gg

)>
i
„Štajerce vi“
1



3
kmetšNi kolebar


I
3a leto

m 1912 m

V. letnik
c^j Cena 60 vinarjev m m
Ptuj 1912
3aloSilo „štajerčevo“ tiskovno bruštvo Tishal W. Blanhe v ptuju.
31
l
I

51

edino le s parniki v Avstriji koncesioni-rane družbe, severo nemškega Lloyda,

iz mm v um
= in vsi strani sveta.
F. Missler
Bahnhofstrasse 30.
Pobližja pojasnila dobivajo se brezplačno.


m
Hranilnica
&
%
|	(Sparkasse)
Ivlad. državnega mesta p tu J
*
C?	priporoča se
g?
§f glede vsakega med hranilnične H zadeve spadajočega posredovanja, g
0:	istotako tudi za	^
^ posredovanje vsakoršnega posla z avstro-ogrsko banko. ^
Strankam se med uradnimi urami radost voljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
W:	Ravnateljstvo. $$
$$ £
m
Hranilnica
(Sparkasse)
mestne občine
6Z3 CELJE m
se nahaja v lastni hiši nasproti kolodvora.
Hranilne vloge obrestuje s 4°]0 in to vsaki dan ter plačuje hranilnica rentni davek.
Hranilnica izposojuje domače štedilnice (Heimsparbüchsen) v najmanjši svoti 4 K.
Posojila
daje na hipoteke po 5°|0, proti menicam (Wechsel) po 5'[2°j0 in na zastavke po 5°j0.
Hranilnica oddaja
železne hranilne predale
katere zaklene naročnik, sozaklepa jih tudi zavod, tako se zanesljivo vrednostne efekte hrani. Tudi sprejema hranilnica
m odprte depote. m
Uradne ure za stranke
vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo.

$
Mestna kopelj v Ptuju
(Obere Draugasse.)
(Blagajna je od 12. ure do 2. ure popoldne zaprta.)
Ob nedeljah In praznikih samo od 11. dn 12. nre.
Cena kopelji z vročim zrakom, paro ali „brause“ z rjuho in pristojbino za postrežbo 70 vinarjev.
Mestna parna pralnica
v Ptuju (Obere Draugasse)
sprejema .
vse vrste perila; specialiteta preprog, perilo za „puc“, srajce za gospode, ovratnike in manšete.
. Vrne se tekom 8 dnij.	—:
Nujno perilo v vsakem času. Ceniki na zahtevo.
Meščanska parna žaga
v Ptuju (Lendplatz)
zraven klalnice in plinarne, stoji vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga.
Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati itd.
jtaierf
izhaja
- vsak petek =
In |e največji list v slovenskem jeziku. ' Naročnina stane :
Za Avstrijo 3 K, pol leta K 1 ‘50; za Ogrsko celo leto 4 K 50 h; za Nemčijo celo leto 5 K, za Ameriko in drugo inozemstvo celo leto 6 K.
Inzer a ti:
Cela stran K 64'—, 72 strani K 32'—- itd.
Vb4 strani K 1'—.
„Štajerc“ bodi v vsaki hiši!
,Tiskovno društvo ,8tajerčevo.‘
Vloge po 10 K, ki se obrestujejo in se na zahtevo vrnejo.
Vsak somišljenik bodi član tiskovnega društva!
Kmetje, delavci, obrtniki, vsi za enega, eden za vse!
„Stajerčevi“
kmetski kolebar
3a leto
kmetski stan srečni stan! .
Po naročilu „štajerčevega“ tiskovnega bruštva
urebii
Cinl)art ftarl
Cena 60 vinarjev, m
Ptuj 1912.
3alo3ilo: „štajerčevo“ tiskovno bruštvo.

														
□ □ □		□ □ □		□ □ □		□ □ □		□ □ □		□ □ □		□ □ □		□ □ 0
														
□
□ □
□
□ □
□
□ □
□
□ □
beto 1912
je prestopno leto in šteje 366 dni, od teh 66 nedelj in praznikov.
Neednaki katoliški prazniki so: 14. januarja praznik Jezusovega imena; 4. februarja Septuagésima; 21. februarja pepelnica; 29. marca 7 žalosti Marije device; 7. aprila Velika noč; 13., 14. in 15. maja Križev teden; 16. maja Kristov vnebohod; 26. maja binkoštna nedelja; 2. junija praznik sv. Trojice; 6. junija praznik sv. Rešnega Telesa; 14. junija Jezusovo Srce; 1. septembra Angeljska nedelja; 15. septembra Marijino ime; 6. oktobra praznik Rožnega venca; 20. oktobra posvečevanje cerkev; 1. decembra prva adventna nedelja. — Od Božiča do pepelnične srede je 8 tednov in 2 dni. — Štiri letni časi: Začetek pomladi 21. marca, poletja 21. junija, jeseni 23. septembra in zime 22. decembra. Obhajati ženitve prepove cerkev od 1. adventne nedelje do razgla-šenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. — Država pa prepoveduje javne plese, bale, glediške igre itd. na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, praznik sv. Rešnega telesa in na božični dan.
Znamenje za lunine krajce.
Mlaj ....		@	Ščep ali polna luna . ■ . .	. (?)
Prvi krajec- .		D	Zadnji krajec		C
	Nebeška znamenja.		
fff oven . .	. . V I M lev ■	. Q | strelec . .	• V
W bik . . .		• • • TV kozel . . .	. z
'JMt' dvojčka .	• • H rhs tehtnica	. . . £b I jC vodnar . .	. ~
*“< rak . . .		n . . ut 1 hbi . . . .	• X
	^e3elr>¡	patrovi-	
Češka: Janez Nepomuk (16. maja) in Vaclav (28. sept.) — Bukovina: Janez Suczava (14. junija). — Dalmacija: Hieronij (30. sept.) Galicija: Stanislav (7. maja); Mihael (29. sept.); — Koroška: Jožef
(19. marca). Egidij (1. sept.) — Kranjska: Jožef (19. marca), Jurij (24. aprila). — Hrvatska: Elija (20. julija), Rok (16. avgusta). — Primorska: Ciril in Metud (5. julija). — Avstrija: Leojaold (15. novembra). — Salcburška: Rupret (24. septembra). — Šlezija: Hedviga (15. oktobra). — Siebenbürgen: Ladislav (27. junija). — Slavonija: Janez Krstnik (24. junija). — Štajerska: (Jožef (19. marca). — Tirolska: Jožef (19. marca), Virgil (26. junija). — Ogrska: Štefan, kralj (20. avgusta). — Predarlberška: Gebhard (26. avgušta).
A
Cesarje! rodbina.
Avstrijski cesar.
Franc Jožef I. (Karl), avstrijski cesar, apostolični ogrski kralj itd.: rojen v Schonbrunnu dne 18. avgusta 1830; prevzel avstrijski prestol po cesarju Ferdinandu I. dne 2. decembra 1848; kronan kot ogrski kralj dne 8. junija 1867. — Soproga: f Elizabeta (Amalija Evgenija) hčerka vojvode Maksa bavarskega, rojena v Possenhofnu 24. decembra 1837, poročena na Dunaju 24. aprila 1854, kronana za ogrsko kraljico v Budimpešti dne 8. junija 1867, umrla v Genfu dne 10. septembra 1898. — Cesarjevi otroci: f Sofija (Friderika Doroteja Marija Jožefa), cesarska princesinja in nadvojvodinja itd., rojena na Dunaju 5. marca 1855, umrla v Budimpešti 29. maja 1857. -— Gisela (Luise Marija), cesarska princesinja in nadvojvodinja itd., rojena v Laksenburgu 12. julija 1856, poročena na Dunaju 20. aprila 1873 s princom Leopoldom iz Bavarskega. — f Rudolf (Franc Karl Jožef) pokojni prestolonaslednik itd., rojen v Laksenburgu dne 21. avgusta 1858, umrl v Meyerlingu dne 30. januarja 1889. — Marija Valerija (Matilda Amalija), cesarska princesinja in nadvojvodinja, rojena v Budimpešti 22. aprila 1868, poročena v Jšlu 31. julija 1890 z nadvojvodo Franc Salvator.
Cesarjevi brati.
f Maksimilijan 1. (Ferdinand Jožef Marija), cesar mehikanski itd., rojen 6. julija 1832, umrl 19. junija 1867 v Quereteru v Mehiki.— f Kari Ludvig (Jožef Marija), rojen 30. julija 1833, umri 19. maja 1896.
Cesarjevi stariši.
t Franc Karl (Jožef, sin cesarja Franca 1., rojen 7. decembra 1802 ; umrl 8. marca 1878 na Dunaju). — f Sofija (Friderika Doroteja), hči kralja Maksimilijana 1. bavarskega; rojena 27. januarja 1805, poročena na Dunaju 4. novembra 1824, umrla istotam 28. maja 1872.
A
^L>5tro-Ogr5k« de^di?« bariJe.
Češka, Tirolska, Hrvatska, Kotar, Feldkirch: belo-rdeče. — Štajerska: belo-zeleno. — Moravska: zlato-rdeče. — Ogrska: rdeče-belo-zeleno. — Dalmacija: plavo-zlato. — Siebenbürgen: plavo-rdeče-zlato. — Šlezija: zlato-črno. —Koroška: zlato-rdeče-belo. - Kranjsko: belo-plavo. — Galicija; plavo-rdeče. —Salcburška: zlate-rdeče-belo. Nižjeavstrijska: plavo-zlato. — Zgornjeavstrijska: rdeče-zlato-belo. — Bregenc: belo-črno. — Trst: zlato-rdeče-belo-črno. — Istri ja: plavo-rdeče-zlato. — ßozna in Hercegovina: zlato-rdeče. — Avstrijska državna barva: rdeče-belo-rdeče-zeleno; bojne ladje: rdeče-belo-rdeče; uradna barva: črno-rumeno.
A
iJleideirji D Guropi,
Belgija: Kralj Albert, rojen 8. aprila 1875, katoliški. — Bulgarija: Kralj Ferdinand, rojen 26. februarja 1861, katoliški. — -Danska: Kralj Friderik Vlil., rojen 3. junija 1843, luteranec. — Francoska: Prezident Armand Fallieres, rojen 6. novembra 1841, — Grška: Kralj Jurij 1., rojen 24. decembra 1845, grške vere. — Angleška: Kralj Jurij V., rojen 3. junija 1865, anglikanec. - Italija: Kralj Viktor Emanuel 111., rojen 11. novembra 1869, katoliški. — Monako: Knez. Albert, rojen 13. novembra 1848, katoliški. — Črnagora: Kralj Nikita 1., rojen 7. oktobra 1841, grške vere. — Nizozemska: Kraljica Viljemina, rojena 31. avgusta 1880. — Norveška: Kralj Hakon Vil., rojen 3. avgusta 1872, luteranec. — Avstro-Ogrska: Cesar Franc Jožef I., rojen 18. avgusta 1830, katoliški. - Portugal: — Republika; predsednik Theofil Braga. — Nemčija: Cesar Viljem 11., rojen 27. januarja 1859, luteranec. — Rumunska: Kralj Karl 1., rojen 20. aprila 1839, katoliški. — Rusija: Car Nikolaj II., rojen 18. maja 1868, grški. — Švedska: Kralj Gustav Adolf, rojen 16. junija 1858, luteranec.— Švica: Republika: vsako leto drug predsednik. - Srbija: Kralj Peter 1., rojen 1844 v Belgradu, grške vere. — Španija: Kralj Alfonz XIII., rojen 17. maja 1886, katoliški. — Turčija: Veliki sultan Mehmed V., rojen 1844, moh.

