Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) v sloTstvu slovenskem. XXII. L. 1864 je oglasil se Hicinger tudi v nUčiteljskem Tovaršu" št. 15: Naj starje ljudske šole na Kranjskem, in št. 16: 0 starih kranjskih šolah še nekaj. — L. 1865 pa prinese postojnske glavne šole poročilo sestavek, kteremu je pisatelj sam njen okrajni ogleda g. Peter Hicinger, slavnizgodovinarnaš, pravijoNovice 1. 33. nPivka" je teinu spisu naslov, kteri s kratko besedo pove, kaj da obdeluje učepi pisatelj. V njem bereš: ^kteremu kraju pravimo Pivka, in zakaj, — njeno zemljepisno lego, njeno višavo nad morjem, hribe in vrhove, jame, vode in jezera. Opisuje nam tudi ozračje, in zemljo ozir rodovitnosti; dalje Pivki določuje nekdanje stanovinke, ob kratkem sega v politično in cerkveno zgodovino, pripoveduje sedanjo razdelitev ter konečno o lastnijah in obnašanji pivškega ljudstva govori, na kratko sicer, toda Pivčanje, nikar ne prezirajte teh opominov! V sklepu našteva šole z letnicami njih začetka." 22* V BMitth. d. hist. Vereins" 1. 1864 je pisal: Beitrage zur Geschichte der Reformation in Krain; Regesten iiber Freudenthal, tiber die Venetianerkriege 1508 bis 1514; Ueber die Lage einiger Stadte der Romerzeit; Die militarischen Verhaltnisse Krains zur Romerzeit; Die Peutingersche Tafel oder die Geographie des Ptolomaeus in Bezug auf Krain; Ueber das Unterrichtswesen Krains im Mittelalter. — L. 1865: Mittelalterlicher Handel zwischen Krain und Venedig; Nachbemerkungen zur Bericbtigung einiger Punkte in Primus Trubers Leben; Neue Fundc von Romersteinen in Krain; Nachtrage zur 500jahrigen Griindungsfeier von Neustadtl oder Rudolfswerth; Auszug aus dem Schriftenregister der Stadt Stein; Statistisches aus Krain vom 18. Jahrhundert; Zur Reihenfolge der Landeshauptleute, Landesverweser u. Verordneten des Landes Krain, der Stadtrichter u. Burgermeister v. Laibach; Ueber gothische Kirchenbauten in Krain, namentlich iiber die Kirche in Zirkniz; Die "VVichtigkeit der Geologie fiir die Geschichtsforschung Kraius itd. — V »Blatter aus Krain" 1. 1864: Zur Geschichte v. Adelsberg u. desseu Grotten Nro. 1—6; Ueber den geschichtlichen Zusammenhang desMarktes Neumarktl u. der Ortschaft Ferlach in Karnten. — L. 1865: Blick in die Urgeschichte Krains Nro. 47. — V ^Triglav" I, 1865: Zur Frage iiber das Idrianer Bergwerk Nro. 39; Correspondenzen aus Adelsberg Nro. 13, 21 itd. — V Danico je 1. 1864 spisal: Stare fare na Primorskem št. 22 in 23, kjer v začetku opominja, da ,,Imenik ali katalog Ijubljanske škofije ima v tem zgodovinskem oziru posebno popolnost, in torej predstvo skorej pred vsimi enakimi zapisniki, ker na koncu pri vsaki fari naj staršo letnico, in sem ter tje še kako drugo bolj tehtno reč na znanje daje, kolikor je bilo to doslej niogoče zaslediti. Pervi taki zaznamki so bili 1. 1831 vzeti iz pripoved Valvazorjevih, dalje pa iz naznanil dotičnih cerkvenih predstojnikov, ki so bile pa večidel posnete le iz kerstnih bukev". Po listinah iz raznih arkivov itd. jc bolj popolnoma izveršil ga ravno Hicinger za 1. 1804; le čudno je, pravi v omenjenem popisu, da končnega imenika kranjskih fara marsikdo dosti ne pogleda, in nekteri predstojnik še za svojo faro ne ve, koliko njeno starost pričuje imenik, vsaj — tudi zgodovinska vednost ima svojo vrednost! — Tako je vsled sporočila Ijubljanske realke o fari ribniški popisal v 1. 24 še sNektere stare fare na Krajnskem" res po najboljših virnikih zgodovinskih. — V Danici I. 1865 št. 3—17 nahaja se prav znamenit spisnjegov: Beseda o kerstnih imenih, ki marsikaj dobro pojasnuje, pa se še vedno le premalo spolnuje. — nKer se tistim, ki se keršujejo, ime priklada kakor takim, ki sc imajo v Božje otroke v Kristusu prerodili, in v njegovo vojaštvo zapisati: tedaj naj skerbi duhovni pastir, da se ne prikladajo imena napčne, izmišljene, smešne po praznem neverstvu ali po hudobnem človeštvu posnete, ampak imena svetnikov, da se verniki po njihovih zgledih k pobožnemu življenju spodbujajo, in po njihovih prošnjah si brambo dobivajo" — tako sedanjo cerkveno postavo zastran kerstnih imen naznanuje rimski ritual, in Hitzinger nato iz onega pristavka kaže nektere posebne vodila, da na pr. za moške se najbolj primerjajo imena svetnikov, in za ženske imena svetnic; da se pomni dan ali god kerstuega priporočnika ali patrona; bolj prav je, med raznimi izbirati