikor jih najdeš \iC veli sodnik. Pri tej priči da premedna žena sodniku eno tako za uho, da je •tri solnca vidil, rekoč: ..Gospod! tukaj lazi ena prav velika, ravno taka, kakor tiste, ki so mleko popile."
Kratkočasnica.
Lojze Drukar, vinokupec iz perolina, je z nekim go-stam stavil, da ne zaraore sam suknje sleči. Stava je gotova. Berž ko se hoče omenjeni gost sleči, sleče tudi Drukar svojo, in je stavo dobil.                                k.
Zastavica.
Zakaj se zajec nazaj ozre, če kdo za njim zažvižga ?
•ioo pt>% muiu udu 'ofvz 'vtivlvSjl
I,evcevi slovenski predpisi.
„Slovenski lepopisni izgledi. Spisal Janez Leve, c. k. nčitelj v Terstu. Natisnila kamno tis karniča Edvarda Siegerja na Dunaju.''
Gospod i. Leve je rečene predpise po novim, tako imenovanim amerikanskim. načina (Mclhode) toliko lično spisal in tako pri-stojuo vredii, da jih ne moremo prehvaliti. Na pervim listu ti kažejo 3 podobe, kako pri pisanju sedeti, roko in pero deržati. Na drugim so mnogoverstni potegleji, iz k te rili vse čerke obstoje. Nato sledi 28 slovenskih in dva cirilska predpisa s pisnimi in nalisnimi čerkami, vsi na listih po 4 perste širokih v zvezku.
Nič manj kot krasota lepopisov nam je predgovor dopadel, v kterim je g. Leve prednosti pisanja po novim načinu prav jasno razložil. Cena celiga zvezka je 54 kr. srebra. V Ljubljani ima na prodaj bukvar  g. lgnaci žlahtni K1 eiamaier.
Rozalija Eg-er, založnica, J, Navratil, odgovorni vrednik.