Novo leto,
zdravo ! Vse se ponovi, rože nam cvetijo tam kjer mrtvi spi!
ieto, zdravo F Vzelo, dalo si!
pomorilo sreče dalo ti!
Januar — Prosinec,
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Pondeljek	Novo leto. Obrez. Gospodovo.	
2	Torek	Makarij, opat; Martinijan, škof.	
3	Sreda	Genovefa, dev.; Salvator, spozn.	n
4	Četrtek	Tit, škof; Izabela, kraljica. ©	HUS
5	Petek	Telesfor, p. muc.; Simeon St.	»m
6	Sobota	Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp.	m
7	Nedelja	1. po razgl. Gosp. Val., šk.; Luc., m.	M
8	Pondeljek	Severin, opat; Erhard, škof.	2
9	Torek	Julijan in Bazilisa, mučenca.	<¥
10	Sreda	Pavel I., papež; Agato, papež.	rt
11	Četrtek	Higin, pap. muč.; Božidar, opat. C	rt
12	Petek	Arkadij, mučenec; Ernst, škof.	
13	Sobota	Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk.	c#!
14	Nedelja	2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo.	
15	Pondeljek	Pavel, pušč.; Maver, op.; Romed.	M
16	Torek	Marcel, papež; Ticijan, škof.	M
17	Sreda	Anton, puščavnik; Sulpicij, škof.	
18	Četrtek	Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m.	82
19	Petek	Kanut, kralj; Marij in Marta, m. ©	
20	Sobota	Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat.	j€
21	Nedelja	3. po razgl. Gosp. Neža, dev. muč.	A,
22	Pondeljek	Vincencij, muč.; Anastazij, muč.	
23	Torek	Zaroka Marije Dev.	
24	Sreda	Timotej, škof; Babila, mučenica.	«SBK
25	Četrtek	Izpreobrnitev Pavla, ap.; Amand.	H !
26	Petek	Polikarp, škof; Pavla, vdova.	■ir*
27	Sobota	Janez Zlatoust, cerkveni učenik. J)	!
28	Nedelja	4. po razgl. Gosp. Julijan, škof.	
29	Pondeljek	Frančišek Sal., šk.; Konštantin, m.	TMM
30	Torek	Martina, devica; Janez škof.	M!
31	Sreda	Peter Nol., spozn.; Marcela, vdova.	Htč!

Februar — Svečan,
’ Plesi, smeh in petje. Zavrtimo se! Enkrat pozabimo maše vse gorje !
-®r:

iko hinavcev z masko gré,
m na našem
mozgu, se nazie . . .

