\9~ X3"3' . ~\, \\U'O \ va\\\,~ ~ , leto lk 31 , ste. 219 ·306, ljubijaoa, septem bec 1987, ud k 52 8·863 Uredniški odbor: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl · Izdajateljski svet: - delegat ljubljanskega geodetskega društva: Miran Brumec Recenzijski odbor: - delegat mariborskega geodetskega društva: Janez Kobilica - delegat celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar - predsednik - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franci Bačar - delegat primorskega geodetskega društva: Frančiška Trstenjak - delegat gorenjskega geodetskega društva: Uroš Mladenovič delegat Skupnosti geodetskih delovnih organizacij: Miroslav Črnivec - delegat Republiške geodetske uprave: Peter Svetik - delegat FAGG: Florijan Vodopivec - delegata'uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Božena Lipej Boris Bregant, Janez Kobilica, Branko Rojc, Peter Šivic, Florijan Vodopivec Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizaciJe in skupnosti je 20.000.- din Individualna naročnina je 1.500.- din. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamoo Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov. IZ ZNANOSTI IN STROKE - Slovensko narodnostno ozemlje na tujih vojaških kartah 1983- 1945 - 2. del (Branko Korošec) - Dodatni komentar k članku Branka Korošca (dr.Branko Rojc) - Obnova zemljiškega katastra (Matija Klarič) - Obnavljanje izgubljenih, uničenih ali odstranjenih mejnih znamenj, ki so bila v upravnem postopku dokončno določena (Vlado Kolman) - Zemljiški kataster - evidentiranje sodno urejenih mej (Stanko Pristovnik) - O prostorskih evidencah in tematski kartografiji v vzhodni Evropi (dr. Milan Naprudnik) - Fotogrametrični center za strojno metrologijo (dr. Jure Beseničar) ' - Geografsko-informacijski sistem - GIS (Andreja Gruden) - Posvetovanje: Osnovna geodetska dela in oprema za njihovo izvajanje (Božena Lipej) - Delovni seminar: Uporaba metod satelitske teledetekcije za potrebe kmetijske statistike (Božena Lipej) RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI Stran 223 225 239 241 247 250 253 257 26-5 269 270 - Nagrada vstaje slovenskega naroda 273 - Novosti s področja kartografske dejavnosti Geodetskega zavoda SRS 274 - Novosti s področja kartografske dejavnosti Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo 278 - Ogled Karavanškega predora 281 - Izobraževalni dan Dolenjskega geodetskega društva 286 - Priprava zakona o registru prostorskih enot 287 - četrto redno mednarodno srečanje predstavnikov geodetskih upravnih organov 288 - Geodetsko posvetovanje v Celovcu 289 - Načrti Ljubljane in njena podoba od 17. stoletja do danes 290 - 160 let Mapnega arhiva v Ljubljani 291 - Geometrično središče Evrope 293 Različni pogledi pri uvajanju enotne evidence nepremičnin (EEN) v Jugoslaviji 295 PREDSTAVLJAMO VAM ... - Geodetski priročnik - inštrumenti - Izmenjava strokovnih revij IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE - Izvlečki iz zapisnikov - Posvetovanja IZVLEČKI 298 298 300 301 303 C O N T E N T S THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - The Slovene National Territory on Foreign Military Maps 1938- 223 1945 - Part 2 (Branko Korošec) 225 - Additional Commentary to the Article by Branko Korošec (dr. Branko Rojc) 239 - Renewal of the Cadastre (Matija Klarič) 241 - Redefinition of Boundary Marks which have been Lost, Destroyed or Removed and which have been Delimited by the Competent Authorities (Vlado Kolman) 247 - Land Cadastre - Recording of Boundaries Defined in Court (Stanko Pristovnik) 250 - On Regional Records and Thematic Cartography in Eastern Europe (dr. Milan Naprudnik) 253 - Photogrammetric Center for Machine Metrology (dr. Jure Beseničar) 257 - Geographic Information System - GIS Report on the "isit to the Institute for Digital Image Processing in Graz (Andreja Gruden) 265 - Expert Group Meeting on Basic Surveying Works and Equipment for their Execution (Božena Lipej) 269 - Seminar on Applications of Satelite Teledetection Methods for the Needs of Agricultural Statistics (Božena Lipej) 270 NEWS AND CURIOSITIES - The Insurrection of the Slovene People Award 273 - Novelties in the Cartographic Activity of the Geodetic Survey of SR Slovenia 274 - Novelties in the Cartographic Activity of the Institue for Geodesy and Photogrammetry 278 - A Visit to the Karavanke Tunnel 281 - Educational Day of the Surveying Society of the Dolenjska Reg ion 286 - Preparations on the Bill on the Register of Regional Units 287 - Fourth International Meeting of Representatives of the Surveying Administrative Authorities 288 - Professional Meeting of Surveyors in Klagenfurt 289 - The Town Plans of Ljubljana and its Aspect from the 17 th Century till Today 290 - 160 Years of the Ljubljana Map Archives 291 - The Geometrical Center of Europe 293 - Various Views on the Introduction of a Unified Register of Real Estate in Yugoslavia 295 PRESENTATION OF ... - A surveying Manual - Instruments - Exchange of Professional Journals and Magazines FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA AND THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA - Excerpts from minutes - Professional Meetings ABSTRACTS 298 298 300 301 303 Petek, 18.9.1987, je bil pravi geodetski praznik. Za mnoge goste, obis- kovalce in gostitelje je bil to nepozaben dan. V letu jubilejev, kopra- znujemo 40-letnico Zveze geodetov Slovenije, Geodetske uprave SR Slove- nije in Geodetskega zavoda SR Slovenije ter 35-letnico ustanovitve Pro- jekta Nova Gorica, srno svečano obeležili tudi 160-letnico delovanja Map- nega arhiva. Republiška geodetska uprava je v sodelovanju z Arhivom Slo- venije pripravila priložnostno razstavo, katere otvoritev so počastili številni ugledni gostje iz domovine in tudi iz tujine.Slavnostni govor- nik, dr. Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slove- nije, je poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja arhivske in geo- detske službe ter pomembnost proučevanja zgodovine, ki se kaže tudi sko- zi razvoj zemljiškega katastra. Slovesnost se je nadaljevala na gradu Bogenšperk pri Litiji. Petletno delo zagnanih geodetov in zunanjih sodelavcev ter prostovoljni prispev- ki organizacij in posameznikov se odražajo v Slovenski geodetski zbirki, zbirki,ki bo pod okriljem Tehniškega muzeja Slovenije domovala na Val- vazorjevem Bogenšperku. Zbirka prikazuje razvoj zemljemerstva, geodezi- je in kartografije od prvih začetkov do današnjih dni.Slavnostni govor- nik, Vladimir Kavčič, predsednik Republiškega komiteja za kulturo, je ugotovil, da odpira geodezija zbirko med zadnjimi tehniškimi strokami kljub bogati in plodni preteklosti. Če bi zato izrekli kritiko geodetom, bi jo morali izreči celotni družbi, saj je bila geodezija dolga leta pod- cenjevana in pomanjkljivo vrednotena. Zvečer so s športno aktivnostjo v počastitev jubilejev nadaljevali geo- deti - planinci, ki so se podali na l. pohod slovenskih geodetov na Tri- glav in v soboto osvojili naš najvišji vrh. Ta petek je geodezija zaživela bolj kot vse druge dni v letu, morda celo v zadnjih letih. S praznovanjem jubilejev - otvoritvijo razstave in zbir- ke, katerima je bil pokrovitelj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, srno geodeti opozorili nase in na svoje poslanstvo tako v preteklosti kot tu- di v sedanjosti. Po vseh teh jubilejih in praznovanjih ostane le še ena vecJa jubilejna prireditev v mesecu oktobru - 20. Geodetski dan v Kranjski gori, ki bo skušal začrtati razvojno pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji. Pred strokovnim posvetom bo skupščina Zveze geodetov Slove- nije, ki bo med drugim razrešila stare člane organov Zveze geodetov Slo- venije in izvolila nove. Tako borno počasi zaključevali leto obletnic in otvoritev, leto, ko srno veliko delali na obeležitvi pomembnih mejnikov, leto, ko srno v nekoliko večji meri prebili ovire geodetsko- tehnične ano- nimnosti in upamo leto, po katerem borno še preudarneje in gospodarneje obvladovali procese družbene reprodukcije. Od novega vodstva Zveze geo- detov Slovenije in predvsem od vseh nas pa bo odvisno, kako borno zapiso- vali zgodovino vnaprej. GV 31(1987)3 Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Božena Lipej 223 IZ IN Branko KOROŠEC* SLOVENSKO NARODNOSTNO OZEMLJE NA TUJIH VOJAŠKIH KARTAH 1938-1945 - 2. del Do kapitulacije Italije septembra 1943 Prve mesece leta 1943 je kartografski in zemljemerski oddelek vrhovnega poveljstva nemške vojske (OKH) Gen. st. d. Heeres - Chef des Kriegskar- ten - und Vermessungswesen) nadaljeval redakcijo in tiskanje že omenje- ne, sredi leta 1942 začete detajlne taktične karte ("specialke") JUGO- SLAWIEN 1:25.000 v tribarvnem ofsetnem tisku. Del listov te karte je bil, kot smo že omenili, natisnjen do konca leta 1942, listi zahodnega geo- grafskega izreza te karte, zajemajoči ozemlje zahodno od 12 stopinjske- ga poldnevnika po Parizu - tu gre za vse liste v merilu 1:25.000 sekcij Tolmin, Bled in Vrhnika bivše jugoslovanske karte VGI 1:100.000 - pa so bili pripravljeni in natisnjeni v pomladanskih mesecih leta 1943. Kot ve- mo, bivši jugoslovanski Vojaškogeografski inštitut pred zlomom kraljevine aprila 1941 ni dokončal vseh "slovenskih" listov tedanje specialke v me- rilu 1:25.000 ter so tej jugoslovanski karti manjkali listi CELJE 2c in 2d, CELJE 3b, CELJE 4a, 4b, 4c in 4d, ROGATEC le in ld, ROGATEC 2c in 2d, ROGATEC 2c in 2d, ROGATEC 3a, b, c in d, ROGATEC 4a, b, c in d, PTUJ le in ld, PTUJ 2c in 2d ter NOVO MESTO 2a in 2b, SAMOBOR la, b, c in d, SA- MOBOR 2a, b, c, din SAMOBOR 3a. Nemški OKH je začasno rešil problem za- radi manjkajočih izvirnih kart v tem merilu s ponatisom fotografske po- večave standardne avstrijske karte v merilu 1:75.000 v črno-beli izvedbi v merilo 1:50.000 - to so uporabljali tudi italijanski partnerji - a ker je bila ta v vsakem oziru zastarela, je bilo treba kar se da naglo pois- kati in izvesti boljšo rešitev. Najpreprostejša in najhitrejša rešitev je bila - razumljivo - le fotografska povečava izbrane najprimernejše karte. Zato so znova fotografsko povečali liste stare avstrijske "specialke" ta- ko imenovane tretje deželne izmere v letih 1878/79 v merilu 1:75.000 in v črno-belem natisu, ki je bila med prvo svetovno vojno deloma reambuli- rana (leta 1916), potem pa v letih 1928 do 1934 v dunajskem Vojaškem geo- grafskem inštitutu (Militargeographisches Institut) občasno dopolnjevana, ob pripravah na vdor v Jugoslavijo pa nekako zanemarjena. OKH je zdaj po- storil zamujeno in liste/sekcije te karte s (starimi) naslovi CILLI und RATSCHACH (Celje in Radeče), ROHITSCH und DRACHENBURG (Rogatec in Kozje), PETTAU (Ptuj), RUDOLFSWERTH und GURKFELD (Novo mesto in Krško) ter list RANN und SAMOBOR (Brežice in Samobor) znova fotografsko povečal v merilo 1:25.000. Dvojna povečava v stopinjskem sistemu karte ni povzročila neskladnosti, saj se stopinjska mreža poldnevnikov po Ferru (stara avstrijska stopinj- ska razdelitev) v poldnevniku 33 stopinj - ta poteka prek Slovenije - "ujame" s 13 stopinjskim poldnevnikom pariške stopinjske mreže, po tej *61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84; zgodovinar-publicist. Prispelo za objavo: 1987-04-29. GV 31(1987)3 225 pa je bila izdelana predvojna jugoslovanska karta v merilu 1:25.000. No- vi listi so torej vpeti v zaključeno stopinjsko mrežo po Ferru, z ozna- ko pariških in greenwiških poldnevnikov na obrobju. Prek listov je v čr­ ni barvi odtisnjena stara koordinatna mreža, dokaj svojevrsten pa je to- pografski videz novih listov. Dvojna povečava je sicer fino Lehmannovo tehniko črtkanja reliefa tako ojačala/karikirala, da je bilo treba re- lief dopolniti še s plastnicami. Močno zgostitev reliefa še povečujejo kraji, ceste, neobarvani potoki in reke, železnice ter ostali topograf- ski znaki zoro-, hidro- in toponimi v dvojni velikosti. Gozdovi so na- tisnjeni v bledi travnato zeleni barvi. Prek karte je v vijoličasti bar- vi odtisnjena veljavna nemška (OKH) koordinatna mreža (4 cm= 1 km), v isti vijolični barvi pa so natisnjene tudi nove meje med nemško okupa- cijsko cono in Ljubljansko pokrajino oziroma Neodvisno državo Hrvaško in Madžarsko. Novi listi (sekcije) te karte so ohranili velikost in ob- liko - ter opis - detajlne taktične karte JUGOSLAWIEN 1:25.000. Sredi poletja, avgusta 1943, je bila na dunajskem Vojaškem geografskem inštitutu dokončana redakcija in pripravljen natis deloma dopolnjene no- ve izdaje standardne avstrijske specialke v merilu 1:75.000, ki je pod naslovom SPEZIALKARTE der ALPEN und DONAU- REICHSGAUE 1:75.000 (Podrob- na karta alpskih i'n donavskih dežel rajha, 1:75.000) postopoma prihajala iz tiskarne (tudi v ponovnih natisih posameznih listov) še vse naslednje leto 1944. To lično in zanimivo karto v Sloveniji dobro poznamo, saj sta jo uporabljali namška civilno-politična uprava in policija (s pomožnimi enotami vermanšafta) ter, leta 1944, nekateri štabi kvislinških enot slovenskega domobranstva. Natisnjena je bila v treh osnovnih barvah: v črni barvi je bil natisnjen črtkasti relief, prav tako vse prometno omrežje ter ves imenski opis in obrobje (posameznega lista) karte. V bledo modri barvi (pri ponatisih v letu 1944) je natisnjeno vodovje z imeni, v bledo zeleni barvi pa gozdna območja. Nove državne meje in meje okrožij so prek osnovne topografije natisnjene v bledo rdeči barvi, enako tudi legenda meja z navedkom meddržavnih po- godb o njihovi določitvi in veljavnosti. Desno obrobje listov te karte je precej širše in zapolnjeno z obsežno legendo topografskih znakov, tol- mačem topografskih okrajšav, navodilom za uporabo koordinatne mreže in koordinatnim merilcem (kotnikom); spodnji rob lista zapolnjuje razmerno merilo z naslovom izdajatelja karte in shemo političnih meja na listu v levem kotu. Listi (sekcije) te detajlne karte so poimenovani po novi no- menklaturi in oštevilčeni po novejšem sistemu s štirimestnimi številkami (glej shemo listov 9.). Pri krajevnih imenih je ob redakciji te karte prišlo do sprememb poimenovanja krajev predvsem na nemškem zasedbenem ob- močju Slovenije12 ), na ozemlju tedanje italijanske ljubljanske pokrajine so krajevna imena večjih trgov in pomembnejših krajev natisnjena v nemš- ki obliki, kakor jih je uporabljala že avstrijska specialka v istem meri- lu iz časov pred koncem prve svetovne vojne - ista stara ponemčena kra- jevna imena so uporabili redaktorji te izdaje karte v letu 1944 tudi za kraje na slovenskem ozemlju, ki je po rapallski pogodbi prišlo pod Ita- lijo. Za poimenovanje slovenskih krajev v Prekmurju, priključenem k Mad- žarski, so redaktorji uporabili madžarsko poimenovanje iz pomladi 19421 3 ). Očitno so se avtorji te karte "alpskih in donavskih dežel (Gauov)" izred- no potrudili zabrisati sledi slovenstva s prilaščenega slovenskega ozem- lja kar najbolj dosledno ter mu dokončno vtisniti znak ponemčenja tudi v tej uradni obliki - topografskem kartnem dokumentu. Zadnji trije listi te karte, sekcije 5654 RADELSTEIN (Bučka, prej Rudolfswerth-Novo mesto), 5455 WINDISCH FEISTRITZ (Slovenska Bistrica) in 5653 WEIXELBURG u. ZIRK- NITZ (Višnja gora in Cerknica) so bili pripravljeni za natis šele avgusta 1944. Poleti 1943 je kartografski in zemljemerski oddelek vrhovnega poveljstva nemške vojske pripravil in natisnil ter označil kot prvo izdajo operativ- no-strateške karte karto EUROPA 1:50.000 (Deutsche Heereskarte EUROPA 1:50.000 - Ausgabe Nr. 1 - 1943), ki pa je za razliko od svoje predhodni- ce iz leta 1942 imela greenwiški stopinjski sistem listnih sekcijskih 226 GV 31(1987)3 izrezov. Slovensko narodnostno ozemlje je zajeto na listih L 33 sw VENE- DIG (Benetke) in L 33 SO AGRAM (Zagreb) - glej shemo listov. Natisnjena je bila v petbarvnem