imena svetnikov, kterih življenje je bolj znano, in se tedaj lože daje v posnemanje; po rimskem martirologiji in koledarji, ne pa po evangeljskih ali protestanških koledarjih, kar dela zmešnjavo, in naj tacih godov nekteri sledijo tukaj po svojem pravem imenu in poinenu, ker se nektere rabijo vzlasti po višjih bolj plemenitih stanovih, in ,,tako bi se dalo še o marsikterem imenu govoriti, pravi v tem — menda poslednjem svojem sostavku v Zg. Danici — Hitzinger, kterega ljudje posnemajo po kterem koledarji si bodi, če tudi ni katoliški, ali po kteri drugi osebi si bodi, če ravno ga tista sama zase ni s premislikom izbrala. Prav bi bilo, da bi obširniši katoliški koledarji se bolj ozirali na cerkvene izvirne spričevanja, in da bi popisovavci življenja svetnikov pred drugimi se deržali na tiste svetnike in svetnice, kterih imena se rade rabijo za kerstne imena." V Novice 1. 1864 je sporočal časih s Pivke, na pr. 1. 29, da šola postojnska polagoma napreduje in je letos namesti navadne razredbe dala na svetlo v slovenskem jeziku letno sporočilo, v kterem za vvod stoji kratka zgodovina postojnske šole, kjer se izreka tudi želja po kaki realni gimnaziji za Notranjsko. Ko deček doverši navadno ljudsko šolo, se lahko še ne>azloči, za kakošen stan je bolj pripraven in namenjen; sama realka ga precej odpelja duhovstvu, pravoslovju ali zdravilstvu, sama gimnazija ga nasprot pa odvzame kmetijstvu, obertniji ali tergovstvu. Realna gimnazija pa najbolj zadostuje potrebam inladine, ki se želi kaj več izobraziti itd. — Da je segal Hicinger v vsaktere preiskovanja, spričuje spis 1. 10—13 v Nov. 1865: Stare stavbe na kolih, kjer v začetku piše na pr.: Toliko besedi je današnji dan po mnozih časnikih zastran pohištev, ki jih je starodavno človeštvo imelo na vodi, to je, zastran starih stavb na kolih (Pfahlbauten), dajepotreba, da tudi Novice svojim bravcem povedo kaj o njih. Zanimiva je ta reč. Sledeča razlaga se ozira večidel na to, kar je znani dunajski zemljoslovec dr. Hochstetter pisal o stavbah na kolih itd. — flNi dolgo, kar je Slovenec željo in prošnjo izrekel, naj kdo naših zgodovinarjev notranje avstrijansko skupino temeljito prerešeta. Novice donašajo zdaj ta-le sestavek: Hvala!" — Tako naznanja vredništvo spis iz roke Hicingerjeve: 0 zgodovini slovenske zemlje, ki ga je po Novicah istega leta št 30 pouatisail Slovenec v Celovcu 1. 58, Besednik itd., ki je res znanstven in kaže, da glas o zvezi notranje avstrijskih dežel ni tako nov in da je vreden resnega prevdarka. — L. 31 je se ve da spet njegov spis: 0 povestnici dežele kranjske, kjer spregovorivši o društvu zgodovinskem, kako bi se moglo preravnati, pove svojo tnisel o jeziku, o nasvetovani knjigi, o njenem pisatelju ter o težavah za kranjskega zgodovinarja, koliko še manjka tvarine, in koliko ta reč potrebuje še preiskovanja. — Z ozirom na spis P. Ladislava v sporočilu novomeške gimnazije o sv. Hieronimu se je 1. 34 oglasil Hicinger, ter odgovoril na vprašanje: Hieronim, čegav je? — da ne po rodu, temuč po zemlji in znanji jezika je sv. Hieronim naš; ravno tako si ga svojiti zamorejo Hrovatje. — L. 37 in 38 ,je dal obširno sporočilo ,,Iz zbora avstrijskega gozdnega društva" v Postojni o Notranjskem, in v posebnem dopisu povdarja, kolika potreba je Notranjcem poleg pridnega dela in boljšega gospodarjenja tudi napravljati poštene ceste. Kakor je znanstven sestavek o zgodovini slovenske zemlje, tako umetno doveršen je tudi v Novicah 1866 1. 13—15 spis: Trst in njegovo obmestje. Zgodovinska črtica, spisal P. H. — Povod mu je povedan koj v pervih versticah: nV Trstu in njegovi okolici je v poslednjem času bolj živo vprašanje in poganjanje za prave razmere med italijanskim in slovenskim narodom; ne bo tedaj napačno, iz zgodovine nekoliko pojasniti pravice vsaktere strani". — L. 20 razlaga ob kratkem Nektera ljudska imena na Notranjskem in Primorskem, vzlasti o Čičih, Brkinih, in z ozirom na J. Bilčev spis o nekterih imenih Notranjcev in Istrijanov v 1. 23 je berž 1. 24 oglasil se spet „0 nekterih notranjskih ljudskih imenih". — Ker je za naslednje leto sestavljal Matici del koledarski, posebej zvezdoznanski, utegne njegov biti še tudi v Novicah 1867 1. 15 s čerko H. podpisani sestavek: Nove najdbe v soIdcu — menda poslednji, kajti 1. 36 naznanja že na slovstvenem polji tolikanj marljivega delavca prenaglo smert.