Dnevi		Godovi	Zn.
1	Četrtek	Ignacij, šk. m.; Efrem, cerkv. uč.	
2	Petek	Svečnica. Dar. Gospodovo.	M
3	Sobota	Blaž, škof; Oskar, škof. ®	M
4	Nedelja	1. predpeln. Andrej Kor., škof.	m
5	Pondeljek	Agata, dev. muč.; Japonski muč.	¥
6	Torek	Doroteja, dev. muč.; Tit, škof.	¥
7	Sreda	Romuald, opat; Rihard, kralj.	rt
8	Četrtek	Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof.	rt
9	Petek	Ciril Aleks., Škot, Apolonija, dev. m.	a&i
10	Sobota	Šolastika, devica; Viljem, pušč. C	G
11	Nedelja	2. predpeln. Adolf, šk.; Deziderij.	Ji
12	Pondeljek	Humbelina, dev.; Evlalija, devica.	Jf
13	Torek	Katarina od Riči, dev.; Jordan sp.	Ü
14	Sreda	Valentin, muč.; Zojil. spoznav.	oJE
15	Četrtek	Favstin in Jovita, mučenca.	«J
16	Petek	Julijana, dev. muč.; Onesim, spok.	
17	Sobota	Donat in tov., muč.; Konštancija.	j€
18	Nedelja	3. predpeln. Simeon, škof. ©	j€
19	Pondeljek	Julijan, sp.; Konrad, sp.; Viktor, m.	«38$*-
20	Torek	Pust. Elevterij, šk. m.; Evharij, šk.	«J28*<
21	Sreda	t Pepelnica. Maksimilijan, škof.	
22	Četrtek	Stol sv. Petra v Antiohiji.	h
23	Petek	Peter Damijan, škof; Romana, dev.	
24	Sobota	Prestopni dan.	
25	Nedelja	1. postna. Matija, apostol. ])	•ff#
26	Pondeljek	Valburga, opatinja; Viktorin, muč.	n
27	Torek	Marjeta Kort., spozn.; Portifirij, škof.	n
28	Sreda	f K v at r e. Leander, škof; Baldomir.	
29	Četrtek	Roman, opat; Rajmund, spozn.;	
Zapisnik.
"Nisi več kraljica, zima mrzla ti! Že se za gorami, «olnce nam žari!
Vse trpljenje
mine,
enkrat pride čas; enkrat tudi zate, srce, pride spas.
Marec — Sušeč,
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Petek	f Kvatre. Albin, škof; Hadrijan.	m
2	Sobota	f Kvatre. Simplicij, p.; BI. Karol.	m;
3	Nedelja	2. postna (kvat.) Kunigunda. ©	
4	Pondeljek	Kazimir, spozn.; Lucij L, papež.	
5	Torek	Agapeta s tov., muč.; Evzebij, sp.	r1!
6	Sreda	Fridolin, op.; Viktorin; Katarina B.	I4!
7	Četrtek	Tomaž Akvinčan, cerkv. učenik.	CM■
8	Petek	Janez od Boga, sp.; Filomen, muč.	CM n'\4
9	Sobota	Frančiška Rim., vd.; Gregor od N.	c#:
10	Nedelja	3. postna. 40 mučencev. (	Jf
11	Pondeljek	Heraklij, muč.; Cozim, muč.	Ji
12	Torek	Gregor L, papež; Teofanez, opat.	
13	Sreda	Rozina, vdova; Evfrazija, devica.	s2
14	Četrtek	Matilda, kraljica; Pavlina.	
15	Petek	Longin, m.; Klemen Hofbauer, sp.	j€
16	Sobota	Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk.	j€
17	Nedelja	4. postna (sredp.) Patricij, škof.	S
18	Pondeljek	Ciril Jeruzalemski, šk.; Edvard. ©	OB*
| 19	Torek	Jožef, ženin Dev. Marije.	3S
20	Sreda	Feliks in tov.; Evgenij, muč.	'
21	Četrtek	Benedikt, opat; Serapijon, muč.	
22	Petek	Benvenut, škof; Bazil, mučenec.	
23	Sobota	Viktorijan, muč.; Miklavž F., m.	
24	Nedelja	5. postna (tiha). Gabrijel, nadan.	
25	Pondeljek	Oznanj. M. Dev. Božja Glava.	**
26	Torek	Emanuel, muč.; Dizma, muč. J)	»KS
27	Sreda	Rupert, škof; Janez Dom., spozn.	r"T\\C
28	Četrtek	Janez Kapistran, spoznav.	m
29	Petek	Dev. Mar. 7 žalosti. Ciril, šk., m.	m
30	Sobota	Angela F., vdova ; Amadej, sp.	¥
31	Nedelja	6. postna (cvetna). Modest, šk.	%

V zemljo položili j seme zlato smo, da nas veselilo, dozorelo bo!
Zemlja, mati
večna
bodi dobra nam E Polni nam poslopja,
polni klet in
hram !
April
Mali traven.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Pondeljek	Hugon, škof; Teodora, mučenka. ©	If
2	Torek	Frančišek, Pavlan.; Marija Egipt.	Hi I
3	Sreda	Abundij, škof; Rihard, škof.	i
4	Četrtek	f Veliki četrtek. Izidor, škof.	i
5	Petek	f Veliki petek. Vincencij F., sp.	CM |
6	Sobota	f Velika sobota. Sikst, papež.	J?!
7	Nedelja	Velika noč. Vstajenje Gosp.	M\
8	Pondeljek	Velik. pond. Adalbert, škof.	
9	Torek	Marija Kleofa; Demeter, muč. (	iÜE j
10	Sreda	Ezekijel, prerok; Mehtilda, dev.	oJ i
11	Četrtek	Leon 1., papež; Betina, devica.	jC
12	Petek	Zenon, škof, muč.; Saba, muč.	J4
13	Sobota	Hermenegild, muč.; Ida, dev.	
14	Nedelja	1. povelik. (bela). Justin, muč.	
15	Pondeljek	Helena, kralj.; Anastazija, dev.	<gJS5<
16	Torek	Turibij, škof; Kalist, muč.	rt ,
17	Sreda	Anicet, pap., muč.; Rudolf, muč. ©	rt
18	Četrtek	Apolonij, mučenec; Elevterij, škof.	
19	Petek	Leo IX., papež; Ema, vdova.	
20	Sobota	Marcelin, škof; Neža, devica.	ti
21	Nedelja	2. povelik. Anzelm, škof; Bruno, sp.	ti I
22	Pondeljek	Soter in Kaj, papeža, mučenca.	
23	Torek	Adalbert, škof; Viljem sp.	i
24	Sreda	Jurij, mučenec; Fidelis, muč. J)	M
25	Četrtek	Marko, evangelist; Ermin, muč.	
i 26	Petek	Klet, papež; Marcelin, papež.	¥
27	Sobota	Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita.	¥
28	Nedelja	3. povelik. Varstvo sv. Jožefa.	r±r
29	j Pondeljek	Peter, m.; Robert, op.; Antonija.	
30	Torek	Katarina Sij., dev.; Marijan, muč.	
Zapisnik.
Rože, cvetje, solnce, kar srce želi!
O pomlad, kne-žinja,
Krasna si nam ti!
čas mladosti,
ljubezni ti — i nam ohranil te lepe dni!
Maj — Veliki traven.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Sreda	Filip in Jakob, apostola. ®	
2	Četrtek	Atanazij, škof; Sekund, muč.	
3	Petek	Najdba sv. križa. Aleksander, p.	Jf
4	Sobota	Florijan m.; Monika, vdova.	Ji
5	Nedelja	4. povelik. Pij V., pap.; Irenej.	aJ
6	Pondeljek	Janez Ev. pred latinskimi vrati.	a2
7	Torek	Stanislav, škof, muč.; Gizela, kr.	eJ
8	Sreda	Prikazen Mihaela nadangela.	u€
9	Četrtek	Gregor Nac., škof, c. uč.; Beat, sp. (	A,
10	Petek	Antonin, šk.; Gordian, muč.; Izidor.	
11	Sobota	Mamert, škof; Gandolf, opat.	
12	Nedelja	5. povelik. Pankracij, mučenec.	
13	Pondeljek	Servacij, škof; Glicerija, dev. Ig	rt
14	Torek	Bonifacij, m.; Viktor in Korona. Ul	rt
15	Sreda	Zofija, mučenka; Hilarij, spozn. jž	
16	Četrtek	Krist, vnebohod. Janez N., m. ©	
17	Petek	Paskal, spozn.; Maksima, dev.	n
18	Sobota	Feliks, spozn.; Vincencij, muč.	M
19	Nedelja	6. povelik. Celestin, pap.; Ivo, sp.	Ht<
20	Pondeljek	Bernardin, spozn.; Bazila, dev. m.	
21	Torek	Valens, muč.; Feliks Kant., sp.	M
22	Sreda	Helena dev.; Julija, dev.; Emil.	m
23	Četrtek	Deziderij, šk.; Andrej Bob.; sp. ])	f*'
24	Petek	Marija Dev., pom. kristjanov.	
25	Sobota	Gregor VII., pap.; Urban I., papež.	f*
26	Nedelja	Binkošti. Prihod Sv. Duha.	*
27	Pondeljek	Binkošt. pond. Magdalena Pac., d.	rt
28	Torek	Avguštin, šk.; German ; Viljem, op.	
29	Sreda	f Kvatre. Maksim, šk.; Teodozija.	c#r ;
30	Četrtek	Ferdinand, kralj; Feliks 1., papež.	M: '
31	Petek	t Kvatre. Kancijan in tovar. ®	Ji'
Zapisnik.
Kot nevesta
mlada
nam natura spi! Kličejo kresnice: vstani, draga ti!
bi veselili lepoti se, skrbi ne bilo gladu, gorje!
•
Junij — Rožnik.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	'Sobota	f Kvatre. Juvencij, m.; Gracijan.	
2	Nedelja	1. pobink. Presv. Trojica.	
3	Pondeljek	Klotilda, kraljica; Oliva, devica.	,Qjl
4	T orek	Frančišek Kar., sp.; Kvirin škof.	j€
5	Sreda	Bonifacij, šk.; Valerija.	j€
6	Četrtek	Sv. Rešnje Telo. Norbert, škof.	
7	Petek	Robert, opat; Bogomil, opat.	
8	Sobota	Medard, škof; Maksim, škof. (	<žSS5<
| 9	Nedelja	2. pobink. Primož in Felicijan, m.	Pt
10	Pondeljek	Marjeta, kraljica; Mavrin, mučenec.	Pt
! n	Torek	Barnaba, ap.; Marcijan, muč.	
'2	Sreda	Janez Fak., spozn.; Flora, dev.	
13	Četrtek	Anton Padovanski, spoznav.	tt
14	Petek	Srce Jezusovo. Bazilij, škof.	Tf
15	Sobota	Vid, m.; Modest in Krescencija. ©	ti
16	Nedelja	3. pobink. Franc Reg., sp.; Beno.	
17	Pondeljek	Adolf, škof; Lavra, nuna.	
18	Torek	Feliks in Fort.; Marka in Marcelin.	M
1 19	Sreda	Julijana. F., d.; Gervazij in Prot.	M
20	Četrtek	Silverij, pap.; Florentina, devica.	%
21	Petek	Alojzij, sp.; Alban. J)	¥
j 22	Sobota	Ahacij, muč.; Pavlin, šk.; Nicej, šk.	
! 23	Nedelja	4. pobink. Eberhard, šk.; Cenon.	rt
24	Pondeljek	Janez Krstnik (rojstvo). Kres.	r* luis*
i 25	Torek	Viljem, opat; Prosper, škof.	
26	Sreda	Janez in Pavel, mučenca.	Jf
1 27	Četrtek	Hema, vdova; Vigilij, škof.	Jf
28	Petek	f Leon 11., papež; Irenej, spozn.	M
29	Sobota	Peter in Pavel, apostola.	sJ,
30	Nedelja	5. pobink. Spomin sv. Pavla, ap.	OJE
Zapisnik.
Solnce peče
■ hudo,
daljno že grmi — huda ura pride, Bog usmil’ se ti!
Da naš trud, trpljenje
ne bi bil zaman, ne bi bil uničen revni kmetski stan.