ofsetnem tisku: bledo rjavi relief je izrisan s plastnicami brez senčenja, gozdna območja so natisnjena v bledo zeleni barvi, vodovja v modri, državne meje in pomembnejše ceste pa v cinobra- sto rdeči barvi. Ves topografski opis karte je s podatki na obrobju vred (topografska legenda in tolmač okrajšav, podatek o letnem magnetnem od- klonu, merilo in naslov izdajatelja, shema političnih mej) natisnjen v črno rjavi barvi. Karta je v barvnih tonih opazno bolj bleda od predhod- nice iz leta 1942 in se po tem izredno približuje armadnim preglednim kartam Zahodne Evrope iz leta 1936. Seveda so imena slovenskih krajev na njej - merilo ne dopušča posebne gostote krajev - natisnjena samo v nemš- ki obliki; izjemi sta Ljubljana in Zagreb z originalnimi imeni v oklepa- ju in v drobnejšem natisu. V primerjavi s prejšnjimi izdajami karte v istem merilu je ta karta Evrope 1:500.000 - 1943 vsekakor ena očem naj- prijetnejših izdaj nemške vojaške kartografije. Poraz nemškega Afriškega korpusa (Afrika-korps) in italijanske afriške armade v Tunisu 7. oziroma 13. maja 1943 je prisilil Hitlerja in opera- tivni štab nemških oboroženih sil (Wehrmachtsfuhrungsstab) k pospešeni pripravi načrtov za strateško obrambo Italije in Balkana - grozila je zavezniška invazija v "trebuh" Evrope - Sredoz"emlje. Že maja 1943 usta- novljeni obnovitveni štab (Auffrischungsstab) v Munchnu, ki mu je nače­ loval feldmaršal Ervin Rommel, je za obrambo evropskih obal Sredozemlja, Italije in Balkana mrzlično pripravil pet tajnih načrtov, od katerih je načrt Alarich vseboval ukrepe za zasedbo in obrambo Italije, načrt Kon- stantin pa operacijski plan zasedbe grške in jugoslovanske jadranske oba- le. Julijska zavezniška invazija na Sicilijo in polom Mussolinijevega fa- šističnega režima 25. julija 1943 sta narekovala Rommlu pripravo novega obrambnega načrta za Italijo, načrta ACHSE (Os), katerega operativni del je narekoval zasedbo Italije z nemškimi četami. To so Nemci po uradnika- pitulaciji Italije 8. septembra 1943 tudi storili, vdrli so v Italijo - hkrati pa zasedli tudi Ljubljansko pokrajino. Rommlov munchenski štab je v Severni Italiji oblikoval štiri "operativne cone"; skrajna vzhodna operativna cona Jadransko Primorje (Operationszone Adriatisches Kusten- land) je zajemala poleg Ljubljanske pokrajine, Istre in severnokvarner- skih otokov še videmsko pokrajino s Kanalsko dolino in Beneško Slovenijo do nekdanje avstrijsko-italijanske meje na Južnem Tirolskem. Nova vojaš- ka in politična situacija v Italiji je Rommlovemu munchenskemu štabu nare- kovala pospešeno pripravo in natis novih, nastalim razmeramustrezajočih topografskih kart v vseh standardnih merilih ne samo italijanskega, tem- več tudi balkanskega "kritičnega" območja. Prva izmed teh kart je bila nemška izvedenka (izvedena karta) karte ITALIEN 1:1,000.000, navezujoča se na lista (sekcije) L 32 in L 33 standardne nemške karte Evrope v me- rilu 1:1,000.000 iz leta 1938 (glej sl. 7). Geografski izrez UIBERSICHTSKARTE ITALIEN 1:1,000.000 (pregledne karte Italije merila 1:1,000.000) zajema ozemeljsko območje med 37• in 47. vzpo- rednikom severne širine ter med poldnevnikoma 12°20' in 18°20' greenwiš- kega stopinjskega sistema ter zajema vse slovensko narodnostno ozemlje. Državne in pokrajinske meje na njej so vrisane na podlagi pogodb o mejah med rajhom in njegovimi sateliti iz let 1941 in 1942 - treba pa je opozo- riti na to, da so Nemci na tej karti v Prekmurju natisnili predvojno,sta- ro jugoslovanske_, -,nadžarsko mejo, Ljubljanski pokrajini pa "odščipnili" in darovali Neodvisni državi Hrvaški skoraj vso "Belo krajino, čeprav na to imaginarno mejo nikoli ni stopil ne nemški in ne ustaški graničar - Bela krajina je bila tedaj svobodno, pravilneje, osvobojeno ozemlje, va- rovale pa so ga enote NOV in POS. Oro-, hidro- in toponimi te karte so na nemškem okupacijskem ozemlju (Gorenjska, štajerska) ponemčeni, v pri- ključeni Ljubljanski pokrajini slovenski in nemški, na Primorskem pasa- mo italijanski. Kot pri začrtani meji je tudi pri toponimih Prekmurje nerazumljiva izjema: Murska Sobota, Gornja in Dolnja Lendava so označe­ ne s slovenskimi imeni. V našem povzetkul4) ne moremo podrobneje obrav- navati značilnih posameznosti te karte, zadostuje naj podatek, da je operativnim štabom nemške vojske namenjena izdaja te karte, natisnjena z mejami posameznih operativnih con v modri ali temno modročrni" barvi, posamezne cone pa so tudi poimenovane (npr. Alpen-Vorland, Armeegruppe von Zangen ipd.). GV 31(1987)3 227 Hkrati z milijonto karto Italije (Ubersichtskarte ITALIEN, 1:1,000.000), julija in avgusta 1943, je nemški OKH dal ponatisniti deloma prirejeno in dopolnjeno generalštabno karto Evrope v merilu 1:500.000 (Generalkar- te v. EUROPE, 1:500.000) v istih osnovnih barvah (bledo rjava, modra, svetlo zelena, rdeča in črna) in v enakem reliefu, ki pa je blag in do- volj nevsiljiv, da je bila ta strateška karta dovolj pregledna in čit­ ljiva tudi v kasnejših pretiskih v drugi polovici leta 1944. Avgusta 1943 je kartografski oddelek OKH na Rommlov ukaz dokončal redak- cijo prve izdaje operativne karte Jugovzhodne Evrope v merilu 1:200.000 z izvir.nim naslovom Deutsche Heereskarte SUDOST EUROPA 1:200.000 - Ausga- be Nr. l., ki zajema na svojih listih/sekcijah poleg celotnega jugoslo- vanskega ozemlja tudi dobršen del italijanske Furlanije do greenwiškega poldnevnika 12°50'. Ker je geografski izrez te karte istoveten z izrezom izvirne predloge, stare osnovne avstrijske generalne karte v istem merilu iz leta 1936/37, se izrezi njenih listov/sekcij ne ujemajo z izrezom pre- gledne karte Srednje Evrope 200, ki je bila izdelana v greenwiškem sto- pinjskem sistemu in pri kateri se bomo pomudili malo kasneje. Slovensko narodnostno ozemlje zajemajo tile listi/sekcije karte Jugovzhodne Evrope 1:200.000: 31/47 µofgastein, 32/47 Klagenfurt, 33/47 Graz, 34/47 Szomba- thely, 3.1/46 Trieste, 32/46 Ljubljana/Laibach, 33/46 Cilli in 34/46 Agram/ Zagreb. Karta je natisnjena v petih barvah v ofsetnem tisku. črtkani, do- kaj blagi relief je natisnjen v bledo rjavi barvi brez osenčenja. Vodov- je je svetlo modro, gozdna območja so na tej karti natisnjena v zamolklo zeleni barvi. Kraji, prometno omrežje in ves topografski opis karte so natisnjeni v temno sivorjavi,, politične,meje pa v cinobrasto rdeči bar- vi. Barvna lestvica osnovnih barv je zelo skladna in umirjena, kar omogo- ča izredno preglednost in čitljivost te karte. s topografskimi podatki je bogatejše razširjeno desno obrobje listov/sekcij. Na desnem obrobju so poleg topografske legende in glosarija okrajšav natisnjeni še navodi- lo o uporabi koordinatnega merilca nemške koordinatne mreže, navedek odklona magnetnice za leto 1943, shema komplementarnih listov karte, mer- ska skala z naslovom izdajatelja karte, shema političnih meja na listu/ sekciji in navedek izvirnih kart, po katerih je bila izdelana ta izvede- na karte. Pri izdelavi te karte je bilo uporabljenih več izvirnih osnov- nih kart kot običajno. Poleg izvirne avstrijske specialke v merilu 1:75.000 so redaktorji te karte uporabili še Karto Italije 1:100.000 iz let 1923/33, karto Jugoslavije bivšega VGI iz let 1932/34 v merilu 1:200.000, novejše karte cestnega omrežja (turistične karte), italijan- sko taktično-operativno karto Carta d'Italia 1:100.000 iz leta 1940/41 in kar je pri tej karti zelo pomembno - podatke rajhovskega prometnega ministrstva. Ker bi nas tu navajanje nekaterih topografskih izboljšav zavedlo predaleč, naj zadostuje, če navedemo, da je t.i. nemška železniš- ka proga Vižmarje-Laze, ki je obšla Ljubljano prek Ježice zato, da bi se izognila prečkanju italijanske okupacijske cone Ljubljanske pokrajine, na tej karti dosledno vkartirana - na vseh prejšnjih nemških kartah iz- vedenkah je namreč še ni bilo. Vsekakor je vsebovala karta SUDOST EURO- PA 1:200.000 ob izidu dosti ažurnejše podatke od prejšnjih kart izpeljank v istem merilu in izrezu in je to vrednost ohranila tudi v vseh ponatisih rlo konca vojne. Po svoji "uradni" okrajšavi Eso 200 jo dobro poznamo tudi naših arhivih. V avgustu 1943 so izšli tudi.prvi natisnjeni listi/sekcije operativne karte Deutsche Heereskarte ITALIEN 1:200.000 Ausgabe Nr.2 (Operativna karta Italije 1:200.000 - druga izdaja), katere listni izrezi so širši, saj zajemajo 1°30' po geografski dolžini namesto 1°, običajne za to merilo; to daje kartnemu delu lista skoraj kvadratično obliko, Listi te operativne kar~e se nizajo od šestega (6°) do petnajstega (15°) green- wiškega poldnevnika, leto dni kasneje, avgusta 1944 dodani listi z nas- lovom Italija in obmejno ozemlje (ITALIEN und Grenzgebiet 1:200.000 1944) pa sežejo še stopinjo in pol dlje proti vzhodu, do poldnevnika 16°30' po Greenwichu. Slovensko narodnostno ozemlje je zajeto na listih/sekcijah 228 GV 31(1987)3 (/) f-' r'· ;s' Pl ..... Iv f-'(/) „ ::r f-' (1) 0!3 OP, Of-' Of-'· O[J] rt [/] o < rt r'· ::l 'O (1) r'· !3 Ol PJ ><: M rt f--' f-'-0 o {J1 f-'· 'O ::, o 'O l:rj M><: PJ < U7 X" o f-'· ČJVIOEM OPERATIONSZONE >A DRI A 1 O R 1 ;·~il ŠKOFJALOKA I l ·, LJUBLJANA ,KAMNIK ['.._z,iso'._J_E_J_ CELJE \• ,.----~ ŠMARH /R.OGATEC PRI JELŠAH ( . -\ -~ A .--··_\-'-"--.._ ___ :\~\ ...... 46°1-----H...., __ -.~--~ ·-·,,. 2 ~--· _ CEUE33/46 '_ I cJGORICA 1 •-·..:2. 1 - ----/ ;v·-' (1 2 1 \ i -. KRSKO A SllfOBOR ~- ~- j ........ · _.,,'·' ........ I 25'.hbi~ii~>::.~t[rl_[J2®6~ 4· 3 SAMOBOR 27 )"'. ..::, l~~~s 1ROVINZ '0rJ'.~t ~ rf111~1&b sRosuPLH 4 AT)E~NJt c hnovoMEm f-'· - - )'"""-._ \n' ~< ~ • J ,~L-:0'_._ PERAT!VN . rt :o' 1 R l E >JADRANSKO P IMORJ" • -....··\ 24~ CERKNICA CONA / KRAPINA V) ZAGREB N ~ • -?'). 1;, \_)i 3 VRHNIKA PJ (1) ~o TaST OIVACA IVILAllHEl'OSllrSTARl~Rl\,~'-.RI_BNICA >-'~ ~o 1 , KO C E VJE J ,c~·i;°oMELJ ·•7\ZALJ R"ASTREBARSKO VELIH GORICA '!> N S : ~ \'" ~ -~"~ p, (1) ::; :o' (1) 'O o "" ---.0 '1- . \~ 45°30 11 211 PIHGUENTE AB BAZI A flUijE i C_ ,,.._ '..., ( i. ~-, II 0 ~ 1 _) ~----:1· 241--\ _ _,, BROD '·· ·/'·· · o E l H1 C[ MORlVICE iNt.hl1 N KARLOVAC 211 VOJN IC VRGIN MOST R°IVANEC KRliEVCI ZAGREB 34/46 j 2 ii ousa SELO LUP •GLAV 28,413 LEKENIK IVANICGRA• 211 PETRINJA SI SAK listov/sekcij karte Jugoslawien 1:25.000 za slovensko ozemlje - ne se- gajo prek severnega roba svojega geografskega izreza, vzporednika 46°30' severne širine. Listi/sekcije karte Ey 100 so oštevilčeni po starem ju- goslovanskem sistemu in je prvi list te karte, sekcija ASSLING /Jesenice - na predvojni jugoslovanski karti sekcija BLED - oštevilčen z 10, prvi list druge vrste listov, VRHNIKA, pa z zaporedno številko 24. Glede na svoj geografski izrez karta Ey 100 ne zajema celotnega slovenskega oze- mlja, slovenska Koroška, gornje Podravje z delom Pohorja, Slovenske go- rice z Mariborom in vse Prekmurje ležijo zunaj obsega te karte, prav tako tudi Zgornje Posočje, Goriška Brda, del Vipavske doline in Krasa ter slovenska obala s Trstom in Koprom, ki jih robni pariški poldnevnik 11°30' loči od ostale Slovenije ter pušča v območju že opisane karte ITALIEN u. Grenzgebiete 1:100.000. Karta Ey 100 je - kartografsko vzeto - dokaj pedantno izdelana izvedenka jugoslovanske izvirne karte z opaznimi topografskimi popravki oziroma do- polnitvami v prometnem omrežju, natisnjena v intenzivnejših barvah kot izvirnik in z obsežnejšo legendo topografskih znakov, glosarijem okraj- šav in standardnih navodil za uporabo. Karta je ohranila jugoslovansko koordinatno mrežo, v naslovih sekcij pa pod nemškimi imeni še izvirna imena v oklepaju. Druga, pri nas najštevilneje ohranjena topografska karta "balkanske" skupine kart Jugovzhodne Evrope je dokaj znana in popularna nemška spe- cialka severozahodnega Balkana v merilu 1:50.000, Deutsche Heereskarte des NORDWESTBALKAN (Ey 50) 1:50.000. Tudi ta izvedena karta, katere po- samezna sekcija zajema četrt stopinje (15') geografske dolžine in širi- ne, je bila ob vsakokratnem ponatisu posameznih sekcij ali skupin (v ok- viru sekcije Ey 100 ali celo Eso 200 glede na aktualnost potreb) sprot- no dopolnjevana in korigirana celo na podlagi letalskih posnetkov. Ena izmed njenih opaznih zanimivosti je, da so Nemci pri zamenjavi izvirne nomenklature listov z nemško ohranili imena posameznih listov v izvirni slovenski ali srbohrvaški obliki (npr. stara jugoslovanska nomenklatu- ra sekcije Cerknica 4 je v Ey 50 naslovljena kot RIBNICA /Cerknica 4/ ) . Karta je petbarvna, ekvidistance plastnic reliefa so 20 m. Nemci na tej karti niso spreminjali (ponemčili) imen gora, voda in krajev, niti topo- grafskih besednih okrajšav, temveč so dodali obsežen nemški glosarij iz- razov na karti. Desno in spodnje obrobje sekcij je zapolnjeno z navodili za rabo karte. Vsekakor pomeni ta nemška izvedenka karte v vseh ponatisih leta 1944- označena pa je kot prva izdaja (Ausgabe Nr. l.) - eno najso- lidnejših kartografskih storitev nemške medvojne kartografije, ki je ni več mogla ponoviti. Kartografsko in grafično kvalitetno se zgoraj omenjeni Ey 50 močno prib- ližuje druga izdaja Karte alpskih in podonavskih dežel, SPEZIALKARTE der ALPEN - und DONAU - REICHSGAUE 1:75.000, redakcijsko pripravljene sicer že poleti 1943, v celotnem obsegu natisnjene pa šele sredi leta 1944. Namenjena je bila civilnim upravnim službam, policiji in žandarmeriji z njenimi pomožnimi oboroženimi enotami. Pregledni karti z isto vsebino v merilih 1:750.000 in 150.000 za ozemlje pod vzporednikom 47° severne ši- rine sta danes pri nas redkost, liste/sekcije iste karte v merilu 1:75.000 pa je najti v vsaki, tudi skromnejši kartni zbirki naših arhivov, muzejev in nekaterih družbenih ustanov. Njene kartografske in grafične kvalitete smo že omenili pri opisu njene prve izdaje v letu 1942, pomembno pa je, da omenimo, da je izdaja iste karte v letu 1944 dosledno "počistila" sloven- ska imena večjih krajev, rek in celo gorskih vrhov ne samo na Koroškem, Gorenjskem in štajerskem, temveč tudi na sekcijah septembra 1943 zasede- ne Ljubljanske pokrajine. Tudi ta druga tribarvna izdaja karte vsebuje nekaj popravkov po letalskih posnetkih in - v "štajerskem" delu karte - nove topografske vneske, kot je npr. delovno taborišče Sterntal pri Str- nišču na Dravskem polju (današnje Kidričevo). Kartografski oddelek vojaškega oddelka za zemljemerstvo XIV. na Dunaju je za operativne štabe in vojsko, ki so vse bolj sodelovali z žandarme- rijo v protipartizanskih akcijah na slovenskem ozemlju, že v začetku leta 234 GV 31(1987)3 [/) ,.... 