Julij — Mali srpan.
	) n e v i	Godovi	Zn.
1	Pondeljek	Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat.	j€
2	Torek	Obiskovanje Mar. Dev.; Oton, škof.	j€;
3	Sreda	Helijodor, škof; Bertram.	j€ i
4	Četrtek	Urh, škof; Berta, devica.	
5	Petek	Ciril in Metod, šk.; Domicij, šk.	!
6	Sobota	Izaija, prerok; Dominika, muč.	irt
7	Nedelja	6. pobink. Vilibald, škof. C	rt
8	Pondeljek	Eilizabeta,. kraljica; Kilijan, škof.	rt
9	Torek	Anatolija, dev.; Veronika Jul.,, dev.	
10	Sreda	Amalija, devica; Felicita, dev.	.ff#
11	Četrtek	Pij I., papež; Peter F., spoznav.	ft |
12	Petek	Mohor in Fortunat, mučenca.	ff 1
13	Sobota	Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen.	HI?
14	Nedelja	7. pobink. Bonaventura, šk. ©	
15	Pondeljek	Henrik I., cesar; Vladimir, kralj.	M
16	Torek	S k a p u 1. Dev. Marija Karmelska.	
17	Sreda	Aleš, spozn.; Generoz, mučenec.	¥
18	Četrtek	Kamil Lel., spozn.; Friderik, škof.	4?
19	Petek	Vincencij Pavl., sp.; Makrina, d.	rt l
20	Sobota	Marjeta, d. m.; Elija, pr. Ceslav, sp.	v4-j
21	Nedelja	8. pobink. Danijel, pr.; Olga. 3	C&i' |
22	Pondeljek	Marija Magdah, spok.; Teofil, m.	Cjg j
23	Torek	Apolinar, šk. in. uč.; Liborij, škof.	CM?
24	Sreda	Kristina, dev. muč.; Roman, muč.	Jf
25	Četrtek	Jakob, apostol; Krištof, spozn.	JtT
26	Petek	Ana, mati Marije Dev.; Valens, m.	
27	Sobota	Pantaleon, muč.; Natalija, muč.	of- !
28	Nedelja	9. pobink. Inocencij, pap.; Viktor.	
29	Pondeljek	Marta, d.; Beatriks, d.; Olaf, kr. ©	j€
30	Torek	Abdon in Senen, muč.; Julita, muč.	jC i
31	Sreda	Ignacij Lojola, spoznav.	
Zapisnik.
Žetve prvi časi! Kosa se blišči, pesen poje kosec, kmet se veseli!
Rože glava pada mrtva pod koso, tega zaprinesla smrt i nam ne bo!

Avgust — Veliki srpan.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Četrtek	Vezi Petra, ap.; Makab. bratje, muč.	
2	Petek	Porcijunkula. Alfonz Ligv., šk.	S
3	Sobota	Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova.	rt
4	Nedelja	10. pobink. Dominik, spoznav.	rt
5	Pondeljek	Marija Devica snežna; Ožbolt, kr.	
6	Torek	Gospodova izpremenitev. (	
7	Sreda	Kajetan, spok.; Donat, šk. muč.	n
8	Četrtek	Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci.	n
9	Petek	Roman, muč.; Emigdij, šk.; Afra, m.	m
10	Sobota	L a v r e n c i j, muč.; Hugon, šk.	
11	Nedelja	11. pobink. Tiburcij, m.; Suzana, d.	h juts* Iv;
12	Pondeljek	Klara, devica ; Hilarija, muč. ©	m
13	Torek	Hipolit in Kasijan, m.; Radegunda.	m
14	Sreda	t Evzebij, spozn.; Anastazija, dev.	
15	Četrtek	Vel. gosp. Vnebovzetje Mar. D.	
16	Petek	Rok, spoznav.; Hijacint, duh.	
17	Sobota	Liberat, muč.; Šibila, devica.	rti
18	Nedelja	12. pobink. Joahiin, oče Mar. Dev.	c#.
.19	Pondeljek	Ludovik Toled., škof; Julij, m. ])	CM
20	Torek	Bernard, opat; Štefan, kralj.	Jf
21	Sreda	Ivana Frančiška, vd.; Adolf. sp.	Ji
22	Četrtek	Timotej, mučenec; Hipolit, škof.	a2
23	Petek	Filip Ben., spoznav.; Bogovoljka.	«J
24	Cr. O O’ O 5T	Jernej, apostol; Ptolomej, škof.	
25	Nedelja	13. pobink. Srce Marijino.	j€
26	Pondeljek	Cefirin L, pap.; Samuel, mučenec.	A,
1 27	Torek	Jožef K., sp.; Natalija; Gebhard. ®	*mes<
j - 28	Sreda	Avguštin, škof; Hermes, mučenec.	
29	Četrtek	Obglavljenje sv. Janeza Krstnika.	S.
j 30	Petek	Roza Limanska, dev.; Feliks, muč.	rt
31	Sobota	Rajmund, spozn.; Izabela, devica.	rt
Zapisnik.
Že jesen nam trka,
zunaj se hladi, Vse se predrugači,
vse se spremeni.

Tudi ti, devojka, starka boš postala,
jica ti večna postelj bo pošiljala.

September — Kimavec.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Nedelja	14. pobink. Angelska. Egid, op.	
2	Pondeljek	Štelan, kralj; Antonin, mučenec.	
3	Torek	Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja.	"MN# •fPIK 1
4	Sreda	Rozalija, devica; Ida, kraljica. C	n
5	Četrtek	Lavrencij Just., šk.; Viktorin, šk.	¡Mr
6	Petek	Hermogen, mučen.; Pelagij, muč.	
7	Sobota	feronislava, nuna; Regina, d. muč.	
1 8	Nedelja	15. pob. Mala gosp. Rojst. M. D.	M
9	Pondeljek	Korbinijan, škof; Gorgonij, muč.	M
! io	Torek	Nikolaj Toled., sp.; Pulherija, dev.	<r
n	Sreda	Prot in Hijacint, mučenca. @	X
; 12	Četrtek	Macedonij, škof; Gvidon, spozn.	
13	Petek	Virgilij, mučen.; Notburga, devica.	Z a |
14	Sobota	Poviš. s v,-križa. Maternij, šk.	
15	Nedelja	16. pobink. Ime Marijino.	
16	Pondeljek	Ljudmila, vd.; Karmelij in Ciprijan.	Jf
17	Torek	Lambert, šk., muč.; Hildegarda, op.	J?'
18	Sreda	t K v a t r e. Tomaž Vil., škof. 3	M
19	Četrtek	Januvarij, muč.; Arnulf, spozn.	KsŽ
20	Petek	t K v a t r e. Evstahij, mučenec.	
21	Sobota	t K v a t r e. Matej, ap.; Mavra, d.	A
22	Nedelja	17. pobink. 7 žalosti Mar. Dev.	A
23	Pondeljek	Tekla, dev., muč.; Lin, papež.	A
24	Torek	Marija Dev. reš. ujetn.; Gerhard, šk.	
25	Sreda	Kleofa, spoznan.; Firmin, škof.	
26	Četrtek	Ciprijan in Justina, mučenika. ®	rt
1 27	Petek	Kozma in Damijan, muč.; Kaj, škof.	rt
28	| Sobota	Vaclav, kralj; Marcijal, m.; Salomon.	
29	Nedelja	18. pobink. Mihael, nadangel.	
30	j Pondeljek	Hieronim, sp., c. uč.; Honorij, šk.	
Zapisnik.
Vina zlata kaplja, v čaši se sveti! Viničar že strelja! Juhu! Trte kri!
Noah, bil si
grešnik, ali hvala ti, da si prvi ljubil Juhu! Trte kri!
Oktober — Vinotok.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Torek	Remigij, škof; Areta, mučenica.	n;
2	Sreda	Leodegar, škof; Teofil, spoznav.	ti
3	Četrtek	Kandid, muč.; Evald, mučenec. C	
4	Petek	Frančišek Seraf, sp.; Edvin, kralj.	i
5 1	Sobota	Placid in tovar., muč.; Gala, vd.	ffl :
i 6	Nedelja	19. pobink. Rožnega venca.	M
7	Pondeljek	Justina, devica; Marko, grof.	¥
! 8	Torek	Brigita, vdova; Simeon, spoznav.	¥
9	Sreda	Dionizij, škof muč.; Abraham, patr.	rt i
10	Četrtek	Frančišek B., sp.; Gereon in tov. @	rt
11	Petek	Nikazij, škof; Firmin, škof.	rt
12	Sobota	Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn.	
13	Nedelja	20. pobink. Edvard, kr.; Koloman.	
14	Pondeljek	Kalist, papež; Domicijan, škof.	X
15	Torek	Terezija, dev.; Brunon, škof.	X
16	Sreda	Gal, opat; Maksima, devica.	aJ
17	Četrtek	Hedvika, kr.; Viktor, šk.; Marjeta Al.	až
18	Petek	Luka, evangelist; Just, muč. J)	
19	Sobota	Peter Alkant., spozn.; Etbin, opat.	
20	Nedelja	21. pobink. Posveč. cerkev.	
21	Pondeljek	Uršula, devica; Hilarijon, opat.	
22	Torek	Kordula, dev., m.; Marija Saloma.	
23	Sreda	Severin, škof; Peter Pashazij, sp.	rt
i 24	Četrtek	Rafael, nadangel; Kristina, muč.	rt
25	Petek	Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij, p.	rt
26	Sobota	Evarist, p. m.; Lucijan in Marcel. ©	
27	Nedelja	22. pobink. Frumencij, škof.	
28	Pondeljek	Simon in Juda, ap.; Fidelij, m.	ti
29	I. Torek	Narcis, škof; Hijacint, muč.	iti
30	Sreda	Klavdij, muč.; Marcel, muč.	i rtG
31	Četrtek	Volfgang, šk.; Lucila, d.	1 rti
Zapisnik.

' "•&>-
Listje je odpadlo, tiha vrt. in plan, tužno nas pozdravlja
resnih ljubih dan.
h se spominjaj ! a se vali pripravljen bodi,
a srcž zaspi.
November — ListopacL
Dnevi		Godovi	Zn.
i !	Petek	God vseh svetnikov.	
2	Sobota	Vseh vernih duš; Just, muč. C	M
3	Nedelja	23. pobink. Viklorin, šk.; Hubert.	m
4	Pondeljek	Karol Boromej, šk.; Modesta, d.	¥
5	Torek	Caharija, oče Jan. Krstn.; Vitalij. Lenart, opat; Sever, škof.	
6	Sreda		rt i
7	Četrtek	Prosdocim, škoi; Engelbert, škof.	rt
8	Petek	Bogomir, škoi; Deodat, mučenec.	
9	Sobota	Teodor, m.; Orest, m. @	c#K
10	Nedelja	24. pobink. Andrej Avel., spozn.	Jf
11	Pondeljek	Martin, škoi; Mena, mučenec.	Ji
12	Torek	Martin, pap., muč.; Livin, šk., m.	
13	Sreda	Stanislav Kostka, sp.; Didak, spoz.	
14	Četrtek	Jozafat Kunč.; šk. m.; Serapion, m.	
15	Petek	Leopold, vojvoda; Jedert, devica.	j€
16	Sobota	Edmund, škof; Otmar, opat. D	j€
17	Nedelja	25. pobink. Varstvo Dev. Mar.	
18	Pondeljek	Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda.	S
19	Torek	Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. muč.	<ffi***
20	Sreda	Feliks Val., spoz.; Edmund, kr.	
21	Četrtek	Darovanje Marije Dev.; Kolumban.	
22	Petek	Cecilija, dev. muč.; Maver, mučenec.	
23	Sobota	Klemen, pap. muč.; Felicita, muč.	
24 25 26	Nedelja Pondeljek Torek	26. pabink. Janez od križa, sp. © Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škoi; Silvester, opat.	1
27	Sreda	Virgil, škoi; Ahacij, škoi.	*.JL>£.
28	Četrtek	Eberhard, škoi; Jakob iz Marke.	
29	Petek	Saturnin, muč.; Filomen, muč.	m
30	Sobota	Andrej, apostol; Justina, dev.	m
Lunini izpremeni, ( Zadnji krajec dne 2. ob 4'38. © Mlaj dne 9.
ob 305. J) Prvi krajec dne 16. ob 11'43. © Ščep dne 24. ob 3'12.
Zapisnik.
Leto blizu konca, sneg nam krije svet;
Božič že prihaja, večni je ta red!
Aleluja poješ — ali ste še vsi?
kdo od lani že v gomili spi.