1-'· ,s" PJ ,.... u, 1:50000 Deutsche Karte 1, 50 000 J330 3345 3400 der Alpen-und Donau- Reichsgaue 4700 Deutsche Heereskarte w 52 156 o Ausgabe 1 1944 OAD JEHNERSDORf OKH/GO (l) 1-'· 454 ; o ::r w 57 51 o w 57 52 o [/) w 5753 p w 57154 o w5755 cO PJ C (l) B RA 00 TRIEST OliACIA VILAlll'Ll((VOSIJ ALTMARKT .REIFNITZ BOTTSCHEE TSMRHEfAlll'l OZALJ GRADE! TRST DIVAČA ILIRSKA STARI TRG RIBNICA KOČEVJE tRNOMEW BISTRICA < ,3 (l) N '1 w 1-'· u, 1 453' ) 58510 w 5852 o w 5853 o w Ml,4 o ~MAOO BUZET VOLOSCA FIUME DELNICE ALTEMMARIT OGULIN 1944 transponiral karto alpskih in obdonavskih pokrajin, SPEZIALKARTE der ALPEN - und DONAU - REICHSGAUE 1:75.000 v karto v merilu 1:50.000. Ker nepoučeni pogostokrat zamenjujejo to karto s karto Ey 50, je prav, da tu povemo o njej nekaj več. Poenostavljeno povedano, gre pri tej iz- daji "gaukarte" v merilu 1:50.000 za vertikalno prepolovitev sekcij v merilu 1:75.000 in povečavo vsebine vsake polovice sekcije v merilo 50.000, kar po izrezu povečave ustreza izrezu splošne armadne specialke Ey 50. Seveda gre tu le za transponiranje ozemeljskega obsega, grafično­ kartografsko sta karti identični izvedenki, različna sta le stopinjski sistem in okvir, v katerih sta izdelani. Stopinjska razdelitev je ista kot pri izvirni karti v merilu 1:75.000, v stopinjskem sistemu Ferro-vih poldnevnikov. Topografska osnova je grafično prilagojena isti osnovi ar- madne karte Ey 50, povsem drugačna pa je nomenklatura - številčna in imenska - na novo nastalih sekcij: nova leva polovica sekcije v merilu 1:75.000 ima poleg standardne številke še predznak W (West - zahod) in novo ime sekcije po najpomembnejšem kraju na listu, desna polovica iste sekcije v merilu 1:75.000 ima v izvedbi v merilu 1:50.000 za izvirno standardno številko sekcije še O (=Ost - vzhod) in novo ime. Eno izmed imen W ali O sekcije je ime izvirne sekcije v merilu 1:75.000. Ker je začetni poldnevnik te karte poldnevnik 31° po Ferrovem stopinjskem siste- mu, je s to karto - enako kot pri "gaukarti" - zajeto vse zahodno sloven- sko ozemlje v obsegu, kot ga ni vsebovala nobena predvojna jugoslovanska karta. Hiter razvoj političnih in predvsem vojaških dogajanj na italijanskem operativnem območju v srednji in severni Italiji je nemškemu vrhovnemu poveljstvu narekoval razmeroma naglo - pa tudi površno - pripravo in na- tise detajlnejših operativnih kart v večjih merilih tega območja. Ker bi bila redakcija in priredba novih izvedenih kart v merilih 1:50.000 in 1:25.000 prezahtevna in prezamudna, so nemški kartografi izkoristili raz- položljive kartne matrice Karte Italije (Carta d'Italia dell' Istituto Geografico Militare 1936-40 v merilih 50.000 in 25.000 ter jih, vsako v več variantnih ponatisih z različnimi obrobnimi navodili, glosariji in tudi legendami, po več sekcij skupaj, po potrebah postopoma tiskali vse do pomladi 1945. Glavni zemljemerski oddelek XIV. dunajskega vojaškega zemljemerskega u urada (Hauptvermessungsabteilung XIV, Heeresvermessungsstelle Wien) je februarja 1944 začel tiskati karto (severne) Italije, Deutsche Heeres- karte ITALIEN 1:25.000, po prirejenih matricah italijanskega izvirnika iz let 1927 in 1936 v dveh barvah - italijanska izvirna karta v tem me- rilu iz let 1938/40 je večbarvna - črni in modri, brez izvirne topograf- ske legende, as podrobnim pojasnilom o njeni rabi, vnesenih korekturah z letalskih fotografskih posnetkov in nemški koordinatni mreži 4. in 5. koordinatne cone, ki se ne sklada s koordinatno mrežo italijanske pred- loge (izvirne karte). Ker je pri tem natisu karte - označena je kot 2. izdaja, namenjena izključno vojaški rabi - samo vodovje natisnjeno v modri barvi, vsi ostali topografski elementi karte pa so črni (relief, prometno omrežje, kraji, topografski znaki in opis), je ta karta zelo nepregledna. Prav tako je po izvirniku ohranila poimenovanje posameznih listov) sekcij in njihovo nomenklaturo. Vse topografske pomanjkljioosti ter izdaje karte - kot osnova zanjo je bila uporabljena že zastarela, ne- reambulirana italijanska izdaja 1927/36 - so "izsilile" njeno ponovno re- dakcijo, ki je kot 3. izdaja (Ausgabe Nr.3) z vijoličnim pretiskom nemš- ke koordinatne mreže začela izhajati sredi poletja 1944, zadnje sekcije s pretežno slovenskim ozemljem pa so bile prirejene in natisnjene pozimi 1944 in do marca 1945. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kolikšno vlogo je ta izdaja karte Italien 1:25.000 odigrala v pripravah in med po- tekom nemške ofenzive proti enotam 9. korpusa NOV in POS spomladi 1945. Nič manj pomembne vloge ni tedaj odigrala detajlna karta Italije in ob- mejnih območij 1:50.000 (Deutsche Heereskarte ITALIEN und Grenzgebiete 1:50.000 1944 Ausgabe Nr. 2.), ki je dejansko le deloma prirejena in na 236 letalskih fotografskih posnetkov korigirana kopija (izvedena italijanske izvirne karte Carta d'Italia, carta della frontiera GV 31(1987)3 (/) 1-' f-'· ;,;-- ilJ 1-' C\ ,-,cn „ ::r Vl (l) os ilJ o 01-' Of-'· [J1 -rr 1-'0 (l) < < o p. -o 'O f-'· o ::, 1-' ::, 9;J ,-,u. "(l) N:C, w Vl (l) 1-' j::: o::, OilJ "" os (X) [J1{ --..J _,.,. - p. (l) w (l) [J1 f-'· ::, N o < -ro p. f-'· (l) N::, (l) 1-' "";,;-- "'-lll "'"" ....... (T .i,.(l) Vl H t-3 :,, t' H trj z N w --.J _ -··--.. •••-··- hi IARVlllO IIONTE [ORNO ROSEGG KLAGENFURT VOLKERIIAH1 ~:l~ur- 463Q ·, _,._ _ _, ~·"'-, ·--{~~-✓-.,,_ PEC ROŽEK CELOVEC VELIKOVEC OM~ O 1·-,.._ •-·-. " ,,. ltull'!IT .. J.t ur In @Ml'fl i ,.-.,,•-•· '"""'" u..,-..,..., ·.r '""' 46 45 II '\ / P,MJ.~O -~~f.mD RADOVLJICA ,_,,._.__fR!j(- flffll_U(PEL SOI.WA \'\ lELEZ~«APU\ ( - / ) ( CAPORETTO fllllllNO PIEDICOLlf Ki ANJ K UWIK llli&!IJl&IIIJll KOBARID TOtMI~. __ -.PODmRDO I o \. ·1 :t:mi:~E CNIAPOVAND l,URIA SKDFJALDl!A LUDIANA LITIJA SPET ER ČEPOVAN l'Q~IJA LJUBLJANA SLOVENOV \. 0 1 1 MONTEN(RO SORIZIA AIOUSSINA O'IORI,\ IIONTEPIETRO GROSUPLJE VlSIIJA&llU GORICA AJDOVŠČINA ČRNI VRH '\ PETRIČEV VRH NAD IORIJO ' o ·, C.,'1', ~ SANPIETRO \ OPČINE ŠEMPETER POSi'---~ ~~ \ ~~J \ PtEzzo j BRenol TRENTA ~~';oo ~~R VEllACI- ~e5Re; 1 oa'tA 1 :~:zi::· 1 ~1riJE 1~11i :~~R N~~~G !it~~- 1 OVSISE STRITZ I::iTO )r111PANAjPULFERO) ~~~~o )TOlMIN()jOSLocr.A ~~~'E 1 := J SELCE I KRANJ 11uce-1civ10ALe1s~oo1cANALE ls.LuclA~ SIMO DEJ NATI- o OJ SERRA· 1 CIR· IPO!.'-"'DI SKOSJA I SMLEO [TERZIN FRIULI SONE ISONZQ TOLMINO VAlLE CHINA LO-KA ·NIK UOINE PAVIA DI UDINE PALMA •NOVA SAN "'°""'° DI """""" PORTO •uso flf!EMA· RtACCO ~f;o f ~l=l~J:O IVOSCHIAI 10,uA ~~~~ l HORJUL \DOIIRO\A!Ll.1&1ANA MAN- 1 COR- 1 ITAANOW\~ 1 MONTE ZA.NO MONS GORIZIA DELLA ~iz:A NERO IGOOO IVER• I PRESE I '"""" SELVA D'IORIA •VICI CONICO --RIE -ZZA -· GRA· ....... MONTE AIDU• VIPACCO SELVA =~ISILCE D' OISCA SPINO $SINA DI 1w..m PIRO MONFAL ~~ /O&lOCC4 AOUI OIJIOO - DUTTO· $,VITO CAENO ~U:IA ~coNE GUANO DI •VIZZA VlPACCO FOCC< AUilU VILLA SENO~ :~~! TERGNe lG~I OLJU GRAOO DEL SESANA -•- CIMCINA SECCHlA ISONZO TESTE I ERFfll..E ALIRE- PRIMANO DEL MONTI: Ofl 1 C,ue 1 1 FONTANA! 1 DOLINA COSINA M!ANE CONTE NEVOSO NE:OCIEI.I I i~~~~I CAPOD'I SAN 016TltlA ISTRIA SERGfO CASTEL I VILLA I ZAl!IQ1 1 PlAN MATTE NUOVO DEL CASTEL OELLA *RIA ! O'lSTIM NEVOSO \/ECCHIO SECCHlA 1 UMAGO I CORTE D'ISOI.A ~~b l~~sAl~fs~~~ Jt~\~~Je CASA CLANA ! 01 CACCIA 10 2" orientale iz let 1936 in 1940/41. 14 ) Nemcem č~s ni dopuščal, da bi vanjo vnesli popravke napak italijanskega izvirnika, ki so se jih kartografi italijanskega XI. armadnega zbora v Ljubljani leta 1942 sicer lotili od- pravljati, a jih leta 1943 niso več utegnili tudi natisniti - tako kot liste/sekcije Črnomelj, Novo mesto in Samobor. Sicer pa je ta nemški pri- rejeni ponatis italijanskega izvirnika vsekakor solidno kartografsko-tis- karsko delo, ki tako v prikazu reliefa - topografski ključ karte je do- polnjen z znamenjem za kraške vrtače in jame, ki ga tako avstrijska kot nemška kartografija ni poznala - kot v izbiru blagih barvnih tonov zvesto sledi izrazitemu nenemškemu, specifično italijanskemu "slogu" kartograf- sko-grafičnega izraza. Septembra 1944 je Oddelek za kartografijo in zemljemerstvo vrhovnega po- veljstva nemških oboroženih sil začel ponovno tiskati operativno karto Italije v merilu 1:200.000, Deutsche Heereskarte ITALIEN 1:200.000 Ausgabe Nr. 2., s kvadratičnim izrezom sekcij, ki jo že poznamo iz leta 1943. Pri ponatisu te karte gre pravzaprav za dodatni natis gozdnih površin in manj- še korekture prometnega omrežja. Specifični topografski znak za gozd, ras- ter drobnih zelenih krožcev, so jeseni 1944 in januarja 1945 dobili listi/ sekcije L 33 NW UDINE, L 33 NW 4 LJUBLJANA, L 33 SO MARIBOR ter L 33 SW TRIESTE in L 33 SO 1 ZAGREB. Tudi ta redakcija in priredba karte znati- som gozdov je bila neposredni razultat priprav za jesenski in zimski ofen- zivni udar proti enotam NOV in POS. Januarja 1945 pa so Nemci na vseh šest sekcij te karte, ki zajemajo slovensko ozemlje oziroma prizorišče je- sensko-zimske in potem spomladanske protipartizanske ofenzive, natisnili še letalsko orientacijsko koordinatno mrežo v opečnato redeči barvi. z isto koordinatno mrežo so tedaj tudi pretiskali obe karti v merilu 1:50.000, karto Italije z obmejnim območjem in karto severozahodnega Bal- kana. Karta ITALIEN 1:200.000 Ausgabe Nr. 2 - Fliegerausgabe (letalska izdaja) je zadnja natisnjena nemška operativna karta Slovenskega ozemlja pred koncem vojne maja 1945. Da so se kartografi v dunajskem vojaškem geografskeP1 inštitutu že jeseni 1944 začeli pripravljati za natis stereoskopske topografske karte v merilu 1:25.000, potrjuje natisnjeni list/sekcija nemške topografske stereokarte z naslovom STEREOKARTE - Deutsche Heereskarte - Ausgabe Nr. l. Blatt N. 53B - IV - SudOst - CASTELNUOVO d'Istria 1:25.000 1945. Ta list/sekcija stereokarte daje na prvi pogled videz tiskarskega makulaturnega odtisa ("premaknjenega" barvnega tiska). Na karti je namreč prek natisa topograf- ske osnove v črni barvi odt~jen v plastnicah izraženi relief kartirane- ga ozemlja najprej v modri in potem rahlo "zamaknjeno" še v rjavordeči barvi, kar dejansko zbuja vtis premaknjenega tiska. Šele z uporabo ~vn- barvnih "očal", kvadratkov modrega in rdečega celofana, ki si jih iztrga- mo s spodnjega roba lista karte, postane "makulatura" jasna in presenet- ljivo plastična, saj se relief karte dobesedno dvigne iz ravnine lista. Da so se Nemci lotili poizkusov stereokarte prav na območju operativne cone Jadransko primorje, posebej potrjuje strateško pomembnost pa tudi krčevitost in svojevrstnost evakuacijsko-obrambnih operacij pred dokonč­ nim porazom sredi maja 1945. Opombe - nadaljevanje 12) Znana odloka načelstva civilne uprave o preimenovanju oz. ponemčenju krajevnih imen na Gorenjskem in slovenskem štajerskel'l sta bila obja- vljena v Verordnungs- und Amtsblatt des Shefs der Zivilverwaltung fur die besetzten Gebiete Karntens und Kreins (15.9.1941; 22.3.1942) in v Verordnungs - und Amtsblatt des Shefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark (6.5.1941; 23.6.1941). 13) Razen imen naselij v občini Pertoča, ki so bila priključena k Štajer- ski. 14) Obširneje je gradivo tega članka obravnavano v II. delu študije o vo- jaški kartografiji slovenskega ozemlja, Slovensko narodnostno ozemlje na domačih in tujih vojaških topografskih kartah, v tipkopisu. 238 GV 31(1987)3 15) Del svojega kartografskega aparata so Nemci premestili v Zagreb, kjer se je v ustaškem glavnem stanu po zlomu Jugoslavije zbrala večja skupina kartografov bivšega jugoslovanskega VGI. Nemci so že leta 1942 opremili ustaško kartografsko risalnico in tiskarno s kar- tografskim instrumentarijem iz Dresdena in v Zagrebu tiskali večino kartnih izdaj dunajske redakcije za Jugovzhodno Evropo - Balkan. 16) Ta je izdelana v montemarijskem stopinjskem sistemu in je ne gre zamenjavati z italijansko izvedeno karto, Carta "J", ki je v topo- grafskem slogu in opisu poitalijančena kopija jugoslovanske karte bivšega Vojnogeografskega inštituta. DODATNI KOMENTAR V uredništvu smo tik pred dokončno pripravo in redakcijo člankov za ob- javo v tej številki prejeli dopis dr. Branka Rojca, vodilnega kartogra- fa Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, ki opozarja na nekatere termineinposreduje dodatna tolmačenja nekaterih pojmov oziroma navedb v l. delu prispevka tov. Korošca, objavljenega v Geodetskem vestniku štev. 2/87. Objavljamo ga v celoti: Spoštovana tov.urednica! Z zanimanjem sem prebral članek "Slovensko narodnostno ozemlje na tujih vojaških kartah 1938-1945 - l. del" (GV 2/87) izpod peresa poznavalca naše kartografske zgodovine Branka Korošca. Ob branju sem naletel na nekaj navedb, ki lahko povzročijo napačno ra- zumevanje in tolmačenje nekaterih pojmov iz kartografije. Že kratica VTG je nekoliko neobičajna: za topografske karte, predvsem nomenklaturne (sistemske) je v navadi kratica TK. Navedba poliedrske projekcije (str. 125, 3.odstavek) bi lahko v kontek- stu pomenila njeno splošno uporabo za vse vojaške karte, tudi novejše. Mimogrede, poliedrska projekcija teoretično ni konformna, ampak pogojna. V članku ni nikjer omenjena Gauss-Krligerjeva projekcija, čeprav avtor posega tudi v kasnejše obdobje. Nepotrebno je navajanje pojmov merila in razmerja; laika bo verjetno zmedlo. V kartografiji je v veljavi pojem merila (str.125, 5.odst.). Nerodna je r~~laga pravokotne koordinatne mreže: ta je pravokotna samo na srednji meridian vsake projekcijske cone (str. 126, l.odst.). v tekstu k 2. sliki bi bilo bolje f imenovati odklon, ne pa kot odmika. Pri 3. sliki manjka navedba listov K 33 in K 34. Močno me moti tudi uporaba termina tehnika (str. 129, 2. odst. in str. 133, 3. odst. ter str. 135, 3. odst.), ki v tej zvezi ni primerna. Razen oronimov, hidronimov in toponimov uporabljamo kartografi še horo- nime, ki v članku niso omenjeni: imena pokrajin in njihovih delov (str. 133, l. odst. in str. 139, 2. odst. in str. 141, (2) ). V sodobno slovensko kartografsko terminologijo smo sprejeli namesto an- gleškega "simbola" Kartografski znak (str. 133, 3. odst. in str. 138, 2. odst. in str. 141, (6) ) , ki ga je avtor pravilno uporabil na str. 134, 1. odst.! Magnetna deklinacija je imenovana na str: 138 (2.odst.) odklon magnet- nice, na str. 139 (2.odst.) pa odklon kompasne igle. Na str. 141 bi bila pod (2) primernejša navedba" ... imena reliefnih GV 31(1987)3 239 oblik Namen teh pripomb nikakor ni strokovna recenzija ali omalovaževanje av- torja (ki ga cenim), temveč le opozoriti na natančnejšo in doslednejšo obravnavo kartografskih pojmov in rabo kartografskih terminov. V zanimivem prispevku "Timesov atlas svetovne zgodovine" avtorja Antona Lesarja ravno tako motijo nekatere nenatančnosti, npr.: raba termina teh- nika ali grafična tehnika (namesto metoda ali drugače) in obravnavanje projekcij: "nekakšna oddaljena točka", "ravninska projekcija" (namesto azimutalna) in podobno. Prosim, da vzamete tudi te pripombe kot dobronamerne. S tovariškimi pozdravi! Ljubljana, 9.9.1987 dr. Branko Rojc 240 GV 31(1987)3 Matija KLARIČ* OBNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA l. Uvodne misli Aktualnost sanacije zemljiškega katastra v Sloveniji, za katero se prav- kar intenzivno pripravlja geodetska stroka, me je pritegnila k razmišlja- nju in me opogumila, da dam tudi jaz k temu svoj prispevek, čeprav sem že štirinajst let upokojen. K temu koraku pa me, med drugim, navaja tu- di okoliščina, da sem pretežni del svoje delovne dobe delal pri izmerit- vi zemljišč in zemljiškem katastru, začenši z novo izmero v Srbiji kot operativec, na koncu delovne dobe pa v vlogi za to odgovornega upravnega delavca pri Republiški geodetski upravi SR Slovenije. Ker sem še danes stalni sodni izvedenec za geodetsko stroko, se tudi kot upokojenec pri izvedenskem delu srečujem s strokovnimi problemi, ki nastajajo zaradi nezanesljivosti katastrskih načrtov grafičnega porekla. Tudi dileme-o uporabi transformacije koordinat pri obnovi katastra so pritegnile mojo pozornost, ker sem že pri novi izmeri v Srbiji uporab- ljal- transformacijo koordinat iz ene meridianske cone v sosednjo, pa tu- di pozneje v Sloveniji s heterogenimi katastrskimi koordinatnimi siste- mi in projekcijami sem imel priložnost seznaniti se ob delu še z drugi- mi oblikami in nameni takšnih preračunavanj koordinat. V prispevku izhajam iz ugotovitev v referatih z 18. in 19. geodetskega dneva kakor tudi iz dognanj raziskave Inštituta za geodezijo in foto- grametrijo v Ljubljani iz leta 1977 z naslovom Transformacija načrtov zemljiškega katastra 1:2880 v načrte nove izmere. Nisem pa seznanjen z rezultati drugih takšnih raziskav, ker jih, kljub temu da sem izrazil željo, nisem dobil. Tudi ne vem, kakšne so ocene stanja ali predloge za obnovo dajejo strokovnjaki, ki so dalj časa delali v zemljiškem katastru na območjih, na katerih je nova katastrska izmera podeželja deloma že op- ravljena in uveljavljena (Prekmurje, Goriška Brda, Kočevsko idr.). 