%■-
December — Gruden.
Dnevi		Godovi	Zn.
1	Nedelja	1. advent. Eligij, šk.; Natalija. C	f?
2 !	Pondeljek	Bibijana, m.; Pavlina; Kromacij, šk.	
3 !	T orek	Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof.	rt
4	Sreda	Barbara, dev. m.; Peter Zlat., spozn.	rti
5	Četrtek	Saba, opat; Krišpin, mučenec.	
6 !	Petek	Miklavž (Nikolaj), škof; Apolinar.	
7 !	Sobota	f Ambrozij, škof; Agaton, muč.	M
8	Nedelja	2. advent. Brezm. spoč. M. D. ©	Ji
9	Pondeljek	Peter For., šk.; Sirij, šk.; Valerija. Loretanska M. B.; Melhijad, p., m. Damaz, papež; Trazon, opat.	Ji
10	Torek		«JI
11	Sreda		sZ
12	Četrtek	Sinezij, muč.; Epimah, mučenec.	jC
13	Petek	Lucija, devica muč.; Otilija, devica.	j€
14	Sobota	Spiridijon, škof; Nikazij, škof.	
15	Nedelja	3. advent. Jernej, šk.; Kristina.	Hg
16	Pondeljek	Evzebij, škof; Albina, dev., muč. j)	
17	Torek	Lazar, škof; Berta, vdova.	iff
18	Sreda	t K v a t r e. Gracijan, šk.; Vunebald.	fff
19	Četrtek	Nemezij, muč.; Favsta, vdova.	?ff
20	Petek	t K v a t r e. Liberat, m.; Peter Kan.	.ip#
21	Sobota	t Kvatre. Tomaž, ap.; Glicerij.	
22 23 : 24	Nedelja Pondeljek Torek	4. advent. Demetrij in Honorat. j Viktorija, dev.; Dagobert, kralj. I f Adam in Eva ; Irmina, dev. ©	H
25	Sreda	Božič. Rojstvo Gospodovo.	<■*0
26	Četrtek	Štefan, mučenec ; Arhelaj, škof.	m
27	Petek	Janez Evangelist; Fabijola, vd.	M
28	Sobota	t Nedolžni otročiči; Kastor, m.	*
29	Nedelja	Ned. pred Nov. letom. Tomaž.	*
30	Pondeljek	David, kr.; Liberij, m.; Nicefor. C Silvester, pap.; Pavlina, muč.	rt
31	j Torek		rh w a
Zapisnik.

Velikanske svinje
glede izgledanja kakor teže dobijo vsi lastniki svinj, ki rabijo kot stalni dodatek k drugi krmi Fattingerjev
..Cucullus.“
„Lucullus“ daje svinjam važne redilne snovi sveže krvi v zvezi z najboljšo pšenično krmilno moko ter drugimi tvarinami; to sredstvo je posebno vplivna, redilna, krepka in primerna krepilna krma. Svinje, ki dobivajo „Lucullus“ od nekdaj sem, se razvijajo presenetljivo hitro in krepko ter se jih prične prav rano lahko pitati. Pri pitanih svinjah pa povzroči dodatek „Lucullusa“ k vsakem krmljenju presenetljivo povečanje teže in pomembno izboljšanje kakovosti mesa ter slanine. Pri temu skrajša „Lucullus“ izdatno izrejo ter pitanje; s tem se zopet mnogo krme prištedi.
„Lucullus“ vrsta II za prašicKg, „Lucullus“ vrsta lil za Mm in pitalne svinje.
Ceniki zastonj od
lakrike živalske krme FATTIBl & Co. z. z o. z. Mori pri Dunaju.
Več kot 350 prvih odlikovanj, čez.3000 priznanj.

L) leto 1912.
Čudovito hitro se vrti kolo časa in že zopet smo v novem letu. Iz moža postane starček, žena opazi prve sive lase, otrok raste in se razvija, — vse v neverjetni naglici. Divjemu lovu podobno je človeštvo, v brezobzirni hitrosti divja tja naprej in naprej do — groba. Kajti končni cilj je vendar le ona mala, štirivoglata jama, čez katero še ni nikdo skočil . . .
Torej zopet novo leto! Zopet enkrat treba trenutek postati in se nazaj ozirati na preteklih dvanajst mesecev. Mnogo boja, mnogo sovraštva, mnogo trpljenja, — in le malo sreče je bilo. Pa filozofi pravijo, da je tako dobro. Sreča mora biti redka, drugače je precena in ni več sreča. V temni noči je tudi kresnica podobna zvezdi. Malo sreče, — in mnogo pehanja, mnogo suvanja. Mnogo jih je padlo v grob, mnogo jih je izginilo iz naših vrst. Kaj vpraša človek za tem ? „Heute rot, morgen tot“, pravi nemška beseda. Le za trenutek se vstavimo ob svežem grobu in le eno samo solzico prelijemo, — potem pa brez slovesa naprej, naprej, dokler tudi naša noga ne doseže grobnega cilja. Ali se bodemo prihodnje novo leto zopet vsi sešli? Kdo pade, koga zadene nevidna kosa?
Pa kaj bi to premišljevali! Vroča kri še teče v naših žilah, solnca žar in lepoto sveta še občutimo in ljubimo še, ljubimo ter sovražimo. Zato stopamo tudi v to novo leto bojaželjni in bojaveseli. Tudi 1. 1912 nas ne bode niti za pikico spremenilo. Tudi zanaprej bodemo svoje prepričanje branili. In naj se od raznih strani še tako temne sence po slovenskih pokrajinah širi, naj se še tako strastno vse napada, kar je svitlega, kar hrepeni proti solncu, naj se tlači z nadčloveškim naporom kolo napredka in razvitka nazaj, — kazalec svetovne ure hiti naprej in naprej . . .
Da bi ti, vbogo ljudstvo, ki se boriš na tej dostikrat tako nehvaležni zemlji za kruh, izpoznalo vso čarobo solnčnega naziranja! Da bi se vzdramilo in s svojim plemenitim pogledom pregnalo nočno ptičje, ki frfota okoli tvojega domovja! Da bi ti, vbogo ljudstvo, stisnilo vse žuljave roke v eno falango in doseglo visoke cilje kulture! Da bi nam bila boljša bodočnost ...
V tem znamenju stopamo naprednjaki v novo leto. Možje, — nevpogljivi, iz ljudstva prihajajoči in za ljudstvo živeči!
Ostanimo si zvesti tudi leta 1912!
Uredništvo.
7ar>t je, fanti
Spisal Karl Linhart.
Pomilovanja vredni so, globokega pomilovanja vredni, ljudje brez otrok. Vsako leto stavi jim nove sive lase po glavi in vsak dan najdejo drug pri drugem nove sitnosti. Ljubezen je mladost in brez mladosti ni ljubezni. Poznal sem zakonska starčka brez otrok, ki sta bila vzor čednosti. In vendar ju ni vezala ljubezen! Bila sta zaljubljena,-ko sta si pred oltarjem zvestobo obljubovala, držala sta svojo prisego do groba, ali ljubezen je ugasnila in le iz medsebojnega pomilovanja nastalo je neko lepo prijateljstvo. Živela sta skupaj do smrti in drug brez druzega nista mogla živeti, — ali bilo je le prijateljstvo, — otrok šele napravi ljubezen!
Otrok . . . Videl sem očete, ki so neusmiljeno otroka sovražili, in slišal sem matere svojo deco proklinjati. Ali videl sem kokoš, ki se je zakadila v najbesnejšega psa, da je obvarila svoje piščance . . . In zgodovina pripoveduje o materini ljubezni zločink, ki so na vislicah končale!
Devetkrat pametni modrijani pravijo, da je ljubezen starišev le sebičnost, ker ljubi oče le svojo kri, le svojega potomca, le del samega sebe . . . Morda se da to v filozofskih knjigah prav lepo spisati; ali
—	pokaži mi le nekaj lepšega od materine ljubezni! Mati - ti si najsvetejše bitje na zemlji! Mati — ti nosi glavo ponosno pokoncu ! Mati
—	ti si najkrasnejše vtelesenje božanske besede! Mati — v tvojih težkih trenutkih si mučenica po večni volji, pred katero mora človeštvo na kolena pasti . . . Že ugasnela ljubezen vsplamti iz novega, ako jo dotaknejo prstki nedolžne dece in večna ostane ljubezen, ako jo veže smehljaj otroka . . .
Bleda leži žena v blazinah, okoli oči trpeči izraz, ustnice brez krvi, na trepalnicah solzice grozne bolesti. Ali okoli ust vlada božanski smehljaj sreče: poleg nje leži novorojenček in prvi njegovi pogledi hrepenijo za tankimi zlatimi žarki solnca, ki se sili radovedno skozi zagrinjalo. Zmagoslaven krik prihaja od novorojenčka, kakor da bi dejal: Tukaj sem, jaz sem tukaj, novi človek, z odprto bodočnostjo in s polnim srcem ...
Tukaj si? F and, deček, tukaj si? . . . Globoko se pripognem v blazine in srce mi hoče zavriskati od neskončne sreče in na kolena bi padel pred to posteljo, v kateri je zagledal luč sveta — moj sin!
Moj sin ... Z zatisnjenimi malimi pestmi spančka. In kakor v enem trenutku mi stoji vsa njegova bodočnost pred očmi in vidim to novorojeno bitje korakati skozi življenje naprej in naprej, do cilja: do tihega groba . . . Rastel bodeš, moj sinček, rastel in duša se bode odpirala ugankam življenja! Par tednov in materina pesen pričarala bode prvi smehljaj na tvoje lice in z nerodnimi prstki igral .se bodeš prvič na rožnati odeji. Polagoma izpoznaval bodeš sestrice, polagoma znance, gledal z začudenimi očmi vse tuje prikazni, ki bodejo prihajale in ti razodevale ves veličastni širni svet. Prva spomlad ti bode prinesla na tvojo ljubko posteljico prve zvončke, mlade in sveže kot si ti, in prve
šmarnice odkrivale ti bodejo bajno krasoto majnika ... Ali prišlo bode tudi prvo razočaranje. Kako kmalu pridejo grenke solze, kako hitro vrže žalost svoje sence na solnčnato veselje prve mladosti. Videl bodeš na-krat, da ni vse zlato, kar se sveti, da ni vse resnica, kar se šopiri v obleki poštenja, da ni vse čisto in lepo. Gledal bodeš še na zvezde, veroval v besede ljudi in polagoma šele bodeš videl, da ima velika večina ljudi krinko pred obrazom, krinko laži in hinavščine. Ej, moj deček, vsi krasni gradovi mlade, nedolžne duše se bodejo zrušili, kadar jim stopi prva laž nasproti — — varuj se laži, moj angelj, kajti' laž je začetek in konec vsega zla!
Moj sin . . . Postal bodeš mladenič in vsa krepost mladega trupla hrepenela bode po vzvišenih ciljih, vsa moč po delu, po plemenitosti. Čutil bodeš v svojih rokah moč, da premagaš celi svet, korakal bodeš skozi množico kakor velikan skozi armado pritljikavcev, zdravje ti bode vstvarjalo zaupanje in — obdrži si zaupanje v samega sebe, moj sin, kajti to lepo zaupanje ti bode pomagalo čez vsako brezno grdega življenja! Zaupaj v sebe in ne zanašaj se na druge. Morda bodeš izpoznal prijateljstvo, ki vskipi iz čiste duše kakor bajnokrasna roža; ali vedi, da je prijateljstvo redka prikazen in da je med tisoči prijateljev komaj eden, ki ti podari resnice mesto hinavščine. V sreči bode mrgolelo prijateljev okoli tebe, v nesreči pa bodeš ostal sam, puščavnik, — in gorje ti potem, ako si se zanašal na druge. Napačno prijateljstvo je laž in laž je prinesla največ nesreče na svet! Gorje ti, ako si tvojo moč previsoko cenil, — padel bodeš ob potu, kakor metulj, ki je previsoko proti solncu hrepenel ter pod kopiti množice na cesti končal ... V najhujšem trpljenju šele bodeš izpoznal, kaj ti je mogoče storiti in kaj zamoreš vzdržati! In zmagal bodeš, ako ne razje greh tvoje moči, — zmagal bodeš, ako bode tvoje veselje do dela večje nego vsi drugi nagoni, speči v človeški duši! Zmagal bodeš, moj sin, kajti v tvojem očesu se zrcali božanski svit. Hodi mirno tvojo pot naprej!
Moj sin . . . Ljubezen se bode dotaknila tvojega srca in pozabil bodeš na očeta in mater, pozabil na ves svet. Ljubezen te bode opojih in hrepenenje bode zadušilo vse druge čute. Pravijo, da je ljubezen loterija, pravijo, da je duševna pijanost. Ali vsi so ji podvrženi in kakor boginji ji prinašajo vsi svoje darove. Glej moj sin, da ostaneš resničen tudi v ljubezni! Ne zabarantaj najlepši čut za mrzli denar, kajti na denarnih Žakljih še ni nikdo našel sladkega spanja. Vso vero obsega beseda: ljubezen! Višjega, krasnejšega ni! In kadar si bodeš izbral družico, izpoznal bodeš tudi pravo ljubezen, — veselil se je bodeš in trpel bodeš zanjo!