2. Dotrajanost grafičnega zemljiškega katastra Dotrajanost starega zemljiškega katastra je sicer nesporna in splošno znana, v raziskavi Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana pa so posebej poudarjene zlasti te značilnosti stanja, ki so pomembne za izbiro metodologije obnove: - Izmera je temeljila na računski in grafični triangulaciji, detajlna iz- mera parcel pa je bila opravljena grafično z mersko mizo v letih 1811 do 1828. - Stabilizacija točk grafične mereže ni bila predvidena, zato jih le iz- jemoma najdemo. če je bil signal piramida, se je točka stabilizirala s kolom. - Katastrski načrti v merilu 1:2880 imajo veliko pomanjkljivost predvsem v tem, da so temeljili na grafično zgoščeni triangulacijski mreži. Raz- iskave v Avstriji so pokazale, da je srednji pogrešek ene točke ca. + 3,8 m, maksimalna nesoglasja pa ca. 10 m. Če vzamemo, da je bila mre- ža razporejena po trikotnikih, ki jih tvorijo triangulacijske točke, so bili ti trikotniki že kot osnova napačni. Zaradi pogreškov je imela *61000 Ljubljana, YU, Gestrinova 3; geometer v pokoju. Prispelo za objavo: 1987-06-18. GV 31(1987)3 241 vsaka stranica tudi svoje merilo in izmerjene parcele v notranjosti trikotnika pomenijo neko grafično izenačenje med postopkom izmere. - Zaradi neenotnosti merila in orientacije katastrske triangulacije ni- majo robovi listov po konformni transformaciji niti enotne dolžine niti premočrtnega poteka. Zaradi tega nosijo transformirane koordina- te sekcijskih oglišč opozorilo, da se za osnovo kartiranja in izmere ne smejo uporabljati. Opustiti je treba vsako kartiranje, ki temelji na koordinatah sekcijskih linij in oglišč. - Obstaja neidentičnost lege mej na identičnih listih dveh sosednjih ka- tastrskih občin. Da lahko katastrsko mejo na posameznih katastrskih sekcijah vrisanih parcelnih mej sestavimo v skupne liste, za dve ali več sosednjih katastrskih občin, moramo preizkusiti, ali so katastrske meje na posameznih sekcijah identične. Na istih sekcijah sosednjih ka- tastrskih občin izmerimo koordinate. Iz razlike koordinat mejnikov bo- mo dobili nesoglasja. Ta nesoglasja pomenijo pogreške v grafični izme- ri iste meje v sosednjih katastrskih občinah, to se pravi, da je bila meja v vsaki izmed prizadetih občin drugače izmerjena. Poleg naštetih nespornih dognanj raziskave glede dotrajanosti grafinče­ ga katastra lahko dodamo še tele: - Grafična izmera Slovenije je ena najstarejših izmer stabilnega kata- stra v Jugoslaviji. Tako je npr. od grafične izmere na Hrvaškem (ra- zen Dalmacije) starejša nad 20 let, od stare izmere takratne Bosne pa nad 60 let. Starost izmere se kaže tudi v primitivnosti takratne iz- meritvene merilne tehnike, ki je bila uporabljena pri prvotni izmeri. O takrat možnih dosežkih glede natančnosti pri snemanju in kartiranju se lahko prepričamo tudi v verodostojnih zgodovinskih virih, ki jih je prikazal v sliki in pisani besedi Branko Korošec v knjigi Naš prostor v času in projekciji. - Čeprav je bila prvotna detajlna izmera stabilnega katastra sicer bolj- ša od svoje predhodnice - jožefinske izmere, je bila njena natančnost majhna. Prilagojena je bila predvsem za pravičnejšo obdavčitev zem- ljišč, nikakor pa takrat dosežena natančnost situacije ne zadovoljuje normiranih današnjih družbenih potreb,po temeljni evidenci. Izredna naglica izmere je dala sicer rekordne povprečne letne učin.ke enega geometra - 3.731 ha na Kranjskem in 3.919 ha na štajerskem - ki sko- raj desetkrat presegajo današnjo delovno normo, vendar pa se takrat dosežena kvaliteta izmere ne da primerjati z danes normirano. - Stara katastrs.ka izmera je tudi po številu uporabljenih koordinatnih sistemov v Sloveniji najbolj pisana, posebno še če v to štejemo tudi številne samostojne koordinatne sisteme po katastrskih občinah na Pri- morskem, ki pa jih drugod ni. Tu gre za izmero nekaj občin na meji Pri- morske in Furlanije, ki so jo opravili francoski geometri v letih 1811 do 1813 in ki je imela v vsaki občini svoj lokalni koordinatni sistem. Ta izmera je bila izkartirana v merilu 1:2.000 na listih posebnega for- mata, ki se ne ujema niti s formatom po seženjskem, niti s formatom po metrskem sistemu. - Izmera je bila opravljena brez upoštevanja ukrivljenosti zemeljske po- vršine in je torej brez vsakršne matematično dognane projekcije. Tudi teorija najmanjših kvadratov pri tej izmeri še ni bila uporabljena. - Vzdrževanje katastra se takoj po izmeri ni opravljalo celih 60 let, čeprav so se kmalu po prvotni izmeri dogajale velike posestne in dru- ge spremembe na zemljiščih, zlasti pa parcelacije zemljišč zaradi iz- vajanja zemljiške reforme po letu 1848 in pozneje. Šele zakon iz leta 1883 je predpisal obvezno vzdrževanje katastra. - Tehnologija vzdrževanja zemljiškega katastra je bila na začetku, to je ob koncu devetnajstega stoletja, izredno primitivna. Izvajale so se na primer busolne meritve na preskok, brez zaključne kontrole, a z merjenjem azimutov le na cele stopinje natančno. Nestrokovno oprav- ljenim meritvam na terenu je sledil prav tako situacijsko problemati- čen vnos novih mej v katastrske načrte. 242 GV 31(1987)3 - S staranjem izmere se je kvaliteta načrtov slabšala tudi ob vsakokrat- ni reprodukciji načrtov, ker so se izkrivljeni okviri listov ob tej pri- ložnosti izravnavali, kar pomeni premikanje osnove za kartometrična merjenja na listu. - Neskladnosti kritičnih razsežnosti med zemljiškim katastrom in stanjem v naravi obstajajo pri dolžinskih komunikacijskih objektih - poteh, ce- stah, vodah in železnicah. Njihova lega in mere so se v naravi glede na prvotno izmero bistveno spremenile, v zemljiškem katastru pa te spremembe večinoma niso bile evidentirane ali pa so bile ponekod eviden- tirane, vendar b,rez poprejšnjega zamejničenja in vzpodredne ureditve pre- moženjskopravnih razmerij na njih. - Nevzdrževanje nove geodetske mreže Gauss-Krugerjevega koordinatnega si- stema je naslednja pomembna značilnost stanja temeljne geodetske doku- mentacije. V referatih je povedano, da občinski geodetski organi ne vzdržujejo zadovoljivo geodetskih mrež in da sodi saniranje takega sta- nja med prioritetne naloge geodetske službe. Nevzdrževanja nove geodet- ske mreže na območjih grafičnega vzdrževanja katastrskih načrtov (vkla- panje) se ne da povsem odpraviti, dokler geodetska mreža ne postane mož- na (zgostitev) in obvezna neposredna osnova za terenske meritve in kar- tiranje pri vzdrževanju. Zaenkrat pa je nova geodetska mreža, ker ni po- zicijsko povezana s katastrsko situacijo, nezadostno izkoriščena in za- to tudi njeno vzdrževanje ni popolno. - Stari grafični načrti so tudi sicer, kot katastrsko kartografsko gradi- vo, že odslužili v obliki že opravljenih raznih pomanj.šav in predelav, kot npr. za katastrsko karto in podobno. Na kartografski konferenci le- ta 1959 v Beogradu, na kateri so sodelovali tudi priznani kartografi - geodeti iz Slovenije, pa grafični načrti v merilu 1:2880.' niso bili po~ zj_tivno ocen:jEmi za uporabo pri iz'delavi osnovne državne karte, temveč je konferenca sklenila, da bi jih bilo treba šele preizkusiti, ali so kot kartografsko gradivo uporabni za izdelavo te karte. - Dotrajanost grafičnega katastra je upoštevana že vrsto let tudi v nor- mativnih aktih in drugih negativnih ocenah·načrtov grafičnega porekla. Tako je Zakon o zemljiškem katastru leta 1974 predpisal mejni ugotovit- veni postopek, katerega odlika je zamejničenje in strokovno zavarovanje lege mejnikov ter površin parcel s koordinatami ne glede na staro sta- nje. Pri vzpostavitvi meje po podatkih grafičnega načrta pa je zakon, tako kot pravilnik za vzdrževanje katastra iz leta 1930, predpisal ob- vezen preizkus skladnosti načrta s stanjem v naravi prej kot bi se smel načrt uporabiti za prenos meje v naravo, in sicer tudi tedaj, če oba prizadeta lastnika poprej podpišeta izjavo za prenos meje iz načrta. 3. Cilji obnove zemljiškega katastra Da bi odpravili slabosti starega, že dotrajanega zemljiškega katastra, obenem pa zagotovili dolgoročnost uporabe novega, sodobnejšega, moramo obenem z njegovo obnovo zagotoviti tudi sedaj normirane nove kvalitete. Nove kvalitete zemljiškega katastra, ki morajo biti usklajene z inten- cijo Zakona o zemljiškem katastru in ki bi tudi najbolje ustrezale sodob- nemu informacijskemu sistemu, lahko zagotovimo s temi glavnimi cilji ob- nove zemljiškega katastra: - uskladiti temeljno evidenco, ki jo izkazuje zemljiški kataster z dejan- skim stanjem v naravi, - vzpostavi ti koordinatno izražanje situacije parcel in uv.es.ti · izračun površin parcel iz koordinat, - uvesti enoten Gauss-Krugerjev državni koordinatni sistem, - zgostiti geodetsko mrežo kot osnovo za doseganje gornjih ciljev, - izdelati nove zemljiškokatastrske načrte po novi razdelitvi na liste in v novi risarski tehniki, - pri vzdrževanju zemljiškega katastra uvesti dosledno uporabo in vzdrže- vanje geodetske mreže ter sodobnejše in ekonomičnejše metode dela na te- GV 31(1987)3 243 renu in v pisarni (npr. uvesti uporabo elektrooptičnih razdaljemerov). Poudariti je treba, da je neskladnost temeljne evidence s stanjem v na- ravi ena glavnih slabosti starega zemljiškega katastra, ki postaja po- lagoma že cokla tehničnega razvoja, njena odprava to pa je eden glavnih ciljev obnove. Geodetska mreža pa je tehnična osnova za doseganje naš- tetih ciljev. 4. Mnenje o tehnologiji obnove Obnovo zemljiškega katastra, ki jo glede na zastavljene cilje z normira- no kvaliteto izvedbe lahko upravičeno štejemo za novo izdelavo zemljiš- kega katastra v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru, moramo kot pri- oritetno zgodovinsko nalogo geodetske stroke opraviti z vso odgovornost- jo in občutkom za dolgoročne posledice, ki jih bo imela izbrana .tehno- logija za njegovo prihodnje vzdrževanje in uporabnost podatkov v infor- macijskem sistemu. Kratkovidno in neskladno s pomembnostjo in dolgoroč­ nostjo te naloge bi bilo, če bi z obnovo zaradi trenutne informacijske zagnanosti geodetska stroka ponudila uporabnikom problematične začasne podatke o prostoru s področja svoje stroke, dobljene zgolj s teh~ično predelavo starih podatkov - brez terenskega snemanja, kot predvideva v svojem bistvu mozaična metoda obnove. Res je sicer, da ta koncept obno- ve za intenzivnejša območja postavlja na prvo mesto obnovo s terensko novo izmero, kar je neoporečno, vendar pa naj bi se za ostala območja kmalu začela tudi priprava tehničnih osnov za mozaično obnovo, ki pa naj bi bila v republiki površinsko daleč prevladujoča, zato je potrebna po- sebne obravnave. Kot je razvidno iz raziskave Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, je mozaična metoda obnove v bistvu povzetek avstrijske druge variante predelave starega katastra, ki so jo v Avstriji zasnovali potem, ko se jim prva varianta ni obnesla. Prva varianta, po kateri so se na novih listih izkartirale dokončno vse nove izmere v zaporedju, kakor so nas- tajale, naj bi bila opuščena zato, ker je bilo treba vzdrževati nove in stare načrte. Pri drugi varianti, ki jo lahko istovetimo z mozaično obnovo, se sicer opravlja vzdrževanje samo na enih načrtih, vzpostavlja pa se z dragim, a strokovno oporečnim postopkom transformacije, podvajanje kakovosti situacije na istem načrtu, in sicer transformirane stare z omejeno ve- ljavnostjo ter predpisano obnovljene, ki naj bi sčasoma izpodrinila tran- sformirano vsebino. Zgodovinske izkušnje nas učijo, da obstajajo v posameznih kriznih obdob- jih strok potencialne nevarnosti, da bi se sanacije stanja lotili s stro- kovno pomanjkljivo pretehtanim 'rešitvam, ki pa se nato morebiti opustijo kot neprimerne. Poleg omenjenega avstrijskega primera se spomnimo jože- finskega katastra, ki je imel davčno-regulacijske namene, ase je zaradj nestrokovnosti in naglice izdelave - od leta 1785 do 1789 je bilo izmer- jenih 20,7 miljena hektarov - že leta 1790 nehal uporabljati. Povojna administrativno-popisna revizija zemljiškega katastra v Sloveniji, ki se je opravljala brez geodetskega terenskega dela, z namenom sanirati eviden- co obdelavnih površin zemljišč, je trajala samo od leta 1948 do leta 1951, a je bilo potem vse to delo zaradi nezanesljivosti dobljenih po- datkov dokončno izbrisano iz zemljiškokatastrske evidence. Tudi tako ime- novane tehnične izmere naselij in drugih trenutno aktualnih območij, ki so se opravljale po drugi svetovni vojni v Sloveniji za ožje tehnične potrebe, niso bile neposredno uporabne za temeljno geodetsko evidenco. V referatih z osemnajstega geodetskega dneva v Portorožu in devetnajste- ga na Rogli so pravilno opisane značilnosti stanja, ki je posledica do- trajanosti starega grafičnega katastra pri nas. V njih ne manjka upoš- tevanja vrednih izjav odgovornih vodilnih geodetskih delavcev v republi- ki, kot na primer: da smo razmeroma pozno spoznali, da je za geodetsko stroko življenjske pomembna vloga osnovnih geodetskih del in temeljne 244 GV 31(1987)3 geodetske evidence, da je kompleksna nova izmera v drugih republikah bi- stveno bolj napredovala kot v Sloveniji, da je geodetska služba zašla v krizo, da je stanje evidenc geodetske službe že skoraj katastrofalno ter da je zato v srednjeročnem programu geodetskih del dana prednost mreži geodetskih točk in obnovi zemljiškega katastra. Vendar pa kljub vsemu prej povedanemu o slabi kvaliteti situacije in ne- skladnosti grafičnih načrtov s stanjem v naravi obstaja v konceptu moza- ične obnove zemljiškega katastra varianta obnove, po kateri naj bi se, brez poprejšnje terenske izmere, situacija iz grafičnih načrtov trans- formirala v numerične podatke Gauss-Krligerjevega koordinatnega sistema in kartirala v nove načrte v izbranem merilu kot začasna nova vsebina načrtov, dokler je ne bi, neznano kdaj, iz načrtov postopoma izpodri- nila situacija, dobljena s parcialno novo izmero ob vzdrževanju. Seveda pa bi ta transformirana začasna situacija povzročila tudi spremembo pr- votnih površin parcel, ker bi se nove površine morale izračunati na pod- lagi koordinat. Predlagana (afina) transformacija je strokovno načelno oporečna tudi za- to, ker izhaja iz grafičnih ,namesto iz numeričnih izhodiščnih koordinat. Kvaliteta grafično odčitanih koordinat se poleg tega, kljub sicer proble- matični identičnosti izhodiščnih točk, zmanjša tudi zaradi spačenih ok- virov listov, katerim se pri odčitavanju grafičnih koordinat ni mogoče izogniti. V postopku transformacije, ki naj se opravi po četverokotnikih namesto po 'trikotnikih, pa tudi sicer manjka računska ocena primernosti transformacije po pravilniku za državno izmero, II. del, iz leta 1958. 4. l.Zagotovitev tehničnih osnov V konceptu mozaične obnove je zajeta, kot pripravljalna faza, tudi zago- tovitev tehničnih osnov, za kar naj bi poskrbela republika s posebnim programom. Glede na to, da je že izdelava novih načrtov s transformacijo ogromno delo z dvomljivo ekonomsko in strokovno utemelj enos,tjo, ne bi smeli hiteti z izdelavo teh osnov, posebno pa ne tistih, ki niso v prak- si preizkušene kot nujno potrebne. Vprašljiva je zlasti potrebnost poprejšnje izdelave posebnih elaboratov zamejničenja in izmere mej katastrskih občin ter' območij po rajonizaciji, kajti o mejah katastrskih občin že imamo pregledne in detajlne grafične prikaze, meje območij pa si tudi lahko na cenejši in hitrejši način upo- dobimo na obstoječih katastrskih načrtih. Da ne bi torej prišlo do pod- vajanja dela in neskladnosti podatkov o katastrskih mejah, kot se je zgo- dilo pri katastrskih mejah prvotne izmere, naj se opravi izmera katastr- skih občin in območij oziroma njihovih mej sočasno z detajlno izmero par- cel ob njihovih mejah. Le tako racionalno zagotovimo, da je katastrska meja v vseh podrobnostih identična z deli posameznih parcelnih mej ob ka- tastrski meji - da je njihov izsek. če smo zaradi racionalnosti pri delu oporekali ločeni poprejšnji izmeri katastrskih mej in mej območij, pa to nikakor ne velja za zgostitev geo- detske mreže in za zamejničenje dolžinskih objektov. Nasprotno, če hočemo doseči kakovostno in racionalno obnovo, se morata obe nalogi opraviti pred detajlno izmero parcel; zgostitev geodetske mreže, ker je tehnična osnova za koordinatno predelavo in uresničenje ostalih ciljev obnove; poprejšnje zamejničenje dolžinskih objektov pa je rokovno zahtevna na- loga, ker jo morajo opraviti družbeni subjekti zunaj geodetske službe, tj. ustrezne skupnosti, ki upravljajo te objekte, a je treba v mnogih primerih ob tem razrešiti tudi razna premoženjskopravna vprašanja. Pred- hodni značaj tega dela je poudarjen posebno takrat, kadar katastrska me- ja poteka po dolžinskem objektu, a je z zamejničenjem objekta že urejena tudi katastrska meja. GV 31(1987)3 245 Povzetek V prispevku je mozaična metoda obnove obravnavana kot nesprejemljiva za dolgoročno sistemsko preureditev temeljne geodetske eivdence brez po- prejšnje terenske izmere. Čeprav mozaična metoda v obravnavanih elaboratih ni podrobno obrazložena, je razvidno, da ji je izhodišče strokovno in ekonomsko vprašljiva prede- lava starih grafičnih načrtov s transformacijo, ki jo spremlja še odvečno podvajanje dela in elaboratov začasne uporabnosti. Prispevek se zavzema za strokovno kvalitetnejšo obnovo - s terensko ka- tastrsko izmero - v zaporedju po prioritetnih kompleksnih oziroma katas- trskih občinah. Transformacija koordinat v predpisani numerični izvedbi naj se uporabi le kot možno nadomestilo terenske izmere tedaj, ko so posamezni komplek- si v katastrskih načrtih kartirani na podlagi numerične izmere v lokal- nem koordinatnem sistemu, a ni mogoče prekartiranje izvirnih podatkov snemanja, zamejničenje pa je sicer na terenu ohranjeno in skladno s sta- njem v katastrskem načrtu - to pa je treba na terenu preveriti in opravi- ti morebiti potrebne povezovalne meritve na identičnih izhodiščnih točkah obeh sistemov. Med tehničnimi prijemi za posodobitev temeljne evidence opozarja prispe- vek na velik pomen nove geodetske mreže, ki v pogojih grafičnega katas- tra, ko ni bila pozicijsko povezana s katastrsko situacijo, tudi ni bila docela izkoriščena in zato tudi ni bila vzdrževana. Pozicijsko povezavo to je testiranje stare situacije, bi lahko opravili tako, da bi nove geo- detske točke prek geografskih koordinat .transformirali v katastrski ko- ordinatni sistem in s koordinatami nanesene točke na katastrskem načrtu primerjali z lego točk, ki jo dobimo z grafično konstrukcijo od posest- nih mej in objektov v načrtu. Da bi se dolgoročno zavarovala kvaliteta obnove, prispevek opozarja na potrebo po posodobitvi in racionalizaciji vzdrževanja katastra pri ob- činskih geodetskih organih. Potrebno je npr. dosledno opravljanje meri- tev z geodetske mreže, da se dosežeta obravnava lege in izračun površin parcel v enotnem koordinatnem sistemu. Večjo ekonomičnost dela je npr. mogoče doseči z uporabo elektrooptičnih razdaljemerov. Njihova uporaba je racionalnejša tudi zaradi tega, ker so natančnejši od navadnih tahi- metrov; če so uporabljeni pri polarni metodi, imajo bistveno večji doseg snemanja z enega stojišča, to pa pomeni tudi prihranek pri številu pot- rebnih točk geodetske mreže. 246 GV 31(1987)3 Vlado KOLMAN* OBNAVLJANJE IZGUBLJENIH, UNIČENIH ALI ODSTRANJENIH MEJNIH ZNAMENJ, KI SO BILA V UPRAVNEM POSTOPKU DOKONČNO DOLOČENA l. Uvod Pri opravljanju zadev geodetske službe s področja zemljiškega katastra večkrat prihaja do vprašanj in dilem, kako postopati v primerih, ko so meje v upravnem postopku dokončne, se pravi, ko jih ne smemo več ponovno ugotavljati, postale pa so nezaznavne (mejna znamenja so izgubljena, uni- čena ali odstranjena). Take meje je mogoče v postopku le obnoviti, se pravi, da je mejna zna- menja treba postaviti na mesto, na katerem so bila takrat, ko so bila kot nesporna ugotovljena in zapisniško potrjena. Ker gre v teh primerih za reševanje vse večjega števila vlog, ne bo od- več, če postopek reševanja takih vlog čim podrobneje opišemo. 2. Postopek obnavljanja mejnih znamenj Tako kot kakršnakoli dela in naloge, ki jih je upravni organ dolžan op- ravlj~ti v mejah svojih pooblastil, je tudi obnavljanje mej naloga, ki se zacne z vlogo in konča z njeno rešitvijo. Torej je sklenjena celota. V njej pa nastopajo zlasti te faze: - vloga, - reševanje vloge, - sklep o stroških, - arhiviranje elaborata. Naj o vsaki izmed njih posebej damo nekaj napotkov. 2.1. Vloga Stranka, ki želi, da bi se nezaznavna, uničena ali izgubljena mejna zna- menja, ki so sicer v upravnem postopku dokončno določena, obnovila, mo- ra vložiti vlogo za obnovitev mejnega znamenja. Vsebovati mora vse po- datke, ki so potrebni za postopek in reševanje, in mora biti kolkovana s takso, predpisano po Zakonu o upravnih taksah. Vlogo za obnovo mejnih znamenj lahko vloži le lastnik (uporabnik), pose- bej pa naj bo napisano, kdo nosi stroške postopka ter točen naslov in podpis plačnika. Omeniti je treba, da pri vlogah za obnovo mejnih znamenj ni nikakršnih pogojev za začetek postopka, čeprav je operativno-tehnični postopek ob- nove mejnih znamenj zelo podoben prenosu posestne meje v naravo tak~, kot je označena v zemljiškem katastru (33. člen Zakona o zemljiškem katastru). Predpisani pogoji nimajo nič skupnega z obravnavnim zahtevkom. V okviru obravnavanega zahtevka: l. lahko stranka zahteva obnovo izgubljenega mejnega znamenja, čeprav je meja sporna; 2. izjava soseda o strinjanju ni smiselna, saj gre za obnovo nečesa, o čemer se je sosed že v postopku določanja meje s podpisom odločil in je mejo priznal; *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-05-22. GV 31(1987)3 247 3. podatki obstajajo in so zanesljivi, saj so bili pridobljeni z upravno dokončno določitvijo meje, ki sta jo kot nesporno potrdila oba meja- ša. Vlogo, ki je popolna, mora upravni organ rešiti v roku, predpisanem v Za- konu o splošnem upravnem postopku, to je najkasneje v dveh mesecih. 2.2. Reševanje vloge V reševanje vloge sodijo: - vabljenje strank, - vodenje postopka in zapisnik, - izdelava skice, - zamejničenje. 2.2.1. Vabilo Upravni organ z vabilom razpiše postopek obnove mejnega znamenja ter po- vabi na postopek zahtevajočo stranko (tisto, ki je z vlogo zahtevala ob- novitev mejnega znamenja) in mejaša. Vabila na postopek naj se pošljejo s povratnico, ki služi kot dokument, da so bile stranke pravilno vablje- ne. Vabilo mora vsebovati vse podatke, ki so pomembni za stranko (čas, kraj, kdo vabi, zakaj vabi), zlasti pa posledice, če se zahtevajoča stranka ne odzove nanj. Pri obnavljanju mejnih znamenj je obvezna navzočnost zahtevajoče stranke, drugače se postopek obnove ne opravi. Zaradi nenavzočnosti se zahtevajoči stranki izda sklep o ustavitvi postopka. Navzočnost mejaša ni obvezna, saj mejno znamenje le obnavljamo, in sicer na istem mestu, kjer je bilo pred poškodbo ali odstranitvijo. 2.2.2. Zapisnik V postopku obnavljanja uradna oseba vodi zapisnik o obnovi mejnega zna- menja ali znamenj. V njem morajo biti zapisani vsi pomembni podatki, zlasti udeležba strank, navzočnost ali odsotnost soseda (mejaša), datum, ura, kraj in drugo. Posebno pa je pomembno, da je zapisano, odkod so bi- li vzeti podatki za obnovo. Treba je napisati številko elaborata (zapis- nik o MUP-u in skica), ki je bil osnova za obnavljanje mejnikov. Zapisnik podpišejo navzoče stranke in uradna oseba, ki je vodila posto- pek obnove mejnih znamenj. 2.2.3. Skica Uradna oseba, ki vodi postopek obnove mejnih znamenj, mora izdelati tudi skico. Na njo morajo biti poleg osnovnih podatkov o katastrski občini, parceli, lastniku, vrsti rabe, datumu in drugem prikazana zlasti mejna znamenja, ki so bila obnovljena, in izpisani izmeritveni podatki, upora- bljeni za njihovo obnovo. 2.2.4. Zamejničenje Mesta, ki so bila med postopkom ugotovljena kot mejne točke z izgublje- nim ali uničenim mejnim znamenjem, se označijo (zamejničijo) z enim iz- med mejnih znamenj, predpisanih v Navodilu o spremembah in dopolnitvah navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur.l. SRS, št. 6/87). 3. Sklep o stroških Glede na to, da se vloga za obnovo izgubljenega ali uničenega mejnega znamenja šteje kot zahtevek, je stranka dolžna poravnati stroške postop- 248 GV 31(1987)3 ka. Pri obračunu nastalih stroškov bi bilo mogoče uporabiti normativ za prenos meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra, saj gre pri ob- novi izgubljenih ali uničenih mejnih znamenj za vse faze dela, ki pride- jo v poštev pri prenosu, ko razpolagamo z numeričnimi podatki. Kadar zahtevajoča stranka vlogo umakne oziroma če se ne udeleži postop- ka, upravni organ zaračuna le toliko stroškov, kot jih je nastalo do ti- stega trenutka. V opisanem primeru pa bo smotrno nastale stroške zara- čunati po urah. V obeh primerih upravni organ o nastalih stroških izda sklep o stroških, stroške pa zaračuna po cenah, ki veljajo v času izvajanja storitve pri tisti občinski geodetski upravi. 4. Arhiviranje O obnovi mejnega znamenja je med postopkom nastal elaborat, ki vsebuje vso dokumentacijo postopka, od vloge, povratnic, zapisnika, skice do sklepa o stroških, lahko pa tudi sklep o ustavitvi postopka, morebitno pritožbo itd. Glede na to, da gre za obnavljanje nečesa, kar je v upravnem postopku dokončno, in je nastali elaborat vezan na že obstoječi elaborat, je naj- bolj smotrno, da se novi elaborat arhivira skupaj s prvotnim. Pri administrativnem poslovanju v zvezi z evidentiranjem pa je treba o rešitvi vloge registrirati številko arhiva, v katerega je shranjen. GV 31(1987)3 249 Stanko PRISTOVNIK* ZEMLJIŠKI KATASTER - EVIDENTIRANJE SODNO UREJENIH MEJ** Že od nekdaj predstavlja sodno urejanje mej med zemljišči različnih la- stnikov precejšnjo okupacijo ne samo za geodetske zadeve pristojnih up- ravnih organov, temveč tudi sodišč. Medtem ko se meja lahko uredi s po- sredovanjem upravnega organa le, če je podano soglasje vseh prizadetih strank, so sodišča pristojna odločati v vseh sporih, ki bi pri tem na- stali. Vsaka posestna meja, ugotovljena v upravnem postopku, in vsaka meja, urejena v sodnem postopku, pa mora biti evidentirana v posebni evidenci zemljiškega katastra. Namen te evidence je omogočiti geodetskim organom, da razpolagajo z na- tančnimi podatki o urejenih meJah, na podlagi katerih se lahko vsak čas posestne meje obnovijo, ne da bi stranke mogle utemeljeno ugovarjati podatkom o poteku meje. Na ta način se izognemo ponovnim ugotavljanjem posestnih mej oziroma ponovnim dolgotrajnim sodnim postopkom glede ure- ditve mej. Meje, ki so bile v upravnem ali sodnem postopku dokončno ure- jene in kot take evidentirane v zemljiškem katastru, se ponovno ne ugo- tavljajo oziroma urejajo. Eventuelno nezaznavne meje v naravi ali mejna znamenja, se na zahtevo zainteresirane stranke le obnovijo. Ni posebnih težav pri evidentiranju posestnih meja,ugotovljenih v uprav- nem postopku, če je bil postopek tehnično in postopkovno pravilno izpeljan. Težave pa povzročaJo nedosledno dostavljanje sklepov sodišč glede pravno- močno ureJenih mej občinskim geodetskim organom, pomanjkljivi izmeritve- ni podatki in tehnično neustrezne skice, ki so priloga sklepov. Obveznost sodišč Po 16. členu zakona o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS, št. 16/74) mora sodišče obvestiti pristojni občinski geodetski organ o vseh dokončnih odločitvah glede posestnih meja. Po 3. odstavku 138. člena zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86) pošlJe sodišče po pravnomočnosti sklepa pravnomočen sklep oziro- ma poravnavo o ureditvi meje, skupno s priloženo skico zamejničenja in z izmeritvenimi podatki pristoJnemu občinskemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. Izvedba v zemljiškem katastru pomeni: - evidentiranje urejene meje v zemljiškokatastrskih načrtih; - po potrebi izračun novih površin in določitev novih parcelnih številk z izdajo odločbe (pisno in grafično); - izvedba odločbe v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi; - izvedba urejene meje v posebni evidenci ugotovlJenih meja. Problematika Predvsem je potrebno poudariti dejstvo, da sodišča neredno ali z veliki- mi zamudami dostavljaJo akte o dokoncnih odločitvah glede mej občinskemu *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava, dipl.iur. Prispelo za objavo: 1987-09-08. **Na pobudo avtorja obJavljamo ponatis članka, ki Je bil objavljen v Pravni praksi, 17/87 (3.september 1987). GV 31(1987)3 250 geodetskemu organu. Posledica tega so številni ponovni postopki urejanja mej pred upravnimi organi. Stranke kaJ rade zamolčijo dejstvo, da so me- jo že urejale na sodišču. Druga težava pa Je v tem, da marsikateri sklep ali sodna poravnava nista sestavlJena tako, da bi bila izvedljiva v zemljiškem katastru. Zaradi te- ga so pred izvedbo v zemljiškem katastru potrebni dodatni postopki uprav- nega geodetskega organa, ni pa izključena vrnitev sklepa sodišču, ker pač takšen kot je, ni izvedljiv. Predpostavke (pogoji) za izvedbo sklepa o ureditvi meje Zakon o nepravdnem postopku v 138. členu določa, da je treba mejo ozna- čiti s traJnimi mejnimi znamenJi, izdelati skico zamejničenja in ugoto- viti izmeritvene podatke. Kakšna naj bodo mejna znamenja, kateri in na kakšen način naj bodo ugotovljeni izmeritveni podatki in kako izdelana skica zamejničenja, tega ta zakon ne pove. Uporabiti je potrebno izvršil- ni predpis zakona o zemljiškem katastru in sicer Navodilo za ugotavlja- nje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur. l. SRS, št. 2/76) in si- cer 23. do vključno 2 8. člen za zameJničenJ e ter 31. , 32. , 33. , 3 6 in 40.člen za izdelavo skice zamejničenja. To so tehnična pravila, ki Jih mora poznati geodetski izvedenec, ki ga sodišče v smislu 134.člena zako- na o nepravdnem postopku povabi na narok na kraju samem. Vloga izvedenca geodetske stroke je zlasti v tem, da s poznavanJem geo- detske stroke nudi pomoč sodišču z dajanjem strokovnega mnenja, opravi zameJničenJe po sodišču določenih mej, izdela ustrezno skico in izračuna potrebne izmeritvene p6datke. Ce je geodetski izvedenec istočasno dela- vec občinskega geodetskega organa ali pooblaščenec geodetske organizacije, je to samo v korist postopku, ker izdela še ostale dele geodetskega ela- borata, potrebnega za poznejšo izvedbo v zemljiškem katastru. Dosedanja praksa je pokazala, da skoraj ni problemov, če je v sodnem po- stopku sodeloval kot izvedenec delavec občinske geodetske uprave ali po- oblaščenec geodetske organizacije. Nasprotno pa izdelki geodetskih izve- dencev, ki tekoče ne opravljajo podobnih del, niso vedno v skladu s se- danJimi predpisi, kar povzroča dodatno delo in popravke njihovih izdel- kov. Posledice pomanjkljivih sodnih aktov Pomanjkljivosti sodnih sklepov oziroma poravnav o ureditvi meJe so raz- lične. Nekatere pomanJkljivosti zahtevajo dopolnitev izmeritvenega pos- topka, druge zahtevajo dodaten upravni postopek in soglasJe strank, zo- pet druge pa celo onemogočajo izvedbo sprememb v zemlJiškem katastru. Nekaj primerov: Sklep sodišča vsebuje samo opis meje, nima pa skice niti izmeritvenih podatkov. Tak sklep v zemlJiškem katastru ni izvedljiv in ga je potreb- no vrniti sodišču. Lahko pa sodišče na podlagi takega sklepa odredi geo- detskega izvedenca, da izvrši potrebne meritve, izdela skico ali celoten potreben geodetski elaborat. Šele tako dopolnjen sklep je potem izved- ljiv v zemljiškem katastru; - Podatki v sklepu sodišca so nepopolni ali nezadostni, potreben je do- daten postopek upravnega geodetskega organa na terenu z obveznim vab- ljenjem strank. Tak postopek se lahko uvede na posebno zahtevo sodišča ali katerekoli od zainteresiranih strank. Za dokončanje postopka bo potrebno soglasje strank, dano na zapisnik ob uradnem poslovanJu na te- renu. ce katerakoli od strank odkloni soglasje oziroma podpis zapisni- ka, je potrebno postopek ustaviti, sklep sodišča pa vrniti sodišcu kot neizvedljiv. - S sklepom sodišča (navadno po sodni poravnavi) se dovoli strankam, da GV 31(1987)3 251 pri geodetskem organu naročijo odmero zemljišča, za potek posestne meJe pa naJ bi se stranke dogovorile na licu mesta. Tak sklep Je iz- vedlJiv le, če katerakoli od strank naroči to geodetsko storitev in če je potek meje soglasno med strankami ugotovlJen. če soglasje na te- renu ni doseženo, je potrebno postopek ustaviti s sklepom, stranke po- novno napotiti na sodišče, z enim izvodom sklepa o ustavitvi postopka pa obvestiti sodišče. - S poravnavo se stranke na sodišču sporazumejo za prenos posestne meje po podatkih katastra. Če stranka tako geodetsko storitev kasneje tudi naroči, lahko nastopita naslednja primera: a) Zemljiški kataster razpolaga z zanesljivimi podatki. Postopek geo- detskega upravnega organa se lahko uvede. V času vzpostavljanja po- sestnih meja po podatkih zemljiškega katastra pa mora obstajati so- glasje strank, ki ga stranke potrdijo s podpisom zapisnika. V nas- protnem primeru je potrebno postopek ustaviti s sklepom, stranke pa napotiti ponovno na sodišče (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. U 478/82-4 z dne 17.2.1983). b) Zemljiški kataster ne razpolaga z zaneslJivimi podatki. Niso nam- reč izpolnjeni pogoJi iz 3. tačke 33. člena zakona o zemljiškem katastru. V tem primeru prenosa posestne meje po podatkih katastra ni mogoče izvršiti. Zahtevek stranke je potrebno zavrniti z odločbo. Stranko se predhodno opozori na pomanjkljivosti katastrskih podatkov ter se ji svetuje, da namesto prenosa posestne meje zahteva ugotovi- tev posestne meJe v mejnem ugotovitvenem postopku. Če stranka to od- kloni, preostane le še zavrnitev zahtevka kljub sodnemu sklepu. Zaključek če želimo, kar najbrž ni sporno, da sodno urejenim meJam zagotovimo tudi praktično vrednost v uradnih evidencah - to Je zemlJiŠkem katastru in zemljiški knjigi, je potrebno: - da sodišča redno, če le mogoče sproti, dostavljajo pravnomočne sklepe o ureditvi meje občinskim geodetskim organom; - da meje uredijo dokončno, ne da bi v sklepih dopuščala možnosti nak- nadnega izjavljanja strank glede poteka posestnih meJ; - da sklepe oziroma sodne poravnave opremijo z ustreznimi skicami in iz- meritvenimi podatki; - da kot izvedence geodetske stroke prvenstveno angažirajo delavce ob- činskih geodetskih organov ali pooblaščenih geodetskih organizacij. 252 GV 31(1987)3 r Milan NAPRUDNIK* O PROSTORSKIH EVIDENCAH IN TEMATSKI KARTOGRAFIJI V VZHODNI EVROPI Madžarska zveza za geodezijo in kartografijo je organizirala v letu 1986 posvet o temi Tematske karte v regionalnem prostorskem planiranju. Med vabljene goste iz drugih vzhodnoevropskih držav iz visokošolskih ustanov, strokovnih zvez in državnih organov so šteli kot Jugoslovana tudi mene. Zato sem se še posebej potrudil, da sem osemdeset udeležencev seznanil z vlogo tematske kartografije pri oblikovanju skupnih programov s pod- ročja urejanja prostora in varstva okolja med sosednjimi deželami Jugo- slavije, Avstrije, Italije in seveda tudi Madžarske. Čeprav bo pričujoči prispevek objavljen z zamudo, bo še dolgo aktualen, saj so tudi naši dolgovi in programi na tem področju vse bolj aktualni, posebej po sprejetju naše prostorske zakonodaje. Iz Madžarske / Državna uprava za geodezijo in kartografijo Madžarske, ki je sicer ses- tavni del Ministrstva za kmetijstvo, zajema tudi področje tematske kar- tografije. Grafika zemljiškega katastra sega od merila 1:1000 za mesta, 1:1000 za primestna območja, 1:4000 za podeželje do montaž v merilu 1:10 000. Topografske karte pa segajo od meril 1:10 000 prek 1:25 000 do 1:100 000. Vsekakor dovolj osnov, da so že pred leti dobili obvezo za vodenje prostorskih evidenc, to, kar je nas doletelo pred kratkim. Po- datke o rabi zemljišč vodijo v merilu 1:25 000, o naravnih danostih pa v merilu 1:100 000. Teritorialna enota za okraje (komitate) je raster 1 x 1 km, v katerem prikazujejo podatke, ki jih dobivajo od posameznih sektorjev (kmetijstva, gozdarstva, vodnogospodarstva in drugih), za- dolženih za zbiranje izvirnih r._odatkov. Za razliko od nas, ki bomo pravkar "praznovali-" 15 let neuspelega dela, se Madžari resnično lahko pohvalijo s svojim nacionalnim atlasom. Začeli so zelo zgodaj, že leta 1920 so objavili Gospodarski atlas (madžarsko gospodarstvo na tematskih kartah) in v letu 1936 Statistični atlas Bu- dimpešte, eno prvih tematskih upodobitev urbanega okolja na svetu. Nova spoznanja, potrebe in tudi možnosti so, po povojnem zati_šju, omogočila hiter razvoj prostorske dokumentacije. Leta 1965 so v 6000 madžarskih in 1.000 angleških izvodih izdali Nacionalni atlas LR Madžarske v merilu 1:1 000 000, pet let pozneje v merilu 1:500 000 t.i. plansk~ atlase za regije, leta 1975 pa so se lotili izdelave novega nacionalnega atlasa. Upravičeno pravijo, da je to najpomembnejša in največja naloga madžars- kih kartografov s sodelovanjem velikega števila udeležencev iz drugih strok. Njihov projekt temelji na mednarodnih kriterijih, sprejetih na kongresu IGU leta 1956 v Rio de Janeiru, je pa lahko vzorčen glede meto- de: - Državni Inštitut za geodezijo in kartografijo se je v letu 1975 lotil raziskav o vsebini in obsegu novega atlasa in izdelal model, ki je vse- boval 682 kart s področij fizičnega okolja, gospodarstva in demografije. - Državni Inštitut za prostorsko planiranje (VATI) je izvedel usklajeva- nje s sektorji (od industrije, kmetijstva do komunale). - Akademija za znanost je ustanovila recenzijsko komisijo za spremljanje izdelave atlasa (primerjajmo, kakšen je delež geodetov in kartografov na slovenski akademiji). - Vladni organi so v letu 1980 potrdili PROJEKT (dopolnjen model) in odo- brili finančna sredstva. *61000 Ljubljana, YU, Republiški urbanistični inšpektorat; dr.kartografskih znanosti. Prispelo za objavo: 1987-06-25. GV 31(1987)3 253 Seveda pa so pri izdelavi nastopale tudi zagate. Podatke so zbirali od leta 1981 do 1985, dobili so jih z različnimi časovnimi prerezi, zaradi usklajevanj in dopolnjevanj pa se bo objava atlasa zavlekla za dve let¾ tako da bo izšel let~ 1988. Njegove karakteristike bodo (format 30 x 42 cm) tc1ke: karte na dvojnem formatu v merilu 1:1 000 000, karte na enojnem formatu v merilu 1:1 500 000, karte na polovičnem formatu v merilu 1:2 000 000, karte na osminki formata v merilu 1:4 000 000. Vsa večja mesta, urbane aglomeracije in industrijska območja (cone ob Donavi) bodo kartirane v merilu 1:500 000. Aktualnost podatkov bo različna po osnovnih skupinah: - elementi fizičnega okolja z letom 1980, - elementi demografije z letom 1985, - elementi gospodarstva z letom 1987. Po svoje racionalno, saj se fizično okolje spreminja na dolgi -rok (ne- kaj generacijskih obdobij), demografske tokove spremljamo na 20-30 let, gospodarske pa bo v prihodnosti treba spremljati na zelo kratke roke, Madžari so se odloč_ili kar za tekoče vzdrževanje (od treh do petih let). In še o številu kart - vseh bo 230 (od prvotno predvidenih 682). Pravi- jo, da je bolje odločiti se za realno število kart in jih tudi vzdrže- vati, znana resnica pa je tudi, da kvalit!"ta pada s kvantiteto. Sicer pa so imeli Madžari kot gostitelji vrsto referatov, od tematske kartografije v meteorologiji, gozdarstvu, kmetijstvu, industriji in statistiki do prikazovanja onesnaževanja tal, voda in zraka. Iz Nemške demokratične republike Zelo odmeven je bil prispevek iz Nemške demokratične republike, kjer so- dijo prostorske evidence - in z njimi kot osnove za interpretacijo tudi tematske karte - že kar med "klasično" dejavnost geodetske službe. V DDR so zastavili prvo plansko dokumentacijo v letu 1965 za podeželje v merilu 1:75 000. Po vsebini evropska klasična metoda z osnovnim in analitičnim prikazom naravnih ekonomskih in socialnih elementov in njihovega medse- bojnega prepletanja, v štirih barvah. V ledino na tem področju smo zao- rali v Sloveniji nekoliko pozneje po isti metodi, te dokumentacije pa nismo vzdrževali. V DDR pa jo obnavljajo redno na pet let, po potrebi pa tekoče. Danes njihova dokumentacija ni več klasična, vsebina je do- polnjena z elementi onesnaženja okolja, obdelava pa je avtomatizirana. V zvezi z DDR in okrajem Leipzig si kaže zapomniti: - Sistem tematskih upodobitev kot pomembnih osnov za izdelavo razvojnih programov narodnega gospodarstva (po naše družbenega razvoja) je pred- pisan za različne teritorialne ravni, je pa tudi prilagodljiv. - Nosilec izdelave te dokumentacije je Državni inštitut za kartografijo, podatke pa pošiljajo sektorji v predpisanih rokih ter s predpisano vse- bino in tehniko. - Uporaba je utečena, znanstvene ustanove izdelujejo na teh osnovah pro- gnoze razvoja, planske ustanove pa razvojne programe. In končno je prostorska dokumentacija in v povezavi z njo tematska kar- tografija priznana stalna interdisciplinarna dejavnost; v okviru viso- košolskega izobraževanja se je učijo poleg geodetov in geografov tudi gradbeniki, agronomi in ekonomisti. Zelo "konkretna" je bila ponazoritev uporabe avtomatizirane tematske kar- te pri proizvodnji in porabi krompirja.* Na devetih kartah so prikazali ves potek od rajonizacije proizvodnje do kupca: *To gradivo sem odstopil Republiškemu komiteju za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano. 254 GV 31(1987)3 karta 1: karta 2: karta 3: karta 4: karta 5: karta 6: karta 7: karta 8: karta ~: prikaz proizvodnje po conah in okrajih prikaz porabe po okraJih (in mestih) prikaz razlike med proizvodnjo in porabo po okrajih prikaz optimizacije smeri prelivanj med proizvodnjo in porabo prikaz con z lastno oskrbo, con s presežkom in con s primanj- kljajem prikaz daljinskih transportnih možnosti (po železnici) prikaz daljinskega transporta krompirja v tonah prikaz območij oskrbe v radiju 50 km prikaz transporta s tovornjaki v oskrbovalna središča Iz drugih držav Predstavnica Sovjetske zveze je le sporočila pozdrave njihovega karto- grafskega združenja, tehi, Bolgari in Poljaki pa so bili bolj zgovorni zvečer. V svojem prispevku sem najprej opisal stanje in težnje prostorskega raz- voja v Sloveniji, govoril o naših temeljnih in topografskih kartah, nato pa z nekaj teorije iz tematske kartografije prikazal naše dosežke s tega področja in naloge, ki smo si jih postavili pri nastavitvi prostorske dokumentacije - evidenc ter v povezavi s tem nadaljnje perspektive temat- ske kartografije, predvsem avtomatizirane. In v razmislek V šestdesetih letih smo geodeti že bili v krizi, druge dejavnosti niso bile, mi pa smo prvo gospodarsko krizo v Jugoslaviji dočakali nepriprav- ljeni. Ko smo se znali odlepiti od zemljiškega katastra z njegovim fis- kalnim značajem in ujeli korak z novimi potrebami, smo se dvajset let vzpenjali. Kaj vse smo v tistem obdobju zastavili na področju razisko- vanj, posebej na prostorskem informacijskem sistemu in kako smo razširi- li fond izdelkov od temeljnih in topografskih kart do novih upravnih evi- denci Tudi napake smo delali, tako kot na drugih področjih dela M času ekstenzivnega razvoja na tuj račun. Pa to ni najhujše, v tistem času se tega najprej sploh nismo zavedali, pozneje pa voza ni bilo več mogoče zaustavi ti. Bolj "usodno" je, kam plovemo danes. Pustimo ob strani, da Je usoda teološki in teleološki pojem, ki ga za slovenski narod ne kaže uporabljati, za geodetsko dejav- nost pa bi ga že smeli. Ne moremo in ne smemo ostati v šestdesetih letih, ko smo se lotili novih izdelkov in začeli prodirati v nefiskalne sfere, po "odkritju" uporabnikov iz sfere prostorskega in urbanističnega plani- ranja. V povezavi le-tega z družbeno-ekonomskim planiranjem pa smo dobi- li tudi dodatne zahteve "starih" uporabnikov s področja programiranja in projektiranja v sektorjih. Toda ta prvi strokovni poseg INVENTARIZACIJE je za nami. Pred nami je naslednja stopnja, to je zadovoljevanje uporabnikov s teh področiJ s kvalitativnimi podatki, z ANALIZAMI. Prvi korak v tej smeri so že zbirne evidence o stanju v prostoru ali po naše na zemljiščih, ko pa se bomo lotili členitev dosedanjega razvoja rabe zemljišč, bomo že prag višje. Začeli smo postopoma, realno s prostorskimi evidencami in evidencami o stavbnih zemljiščih. S tem ne bomo obogateli, tudi ne ust- varili novih možnosti za zapsolovanje, po obsegu je to majhen delež, po pomenu pa velik, dosti večji, kot si morda površno predstavljamo. Samo ta pot nas lahko odtrga od rutinskega zbiranja podatkov in poveže z uporab- niki, ki jim moramo zaradi lastnega obstoja in njihovih potreb dati več od točk, parcel in plastnic. Po tej poti se je obdržala in napredovala slovenska meteorologija, po tej poti je zakoračila slovenska statistika. Ta pot pelje v kroge, kjer se strokovno in samoupravno tudi odloča o pri- hodnjem razvoju - v našem primeru prostorskem. Po tej poti je mogoče dru- gače utemeljevati tudi potrebe po obnovi zemljiškega katastra in drugih GV 31 (B87 J 3 255 geodetskih osnov, predvsem pa je mogoče doseči drugačen odziv.€ tarna- njem, da je proračun mačehovski, s peticijami in resolucijami, naslov- ljenimi na forume, nam zanesljivo ne bo uspelo - to je preteklost. Se- veda ne gre zgolj za taktiko, da lahko zaradi "družbeno pomembnih" po- datkov dobimo sedež v klubu, kjer se odloča, in pristavimo ob lončku še lonec. Najprej moramo biti sami prepričani, da postaja fiskalna vrednost išča vse manj pomembna, da gre predvsem za družbeno vrednost zem- lj kot pogoj za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, in sicer danes, da se ne bi jutri soočili z bojem za preživetja. Za takšne druž- bene funkcije zemljiškega katastra res niso pomembni centimetri, za me- ritve, vezane na promet z zemljišči, pa se da dobiti denar po drugi po- ti. To sem zapisal Zpto, da bi lahko bolj utemeljil sklepno misel o tem, ka- ko pri nas za razliko od drugih držav zapostavljamo tematsko kartogra- fijo: - Računalniški atlas Sežana je ostal osamljen, na Madžarskem in na 6. seminarju Evropskega sveta lani v Madridu pa smo videli, do kod seže geodezija in kako si utira pot prav na tem področju. - Nacionalni atlas Sl~venije v merilu 1:400 000 smo zastavili pred več kot petnajstimi leti. Vse je odpovedalo, od financ do podatkov, in karte čakajo v predalih geografov Univerze v Ljubljani. Kaj, če bi se geografi povezali z geodeti ne le glede tehnične izvedbe, ali pa če bi geodeti poiskali pot do njih, da bi jim potem, ko smo jim ponudili "prazne" karte, ponudili še kaj več, da bi atlas čimprej izšel, pa tu- di zaradi lastnega ozaveščanja. 256 GV 3 1 (19 8 7) 3 Jure BESENIČAR* FOTOGRAMETRIČNI CENTER ZA STROJNO METROLOGIJO Uvod Pri uveljavitvi in uspešnem plasmaJu industrijskih izdelkov je njihova vsestranska kvaliteta (material, funkcionalnost, dimenziJe, performan- ca, oblikovnost itd.) bistvenega pomena. iato se v industriJske proce- se uvaJa tako imenovana integralna kontrola kvalitete, ki je sestavlJe- na iz niza postopkov in metod za simultano testiranje serijskih ali uni- katnih industrijskih izdelkov. Ena od komponent integralne kontrole je tudi testiranje in preizkušnja dimenzij industrijskega izdelka in njego- vih sestavnih delov. Ta postane relativno otežena, ko so izdelki (objek- ti) večjih dimenzij (nad 1 m), kompliciranih oblik in težki. Konvencio- nalne metrološke metode in instrumenti (tro-koordinatni merski stroji) zahtevajo posebno temeljenje, ustrezno kontrolirano klimo in transport merjenca na mesto merjenja. Zato so ti sistemi nefleksibilni; to se po- kaže posebno v visokih transportnih stroških in prekinitvah obdeloval- nega procesa pri že omenJehih večjih industrijskih izdelkih. Poleg tega so konvencionalna merjenja omeJena le na določeno število merskih točk in so zaradi omenJenih dejstev neponovljiva. Našteti pomembni in drugi vzr'oki so nas vzpodbudili, da poskusimo uve- ljavi ti geodetske in fotogrametrične metrološke metode v proizvodnih procesih strojne industrije. Pridobitev iz_!FAM.;; - Tel. 41-954 žiro račun 62500-601-8521 OOUR za proizvodnju procesne i energetske opreme :oTEHNOPROCESo: - Tel. 49-576/512, liro rl!lčun 62500-60\-8542 - OOUR za proizvodnju sredstav11 z11 za~tltu čovekova Hedir,a 1>Pil.OGRES0: - Te!. 54-585, žiro račun 62500-601-8537 ·- OOUR otpresaka :nPRESERAJo: - Tei, 52-574, žiro račun 62500-60\-8558 _ OOUR za proizvodnju staklenika plaster>ika i lake čeiične ko,i:frukcije :o-PO!..ETtt - TG!. 060-665, žiro račun 62500-601-16684 = gg~: :: ~~~~:!:1~:1j;a~;;!i1~~a ;,;.t,~:izti~i~ej~e!:!:~3i~~hnstr~~:~:v7~Ek~:o~~~:~~k;j~ T~!, :~;~~~.; .. itfd,~i19čr~:~~~~~~-iOl~~~!1~111 »N.!:T.<\!.« .•-~EROŠINA - Tel. 891-145. žiro reč,.i„ b3i0U-0Gi-1216. - ~Zli' i'::O ,i1h alt p.-ern,čnih, N1mod.čsr1t pn tleh ~h n.a mninslo:ih ..-=hh .------------, IZHOD P'OROČ!LA FOTOGRAFSJ<:I IZDE!..Ki POOATX! ZA DRUGE. PODAT- 1 1 1 1 VNOS f'OOATKOV J I v MODELE 1 L ________ j Slika 1: Glavne sestavine in funkcije GIS (povzeto po Young, J.A.T., Int.J.of Remote Sensing 1986). *61000 LjublJana, YU, Zavod SR Slovenije za statistiko; dipl.ing.agr. Prispelo za objavo 1987-05-22. **Poročilo o strokovnem obisku Inštituta za digitalno obdelavo slik in grafiko v Gradcu. GV31(1987)3 265 Jedro Gis-a so baze podatkov. Baza je sklop istovrstnih podatkov, shran- jenih v računalniku. Bazo podatkov je mogoče dograjevati ali pa krčiti glede na potrebe. Računalniško hranjenje omogoča enostavnejšo obdelavo in vzdrževanje. Kot smo že omenili, je za GIS pomembno, da so podatki prostorsko locirani. To pomeni, da se nanašajo 'na element prostora, ki je dan v obliki točke, linije ali ploskve. Točka je v prostoru definira- na z geografskima koordinatama x in y, po potrebi še z nadmorsko višino z. Linija je sestavljena iz točk in definirana s koordinatami točk na določenih odsekih. Ploskev pa je definirana s koordinatami točk centroi- da ali/in z digitaliziranim poligonom mej. Podatke o nadmorski višini, naklonu in ekspoziciji dobimo iz DMR. To so na pravilnih razdaljah (npr. 100 m) pobrane nadmorske višine terena so- časno z vrednostma x in y koordinat. če DMR povežemo z ostalimi podatki (tip tal, vrsta vegetachje ipd.), dobimo DMT (digitalni model terena). Uporabnik lahko dobi posamezne (elementarne) ali pa celostne (kompleks- ne) podatke. če posamezne podatke kombiniramo z drugimi posameznimi po- datki (npr. izdelava DMR), dobimo celostne podatke prvega reda. Medse- bojno povezovanje teh podatkov (npr. izdelava DMT) in/ali njihovo dopol- njevanje s socio-ekonomskimi podatki pa tvori izhodišče za modeliranje (npr. napoved letine)., Septembra 1986 smo v okviru projekta„Teledetekcija11 sodelavci projekta obiskali Institut fur Digitale Biloverarbeitung und graphik v Gradcu, v katerem so razvili svoj model GIS-~imenovan DESBOD. DESBOD je razvojno-raziskovalni projekt za digitaliziranje, shranjevanje in obdelavo podatkov o prostoru. Začeli so ga razvijati leta 1981 in de- lo končali v štirih letih. Sodelovali so strokovnjaki s številnih podro- čij znanosti (geografskih, naravoslovnih, družboslovnih). Sestavljen je iz štirih podsistemov (slika 2): 1-MDS (Interactive Manual Digitizing System), 2-SPADABS (Spatial and Alphanumeric Data Base), 3-IDAD (Interactive Data Analysis and Display), 4-MAPOUT (Interactive Map Oesign System). D E s B o \[i}\,, __ :·--·.:::·-- \ o\ :~: ... :.-:.-.-::: .. =::: i : : -···- -··- :: : : 1 1 :::::::::-- 1 1 : : :::::-·•-:: : : 1 1 -···- 1 1 [ ________________ : __ ···- ---------- : ________________ : COMMAND PROCEDURE IDAD MDS SPA DABS MAP OUT , - - - - - -- - - - - -- - - --- -- - --- ------- - --- -- -- - D E s B o D 1~:;t:(tii/S et~:et~-:: Slika 2: Pregled sistema DESBOD (vir: Ranzinger, M., Hutter, R., Krainz, W., DESBOD - Final Report 1985). 266 GV _3 1 ( 1 9 8 7 ) 3 L ~ - Ur -Km• - Gozd - Pedal - fiidrome - Geološki - Mul ti temp 7 Registri (RT -- Digitalni mode Uauss-Krtigerjeva Oigitnli:dr-nna kL\rta (pedološko., geoloGka ••• ) JJii::ito.lni model reliefa (UHH-100) Digi to.li:dr-an kataetrrski načrt (1 : 2880) in controi~ pnr-cele (C) lligitnlni satelitsko oko.nirani podo.tki; ustre:..no število pik,:;lov i.11, določeno pnr-celo bani podatki tijski podatki no-gospodarski podatki o6ki podatki teorološki podatki o~:~:ik!ateli taki pod~4 E, ROS, CRP ••• ) 1 m~:i~er4'pMR ~ Slika 3: Shema zbiranja geografsko lociranih podatkov in izdelava raču­ nalniških baz ter možen prikaz kompleksnih rezultatov GV 31(1987)3 267 l. MDS se uporablja za digitaliziranje kart in načrtov ter dodeljevanje tematskih podatkov digitaliziranim grafičnim elementom. Pri digitaliziranJu karto najprej lociramo v prostoru tako, da ji do- ločimo geografske koordinate oglišč in merilo. Potem s kurzorjem sle- dimo točkam, linijam in obrisom ploskev. Delo spremljamo na grafičnem zaslonu in sproti popravljamo napake. Po kontroli topološke pravilno- sti se iz digitaliziranih mej tvorijo poligoni, ki so definirani s koordinatama centroida in oglišč. Digitaliziramo v geografskih koor- dinatah, da je delo neodvisno od projekcije. 2. SPADABS je baza podatkov, ki omogoča poljubno prelaganje in kombini- ranje plasti podatkov različnih tem za želeno področje. Podatki so urejeni hierarhično v treh ravneh zaradi preglednosti in lažjega de- la. 3. IDAD je z navodili voden analitski sistem, ki daje osnovo za odloči­ tve pri prostorskem planiranju: - merska navodila omogočajo izračun razdalj, dolžine poti, površine ipd.; - statistična navodila omogočajo izračun povprečij, standardnega od- klona, variacijske širine ipd.; - združena navodila omogočajo skupino operacij na skupini podatkov. 4. MAPOUT služi za pripravo in prikaz rezultatov analize in tematskih kart v kateremkoli merilu in želeni projekciji. Uporabljajo se podat- ki iz SPADABS-a in IDAD-a. Pretok podatkov iz SPADABS-a v IDAD in MAPOUT je enosmeren, podsistema IDAD in MAPOUT sta samostojna. MDS in SPADABS imata isto obliko podat- kov in se lahko uporabljata le v povezavi. Podatki se enostavno prepisu- jejo z enega delavnega področja na drugo. Na inštitutu so razvili še številne druge računalniško vodene sisteme podatkov,ki se lahko uporabljajo samostojno ali pa v medseboJnih po- vezavah. Na Zavodu SR Slovenije za statistiko imamo že izdelane posamezne baze podatkov (RTE, ROS, CRP); del jih je med seboj povezljiv, del pasku- šamo še povezati in dopolniti. Sodelujemo tudi pri digitalizaciji kata- stra zemljišč in izdelavi DMR, na katerega lahko vpnemo tudi digitalne, satelitsko skanirane podatke. Vse te baze podatkov so oziroma bodo pro- storsko locirane v Gauss-Krugerjevi mreži (slika 3). Razlaga kratic GIS - geografsko-informacijski sistem OZN - Organizacija združenih narodov GRID - Global Resource Information Data (globalni podatki o naravnih danostih - virih) DMR - digitalni model reliefa DMT - digitalni model terena DESBOD - Digital Compilation, Storing and ?rocesing of Spatial Data (digitalno sestavljanje, shranjevanje in obdelava podatkov o prostoru) MDS - Interactive Manual Digitizing System (interaktivni sistem za roč­ no digitaliziranje) SPADABS - Spatial and Alphanumeric Data Base (prostorska in alfanumerič­ na podatkovna baza) IDAD - Interactive Data Analysis and Display (interaktivna analiza in prikaz podatkov) MAPOUT - Interactive Map Design System (interaktivni sistem kartografske- ga izpisa) RTE - register teritorialnih enot ROS - register organizacij in skupnosti CRP - centralni register prebivalstva Literatura je na voljo pri avtorju na Zavodu SR Slovenije za statistiko. 268 GV 31(1987)3 Posvetovanje: OSNOVNA GEODETSKA DELA IN OPREMA ZA NJIHOVO IZVAJANJE V dneh od 12. do 13. junija 1987 je bilo v Strugi zvezno posvetovanje, ki ga je organizirala Zveza GIG Jugoslavije. V zborniku referatov z okoli 750 stranmi je objavljenih 54 prispevkov jugoslovanskih strokovnjakov, povzemamo pa le izvlečke slovenskih ude- ležencev: Božo Demšar: Problematika programiranja osnovnih geodetskih del s sta- lišča geodetske službe v republiki. Problematiko programiranja osnovnih geodetskih del sem skušal prikazati iz treh izhodišč pomembnih za učinkovito programiranje in predvsem učin­ kovito izvajanje. Kot prvo navajam, da mora biti geodetska služba v Jugo- slaviji organizirana kot samostojni upravni organ ter drugo,da ima za o- pravljanje izvajanja del zagotovljena finančna sredstva.Za tretje ugotav- ljam,da se je potrebno opredeliti,definirati,kaj so to osnovna geodetska dela,ker le-ta naj bodo v pristojnosti bodoče zvezne geodetske uprave ter dodajam nesmiselnost podrobnega predpisovanja postopkov in opreme pri iz- vajanju geodetskih del. Ivan Štupar: Delo na temeljnih položajnih in temeljnih višinskih geodet- skih mrežah na osnovi raziskovalnega programa iz leta 1974. Delo na temeljnih višinskih in temeljnih položajnih geodetskih mrežah na osnovi raziskovalnega projekta iz leta 1974. V referatu so ločeno obrav- navane višinske in položajne temeljne geodetske točke. Obravnavano je stanje, opravljeno delo in smernice za nadaljnje delo. Pri višinskih mrežah je večji poudarek na novi nivelmanski mreži - NVN, postavljeni leta 1972, ki pa še do danes ni izračunana. Pri položajnih mrežah pa je glavni poudarek na opravljenih delih na AGM in mreži l. reda ter na no- vi kategoriji mrež - navezovalna mreža. Marjan Jenko: Primeri sanacij triangulacijske mreže II. reda v SR Slo- veniji. Obstoječe triangulacijske mreže so večinoma premalo natančne, odkar raz- vijamo in nanje navezujemo nove mreže, v katerih imajo veliko ali pa iz- ključno vlogo dolžinska opazovanja. Tako je v Sloveniji problem sanacije obstoječih mrež, zlasti II. in III. reda, prisoten, odkar so se pojavile t.im. navezovalne mreže (1976). - Opisujejo se trije primeri sanacije mreže II. reda z namenom, da se posredujejo rezultati analiz, zamisli, metode in postopki, ki so pomembni za reševanje teh ne vedno enolično rešljivih nalog. Dr. Bogdan Kilar: Izdelava programa za opazovanje zvezd z astrolabom NI2 v SR Sloveniji Dani so kriteriji za izbor zvezd, ki pridejo v poštev za opazovanje z astrolabom NI2 v SR Sloveniji. Podan je način izračuna elementov: krajevni zvezdni čas in azimut, ob prehodu čez almukantarat 30000'00" za geografske širine SR Slovenije (45°20' < i < 46°40') s korakom 5'. Izbor zajema 356 zvezd. Dušan Kogoj: Ponovna izmera republiške komparatorske baze Logatec Komparatorska baza v Logatcu je namenjena kalibriranju elektromagnetnih razdalJemerov. Pri merjenju dolžin se vedno bolj uveljavlja dvobarvna me- toda, ki eliminira meteorološke vplive vzdolž merjene dolžine in s tem poveča natančnost meritev. Podane so osnovne enačbe te metode. Opisan je pri nas prvi poskus merjenja z mekometrom po dvobarvni metodi. Rezultati teh merjenj so uporabljeni za izravnavo baze. Ocenjena je tudi natančnost določitve definitivnih elementov baze. Nenazadnje je podana primerjava dobljenih rezultatov z rezultati iz leta 1977. GV 31(1987)3 269 Dr. Florijan Vodopivec: Merjenje tektonskih premikov vzdolž tektonskih prelomnic v Ljubljani. Na potresnem območju Ljubljane so bile postavljene in že drugič izmer- jene trilateracijske in triangulacijske mikro mreže s teodolitom DKM 3 in Mekometrom ME 3000 za določanje horizontalnih premikov. Na podlagi razlik meritev so bili določeni horizontalni premiki in izračunana oce- na natančnosti. Franc Cerne: Navezovalne mreže v SR Sloveniji - razvoj in problematika. Od leta 1976 dalje SR Slovenija uvaja novo kategorijo temeljnih geodet- skih točk nižjega reda, tako imenovane mreže navezovalnih točk. Opisani so načini stabilizacije, metode postavitev in računanja teh točk z isto- časno ali ločeno sanacijo trigonometrijskih točk nižjega reda. Darko Trlep: Triangulacijsko-trilateracijska mreža Rudnika urana žirov- ski vrh. Prikazan je postopen razvoj lokalne mikrotriangulacijsko-trilateracijske mreže, ki je bila razvita za potrebe geodetskih del pri izgradnji Rudni- ka urana Žirovski vrh. Opisane so merske in numerične metode ter uporab- ljen geodetski pribor. Osnovna značilnost mreže je v reduciranju dolžin na računski nivo 430 m. Rudniška mreža daje po svoji natančnosti kvali- tetno podlago vsem geodetskim delom v jami RUŽV in zunaj nje. Mag. Vesna Ježovnik: Raziskava odvisnosti koeficienta refrakcije od meteoroloških in topografskih danosti. Naloga vsebuje teoretične in praktične možnosti za določitev koeficienta refrakcije. Raziskava ima predvsem namen čim točneje določiti koeficient refrakcije in to na način, ki bo ekonomsko utemeljen. Na podlagi konkret- nih meritev so bila podana izhodišča za določitev koeficienta refrakcije. Pripravila: Božena Lipej Delovni seminar: UPORABA METOD SATELITSKE TELEDETEKCIJE ZA POTREBE KMETIJSKE STATISTIKE V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila od 11. do 13. junija 1987 v or- ganizaciji Zavoda SR Slovenije za statistiko (v nadaljevanju: zavod) predstavitev zveznega raziskovalnega projekta"Teledetekcija - Daljinsko zaznavanje; ki je v letih 1986-1987 potekal ob podpori FAO - Organiza- cije Združenih Narodov. Delo na zveznem projektu je koordiniral direktor zavoda Tomaž Banovec, projekt pa je uspešno vodila dr. Ana Tretjak (zavod). Sodelavci projek- ta so bili še: mgr. Marijan Polak (Geološki zavod Ljubljana), Marija Hlavaty, Danijela šabic, Andreja Gruden in Ruth Podgornik-Reš (vse iz zavoda). Rezultate dela so objavili v posebni publikaciji v treh jezikih, obrav-. navajo pa tele teme: DIGITALNA SATELITSKA TELEDETEKCIJA - splošno, - osnove obdelave in analize. 270 GV 31(1987)3 LANDAT-MSS MOZAIK SLOVENIJE - izdelava MSS mozaika Slovenije, - ocena izrabe tal v Sloveniji, - homogene naravne enote, bazirane na geografsko-geoloških značilno- stih Slovenije. LANDSAT-TM PODATKI - osnovna priprava podatkov, ocena najpomembnejših kmetijskih povrsin občine Ptuj, - primer možne uporabe TM podatkov za določevanje pedološke raznoli- kosti, - ocene površin hmeljišč z uporabo časovne analize TM podatkov območja Savinjske doline, - ocena gozdnih sestojev z uporabo TM podatkov. SPOT PANKROMATSKI IN MULTISPEKTRALNI PODATKI - analiza digitalnih SPOT podatkov občine Krško. Zaradi pionirskega dela pri nas na tem področju povzemamo z dovoljen- jem avtorjev zaključke iz publikacije in jih v celoti objavljamo. Zaključki V okviru FAO-TCP projekta smo sodelavci projektne skupine v 6 tednih dela in šolanja na FAO Remote Sensing Centru dokončali naslednji obseg dela: 1) geografsko orientiran MSS mozaik SR Slovenije z digitalnimi mejami in klasifikacijo mozaika v glavne razrede izrabe tal; osnovni raču­ nalniški izpis v M 1:500 000; 2) na osnovi geografsko-geomorfoloških in vegetacijskih značilnosti SR Slovenije, njena delitev na homogene-naravne enote; osnovni računal­ niški kartografski izpis v M 1:500 000; 3) klasifikacija geometrijsko orientiranih TM podatkov občine Ptuj v najpomembnejše razrede izrabe tal in kmetijske razrede; rezultati pripravljeni za računalniški kartografski prikaz merila 1:50 000; 4) oceno površin hmeljišč z uporabo časovne analize dveh geometrijsko orientiranih TM podatkov območja Savinjske doline; osnovni kartograf- ski izpis v M 1:50 000; 5) oceno gozdnih sestojev Pohorja z geometrijsko orientiranimi TM podat- ki; analizirani podatki pripravljeni za računalniški kartografski iz- pis merila 1:50 000; 6) nekontrolirane klasifikacije SPOT pankromatskih in multispektralnih geometrijsko orientiranih podatkov občine Krško z velikostjo piksla 10 x 10 m; osnovni izpisi klasifikacij v merilu 1:50 000. Vsi izdelki so shranjeni v numerični obliki na magnetnih trakovih, del pa tudi v analogni obliki. Načrtujemo, da bomo delo na Zveznem projektunTeledetekcija-Daljinsko zaznavanje• razvijali v tri smeri: A) - digitalizacija izdelanih homogenih naravnih enot za SR Slovenijo; - izdelava hierarhične opredelitve razredov in podrazredov izrabe tal; - zasnova dvojno stratificirane mreže vzorčnih površin znotraj vsa- ke homogene naravne enote; - za najpomembnejše kmetijske kulture izdelava spektralnih karakte- ristik in vrednosti odboja za vsak kanal posebej in za ves čas ve- getacije; B) - začetek izdelave računalniško zasnovanega Geografsko informacijske- ga sistema o prosto~u - GISP; - dopolnjevanje GISP-a z drugimi geografsko opredeljenimi podatki; - integracija obstoječih socio-demografskih podatkov z GISP-om s ciljem, da izdelamo Geografsko informacijski sistem GIS; C) - razširitev projekta v druge republike in avtonomni pokrajini, z za- četno izdelavo pregledne analize stanja terena z MSS podatki in kasnejšo usmerjeno obdelavo TM in/ali SPOT podatkov območij, kjer GV 31(1987)3 271 bo nova informacija, pridobljena le zaradi manJsega piksla, upra- vičila stroške nabave in obdelave podatkov. Svoje praktične izkušnje s področja daljinskega zaznavanja in poglede na razvoj so predstavili tudi priznani tuji strokovnjaki: dr.D.Z. Ka- le,1sk-; dr. M.Lorenzini (FAO Remote Sensing Center - Rim), dr. N.Duru- _on (Ankara) in dr. G.F.Remetey (Budimpešta). Ob izredno ugodno ocenjenih rezultatih dela si želimo le to, da bi bilo ~trakovnemu teamu omogočeno nadaljevanje dela in postopno uresničevanje začrtanih smeri razvoja. Pripravila: Božena Lipej 272 GV 31(1987)3 NAGRADA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA OB LETOŠNJEM DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA (22. JULIJ) SO ENO OD SEDMIH NAGRAD VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA PODELI- LI TUDI BRANKU KOROŠCU ZA MONOGRAFIJO PARTIZANSKA KARTOGRAFIJA - PRISPEVEK K ORISU VOJAŠKE GEOGRAFSKE IN KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO NA SLOVENSKEM 1241-1945. PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM! UREDNIŠTVO GV 31 (1987) 3 273 NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI GEODETSKEGA ZAVODA SRS V času med 2. in 3. številko našega glasila je iz kartografske delavni- ce Geodetskega zavoda izšlo kar rekordno število izdanih kart. Natisnjene so naslednje karte: l. Izletniška karta ISTRA za obmoČJe Umag-Buje-Buzet-Novigrad-Poreč­ Pazin. 2. Izletniška karta ISTRA za območje Vrsar-Rovinj-Pula-Medulin. Obe karti v merilu 1: 50 000 spadata med nov tip izletniških kart, o katerih smo v našem glasilu nekaj več zapisali ob izidu prve take kar- te za Bohinj-Bled in okolico. Izredno zanimanje za tovrstno kartogra- fsko literaturo potrjuje, da je bila usmeritev v izdajanje takih kart s kratkim vodičem na mestu. Posebno nas veseli, da smo s tem izdelkom ustregli turističnim prizadevanjim za popestritev turistične ponudbe v sosednji republiki. 3. Na ozemlju sosednje republike je izdana tudi prva pregledna karta za občino Čakovec v merilul:50 000, Karta je v glavnem zasnovana v enaki tehniki kot so zasnovane pregledne karte občin v naši republiki. Za- radi značaja naseliJ je spremenjen~ le tipografija opisa. Pregledna karta občine je izpopolnjena še s turistično vsebino, ki jo predsta- vlja legenda. Posebnost te karte pa je hrbtna stran. Na tej strani so z originalnimi naslovi in svojimi zaščitnimi znaki v barvah predsta- vljena vsa podjetja, ki poslujejo na območju občine Čakovec. 4. Karta občine Šentjur je po dolgotrajnih pripravah končno tudi izšla. Z izidom te pregledne karte se zaključuje krog občinskih kart. Opti- mistično upanje ob izdaji prve karte občine pred 15 leti, da bomo po- časi oskrbeli vsako slovensko občino s tako karto, se je popolne uresničilo. Izida- te karte se še posebno veselimo, saj je zamisel o smotrnosti takih kart vznikla prav v naši niši. Karta je izdana v obeh verzijah - kot karta občine z mejami katastrs- kih občin in krajevnih skupnosti in kot turistična karta. Ob prizade- vanju občinske geodetske uprave in njenega načelnika je posebno zani- mivo prikazana turistična vsebina z opisom posameznih krajevnih skup- nosti v občini. Na hrbtni strani je tudi shematizirano prikazano ob- činsko središče Šentjur z ulicami. 5. Karta občine Novo mesto Za to karto bi lahko rekli, da je izšla kot druga izdaja. Bila je nam- reč prva karta občine, vendar v znatno drugačni tehniki s preprostej- šo vsebino in v nerazgibani obliki. Tako je karta popolnoma nova, po vsebinski in tehnični plati pa je podobna vsem drugim kartam občin. Izšla je v obeh verzijah - kot karta občine z mejami katastrskih ob- čin in krajevnih skupnosti in kot turistična karta. Turistično tema- tiko Je prizadevno zbrala in pripravila Geodetska uprava občine Novo mesto. 6. Karta občine Sežana je izdana kot dopolnjen in popravljen ponatis. Prva izdaja karte iz leta 1980 ni bila izdelana v zgibani obliki, za- to je novi izdaji dodan tudi standardni ovitek. Izšla je v obeh verzijah - kot karta občine z mejami katastrskih ob- čin in krajevnih skupnosti in kot turistična karta. Turistično tema~ tika je pripravila in zbrala Geodetska uprava občine Sežana. 7. Karta občine Mozirje Karta je izdana kot dopolnjen in popravljen ponatis. Prvič je karta izšla leta 1980 in tako kot prva izdaja je tudi ta brez posebne turi- stične vsebine. 274 GV 31(1987)3 GV 31(1987)3 275 8. Jugoslavija V okviru sodelovanja z založniško hišo Mladinska knjiga je Geodetski zavod SRS zasnoval, izdelal in natisnil povsem izvirno novo karto Ju- goslavije. Karta je namenjena predvsem kot učni pripomoček pri učenju geografije Jugoslavije. V ta namen je sestavljen in na hrbtni strani natisnjen tudi seznam vseh imen, ki se pojavljajo na karti. Kodirana mreža pa omogoča hitro iskanje. Na karti so s sencami prikazane tudi globine Jadranskega morja ter epikontinentalna razmejitvena črta in meje teritorijalnega morja Ju- goslavije in Italije. To je prvi tovrstni podatek na kartah Jugosla- vije. Menimo, da bo karta lahko uporabna tudi izven šolskega progra- ma, saj so posamezne vsebine prikazane zelo natančno. Karta je izdelana v merilu 1:500.000 9. Karta vinogradniških območij Slovenije Izvirno zasnovana tematska karta na osnovnih elementih karte Sloveni- je v merilu 1:500.000.V prostoru naše republike so prikazani vinorod- ni rajoni in znotraj teh vinorodni okoliši. Posebej so označene kva- litetne lege vinogradov in vinske kleti. Karto poživijo tudi fotogra~ fije 9-tih grozdnih vrst. Na hrbtni strani je opis posameznih značilnosti vinorodnih rajonov, pridelave grozdja in vinskih vrst. Besedilo je prevedeno v italijanski, angleški in nemški jezik. Natis karte je_izveden v treh kombinacijah: - slovensko-italijanski opis, - slovensko-nemški opis, - slovensko-angleški opis. 10.Turistična karta Dragačevo - opština Lučani Občina Lučani v SR Srbiji zajema turistično zelo zanimivo in razgibano območje, ki se imenuje Dragačevo. Od tod tudi naslovno ime za karto. To je prvi kartografski izdelek Geodetskega zavoda SRS za tako oddal- jeno občino. Sicer pa je topografska vsebina karte predstavljena v standardni tehniki in opremljena z dodatnimi znaki za turistično vse- bino. Vili Kos Ljubljana, 7.9.1987 GV 31(1987)3 277 NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI IGF V času od izida 2. številke Geodetskega vestnika do septembra je Inšti- tut za geodezijo in fotogrametrijo pripravil nekaj kartografskih novos- ti in nekaj ponatisov kart. Novost je turistična karta "Jadranska obala in otoki" v merilu 1:600.000 Prva stran je namenjena motoriziranim turistom: ima vse elemente avto- karte, pa še kopico za turiste zanimivih podatkov. Hrbtna stran je temat- ska karta istega območja s poudarjenimi naravnimi in kulturnimi znameni- tostmi. Karta je bila lepo sprejeta, prav tako kot tudi že 7. izdaja tu- ristične karte Istre v merilu 1:300.000, izdelane po isti metodologiji. Turistična karta občine Slovenske Konjice v merilul:50 000 je tematsko obdelana karta občine (po podatkih geodetske uprave občine) s spremenje- nim ovitkom in bogato vsebino: avtobusne postaje, bencinske črpalke, me- hanične delavnice, postaje milice, banke, pošte, zdravstvene postaje, hoteli, gostilne, kulturni spomeniki, cerkve, spomeniki NOB, muzeJi, ko- pališča, športni objekti, domačije s kmečkim turizmom, planinski domovi, sprehajalne in markirane poti, smučarske proge, točke z lepim razgledom. Na hrbtni strani je pisna predstavitev občine, pregledni karti naselij Slovenske Konjice in Zreče ter reklame najmočnejših gospodarskih organi- zacij. Pomembna pridobitev je nova planinska karta Grintovcev - osrednjega dela Kamniških in Savinskih Alp. Izdelana je v merilu1,2s 000, kar je omogo- čilo zelo podroben prikaz reliefa z vsemi značilnostmi, pa tudi podrob- nejši prikaz vseh ostalih elementov, posebno planinskih. Na karti najde- mo poleg standardne vsebine planinskih kart še turno-smučarske proge in natančen prikaz smučarskih središč: Krvavca in Velike Planine. Pomembna novost, ki bo veliko prispevala k varni hoji v gorah, je kategorizacija markiranih poti po težavnostnih stopnjah. Novost predstavlja tudi vsebi- na hrbtne strani, kjer najdemo 132 let staro panoramo Grintovcev in pre- gledno karto širše okolice. Zelo uporaben je pisni vodnik z opisi dosto- pov do vseh planinskih domov na območju, ki ga zajema karta, prehodov in vzponov, ki so jim domovi izhodišča, pa še risbe domov in najvažnej- ši podatki o njih. Pred kratkim je bila izdelana in natisnjena dokaj zahtevna tematska pre- gledna karta srednjenapetostnega omrežja Slovenije s prikazom otočnega obra tavanja (osnova: PK 2 50) , ki jo je izdalo Elektrogos.podarstvo Slove- nije. Konec avgusta Je izšla v Planinski založbi sedma izdaja planinske karte vzhodnega dela Julijskih Alp in pa že tretja izdaja karte Triglavskega narodnega parka. Obe karti sta popravljeni in dopolnjeni z novimi podat- ki, npr.: geološka transverzala. V tisku je karta Koroške krajine v merilul:75 000, v pripravi pa karti občin Lenart in Gornja Radgona, turistična karta občine žalec, planinsko- turistična karta Mojstrane z okolico v merilu 1:25 000 in nova avtokarta Slovenije. Ljubljana, 9.9.1987 dr. Branko Rojc 278 GV 31(1987)3 GV 31(1987)3 279 280 GV 31(1987)3 OGLED KARAVANŠKEGA PREDORA Ljubljansko geodetsko društvo je dne 21.5.1987 organiziralo ogled Kara- vanškega predora. Strokovne ekskurzije se je udeležilo skupaj 23 članov društva, kar je bilo presenetljivo malo. Ob 7 15 smo se izpred Geodetskega zavoda odpeljali po stari cesti proti Jesenicam in Hrušici. Zaradi nekaterih odpovedi v zadnjem _trenutku je avtobus odpeljal napol prazen, pa vendar, odšli smo z željo, da bi obo- gatili svoje strokovno znanje, da bi si na kraju samem ogledali gradbe- na dela, zvedeli za težave,s katerimi se spopadajo izvajalci, najbolj pa so nas seveda zanimala geodetska dela. Ob 9h nas je v posebni sobi, opremljeni s fotografijami in videotehniko, sprejel vodja delovišča. Petindvajset minutni video zapis nam je pokazal celoten potek del, od pripravljalnih do danes (izvrtanih 640 m predora). Naj povem nekaj najpomembnejših podatkov: 15. septembra 1977 sta SFRJ in Republika Avstrija podpisali na Bledu po- godbo o cestnem predoru skozi Karavanke, ki pa je bila 20.oktobra 1980 deloma spremenjena. Priprave za graditev predora so se začele kmalu po podpisu pogodbe, vendar so bila dela zaradi pomanjkanja sredstev ustav- ljena in so se nadaljevala šele januarja 1986. 12. avgusta 1986 so zavrtali prvo vrtino v portalno steno predora, naj- kasneje v 36 mesecih pa naj bi se srečali na državni meji naši in avs- trijski delavci. Z geodetskimi deli nas je seznanil tov. Franc Černe, ki s sodelavci z Geodetskega zavoda opravlja kontrolo smeri pri vrtanju Karavanškega predora. Karavanški predor je bil predmet pogovorov med SFRJ in Avstrijo že pred letom 1974, ko smo fotogrametrično posneli območje Karavank za potrebe raziskav. Karta je bila izdelana v merilu 1:5000 in je rabila za idej- ne projekte. Leta 1976 je bil fotogrametrično posnet dolinski pas ob Savi v merilu 1:1000 za potrebe projektiranja. Pri tem je bil stabiliziran tudi us- trezen operativni poligonski vlak. Leta 1977 je bila stabilizirana in opazovana lokalna trigonometrična mreža za graditev predora. Na avstrijski strani je opravljal dela av- strijski izvajalec iz privatnega biroja Kastelihoffer un Sweizzer. Z njimi smo zgledno sodelovali in si izmenjavali podatke. Celotno mre- žo smo vsak zase izravnali, Po primerjavi rezultatov je bila kot dokonč­ na vzeta naša izravnava. Istega leta je bila postavljena tudi ustrezna nivelmajska mreža, ki je bila povezana z avstrijsko stranjo po obstoječem železniškem predoru. L_eta 1978 smo v sodelovanju z zagrebško geomehaniko določili lokacije geoloških meritev (geoelektrika, tektonika). Na lokaciji predvidenega prezračevalnega jaška na višini 1200 m smo pos- neli del terena v merilu 1:500.' Leta 1980 smo zakoličili portalno steno in območje zemeljskih del za predvkop pred portalom predora. Poleti 1986 smo, zaradi premaknitve vhoda v predor, postavili tri nove točke (stebre), da bi lahko vrtali zahodno predorsko vrtino. Izračun točk je temeljil na trigonometrični mreži iz leta 1977. Jeseni 1986. leta smo z avstrijskimi geodeti preopažali celotno trigo- nometrično mrežo zaradi lokalnih tektonskih premikov točk več kot osmih letih. Računi kažejo, da sta se dve točki premaknili, kar opravičuje to delo. GV 31(1987)3 281 282 GV 31(1987)3 vzdolžni geološki prerez predora D D Nevezane zemljine, vršaj - pobočni grušč: možni veliki zruški in močni vdori vode ----------------- Plaslnat apnenec, lapor in plastna! dolomit; hribina ponekod močneje tektonsko porušena; možni vdori vode Permokarbonske'klastične kamnine: glin. in grafitni skrilavci, z vložki peščenjaka, konglomerata, grauvake; tektonsko moč­ no porušeno; veliki hribinski pritiski, nevarnost metana Oebeloplastn3,t dolomit. s prehodi v· ploščat apnenec in lapor; možnost manjših odlomov po plasteh; velikl pritiski le lokalno Menjavanje apnenca, laporja, glin. skrilavca, peščenjaka in dolomita; možni večji odlomi po plasteh; kvaliteta hribine odvisna od debeline glin. skrilavcev vzdolžni prerez predora BELJA,i,; .~ KILOMHRAZA PREDORA KILOMHRA:i:A. CESTE A j YU i t !""""'""' i ::::: ~:::::· ... ~ j 1 GV 31(1987)3 Lokacija V trasi transjugoslovanske avtoceste A~ 1 na odseku državna meja-Hrušica Dolžina skupna na jug. strani na avstr. strani Nadmorska avstr. portal višina jug. portal najvišja kota predora Vzdolžni vzpon sklon padec Širina vozišča Širina hodnikov Svetla višina 7863,9 m 3449,9 m 4414,0 m 655,30 m 620,67 m 673,60 m 0,50% 1,35% Povprečna površina izkopa 89-100 m2 Kubatura izkopa - 400.000 m3 Minimalna horizontalna krivina Vertikalna zaokrožitev 283 284 OPREMA PREDORA Kombinacija prečnega in vzdolžnega zračenja s stropnimi ventilatorji v srednjem delu predora na dolžini pribi. 1200 m Ekscentrična točkovna s svetili na razdalji 12 m - merilci onesnaženosti zraka - merilci vidljivosti - merilci smeri in jakosti zračnega toka - TV kamere za nadzor prometa - števci za štetje pro- meta - kontrola višine vozil - omejitev hitrosti na BO km/h - prometna signalizacija - javljalci požara - niše za gašenje požara na vsakih 106 rn s hi- drantnim omrežjem - niše za klic v sili na vsakih 212 m - odst.avne niše za vozila na vsakih 848 m - niša za obračanje vozil na sredini predora Dve enaki komandni cen- trali Hrušica in Zauchen (Beljak). Vsaka lahko sa- mostojno upravlja obra- tovanje celotnega pre- dora. postopek jet grouting kategorija hribine H GV 31(1987)3 ' I 1!1111 \ \ 1 I 1 1 1 1 1 l 1 \ I I 1 1 11 1 1 \ w!llil\1 1 / 1 1 1 1 \ \ "'.:'\•?tlSXO" s•-SIOIIO O'Jl„h>IA