In izpoznal bodeš domovino — morda krvavel zanjo na bojnem polju. Lažniki so vsi strahopetci, — ti pa hodi s pogumom v boj, kajti kapljica si v morju in tvoja kri je malenkostni potok napram reki splošnega gorja. Bodi resničen tudi tedaj, kadar frči smrtni angelj okoli tebe in ne prodaj svoje dolžnosti za lečino jed samoljubja. Boj napravi iz tebe moža in čim več bojev bodeš dokončal, tem trdnejši značaj bodeš v viharju življenja!
Moj sin . . . Izpoznal bodeš ljudstvo in njegovo bedo. Videl bodeš utrujenega delavca, trpečega in gladnega. Videl bodeš obupanega
obrtnika in zapuščenega kmeta. Ljubi to navadno ljudstva in ne dvigaj glave čez množico in ne domišljuj si, da si več, kakor to ljudstvo. V ljudstvu je preteklost, sedanjost in bodočnost. In tvoja dolžnost je, da žrtvuješ vse moči temu ljudstvu. Tvoja sveta dolžnost je, da se priznaš kot del tega ljudstva. Tvoja duša mora biti duša naroda, katerega nehvaležni sinovi izginejo kakor kapljica rose v plamtečem poletnem solncu . . .
Postal bodeš oče, moj sinček, in stal bodeš ob zibeljki, kakor stojim danes jaz ob tvoji. Glej, da v tem svetem trenutku ne opaziš sence v tvoji preteklosti, glej, da ostaneš tvojemu otroku vzor in cilj! Britkejše žalosti in strupenejšega. gorja ni za otroško srce, nego opazovanje očetove slabosti. Bodi tvojemu sinu drevo, na katerem se dviga mlado zelenje . . .
Moj deček, ti me še ne slišiš in — ravnokar si zajokal. Tebi ne prija še filozofija, tebi ne koristijo niti najboljši nauki . . . Zato sem jih napisal, da jih čitaš, kadar pride tvoj čas! Glej, da ne spadaš med tiste ljudi, o katerih pravi kmetski sin Rosegger, da ne znajo živeti in nočejo umreti ...
Zdaj pa — oče, zavriskaj! Sina si dobil in bleda mati dviga dete proti solncu . . . Oj solnce, blagoslovi to dete, blagoslovi mojo kri, blagoslovi mu bodočnost . . .
gooooooooooooooooooooooooo
Znano dobPO in CeilO se kupuje vse
rezano blago, m _ e® gotovo perilo
in obleke
v vsaki. velikosti pri
Adolf Wesiak, Maribor
Draugasse.
O
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0000000000<>0<>00000<>000<>000
0ei pleioir?,i rji grelca . . .
Spisal Peter Rosegger.
Vedno in vedno pravim, za desetletnega pastirja na planini je težko človek biti. Ne mislim morda na-se, kajti jaz sem bil takrat dvanajst ali trinajst let star, mogoče celo že štirinajst, z eno besedo : bil sem v starosti, v kateri je človek najbolj pameten.
Zato sem vrgel na onem vročem poletnem dnevu srp v žitje in sem zatrjeval prvemu hlapcu, da je na vsak način potrebno, da grem na planino in pogledam, je-li nimajo pri tej vročini morda krave že kuge na parkljih.
Prvi hlapec je sicer menil, da imam morda jaz ¡kugo na parkljih, ker mi je postal srp nakrat tako neprijeten. Jaz sem mislil: neumen ni naš prvi hlapec, in šel sem svojo pot.
Pincgavska goveda v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptuju
(last štajerske šparkase). — Glej članek „h)aše gorice".
Ko sem korakal potem zgoraj po planinah v mehkem, solnčna-tem zraku, videl sem nakrat v travi Giglgovega poba ležati. Ležal je na hrbtu, dvigal kolena navzgor in gledal v nebo. To je bil tisti z desetimi leti.
„Giglgog“, sem zaklical in skočil je prestrašen pokonci.
„Kaj pa si zdaj mislil?“ sem ga vprašal.
„Tako!“ dejal je leno, „ali sem kaj mislil?“
„Ja, poba, to se je moralo tako slučajno zgoditi.“
„Ljubi moj,“ se je potem popravil, „jaz imam dosti za misliti. jMorda mi ti lahko poveš, kaj naj pričnem.“ Dvignil se je malo, vrgel rujave lase iz čela, da je bilo njegove plave, odkritosrčne, hudomušne oči videti, ter je rekel: „Veš, Lenz, jaz moram dobiti smrtni greh!“
„Zakaj pa potrebuješ ti malenkostni pritljikavec smrtnega greha?“ sem pričel razsajati.
„Ja, do jutri zutraj potrebujem smrtni greh. Mene ne vzamejo k birmi, ako ne grem preje k spovedi. Navadnih grehov sem si že celi kup skupaj naštudiral. Ali naš Miha pravi, da so navadni grehi le za otroke in da mora odrašeni človek tudi par smrtnih grehov imeti. Tako tuhtam že semtertja in do jutri zutraj moram par Smrtnih grehov imeti?“ „No, potem imaš še celo noč časa“, sem ga tolažil.
„Kje vzeti in ne krasti!“ zaklical je deček, ki je bil posebni pogumni, hudomušni in vendar precej bedasti fantič. „Kako si ti to napravil ?“
„Kako neki bi to napravil?“ sem odgovoril; „vzel sem katekizem in sem si najprve sedem smrtnih grehov prečital. Kadar se jih pozna po imenu, potem že gre; veš, poba, to je kakor pri tvojih kravah: kadar jih po imenu pokličeš, pa pridejo.“
„Veš, Lenz,“ rekel je zdaj in dotaknil s prsti mojo roko, „kaj-ne, ti mi malo pomagaš; saj veš, da sem vedno na planini in se ne morem ničesar priučiti. In ako grem enkrat že k spovedi, potem nočem več otrok biti. In tako je tudi prav, pravi naš Miha.“
Ima pač prav, sem si mislil, in pol odraslega poba se mora že malo za nos voditi — pero na klobuk in par svežih smrtnih grehov v kožo. Čez noč mu pač ne bodejo škodovali in jutri jih bode itak zopet odložil.
„Na primer prevzetnost“, menil sem ; „kaj praviš k temu?“
„Ti si doli pri ljudeh in lahko govoriš“, odgovoril je nezadovoljno; „napram komu pa naj bodem tukaj na planini prevzeten?“
„Ti si pač ne znaš pomagati“, sem odgovoril; „na tvojem mestu bi se postavil kakor sveča pred svoje krave in bi rekel: Ve revice ve! Imate tako veliko glavo, pa nič pameti v nji! Jaz pa imam čisto malo glavico in vas poženem, kamor hočem in pijem iz vaših vimen, kadar hočem, in sem sakrabolski tiček proti vam, ki ste živina; jaz sem vstvar-jen po božji podobi, ve krave pa ste le žival! — To je prevzetnost, kakor ne moreš lepše dobiti!“
„Pa mi je preneumno“, rekel je Giglgogov poba.
„Ali pa skopost!“ sem mu predlagal; „kaj praviš k skoposti?“ „O skoposti sem že nekaj slišal“, menil je deček; „pa to je greh bolj za bogate ljudi.“
„Prav imaš“, sem mu priznal, „pri pastirju bi skopost že prvo noc od gladu poginila. Ta smrtni greh preveč žre, tega pustimo bogatinom; ali žri enkrat ti, to je prijetno in takoj imaš požrešnost — krasni smrtni greh!“
„Ti tepec!“ rekel je Giglgog; „to bi ne bilo treba, da je smrtni greh; pa če bi bila to trikrat božja čednost, bi jo storil! In dolgo bi ze to storil, ko bi ne imela teta ključa od mlečne kamre vedno v kikljf.“ „Vzemi ji ključ“, sem zaklical, „kar stepi se z njo, pa grozno nud moraš postati, in obrni roko — pa imaš jezo!“
„Jeza bi bila tudi smrtni greh", premišljeval je fant; „tako bi imel že dva.“	6 K j
„Tri imaš lahko naenkrat, če si pameten, tri grehe, kakor ne more vaš Miha boljših imeti.“
„Tri mi jih je preveč“, rekel je deček odločno.
„Ali me bodeš v mlečno kamro seboj vzel?“ bilo je moje malo nepošteno zavito vprašanje.
„Ja, iiga, če jo hočeš!“ se mi je smehljal. „Ako se moram s
teto že za ključ pretepavati, potem hočem tudi sam maslo lizati in nobenega človeka nočem zraven, prav nobenega!“
„Kaj sem rekel? Tu imaš že tretji smrtni greh —nevošljivost!“ Giglgogov poba se je malo premislil, potem pa je rekel: „Ne, mlečno kamro si prihranim za drugič. Miha pravi, kadar je človek odra-šen, potem se mu ni treba več za ključ pretepavati.“
„Seveda ne, ker teta v naprej ve, da bode podlegla.“ !
Deček igral se je s travo okoli nosa, dokler ni kihnil. Rekel sem mu: „Bog pomagaj!“
Proti temu ni imel ničesar.
„Kaj pa imaš še drugih grehov, Lenz“, me je zopet vprašal.
„Ja, ljubi moj, zdaj jih ni več veliko. Morda še nečistost ?“ „Fej!“ zaklical je Giglgog in pljunil daleč od sebe.
„Ali veš, kaj je to?“ sem mu dal premisliti.
„Ti mi ne bodeš tega pravil, hvala Bogu!“ odgovoril je ves razjarjen. „Ko je bil v jeseni božji nauk, sem si tega že naučil. Nečistost je, ako človek na kravjo deklo misli.“
Zdaj sem razumel njegovo razjarjenost. Kajti kravja dekla v Giglgogovi hiši je bila najmanje šestkrat tako stara kakor pastir; bila je tudi precej nečedna na prvi pogled; vkljub temu pa je pri procesiji nosila zeleni krancelj na ruti — kajti las ni imela več — da dokaže javno, kako se ji je doslej še posrečilo, svojo čast obdržati.
Torej odločno odklonjeno.
„Zdaj imamo le še en smrtni greh in to je — lenoba.“
„Na tega sem sam prišel“, odgovoril je deček; „zato sem se tukaj v travo vlegel in če bi me ti ne motil, imel bi že najlepši smrtni greh. Pri neumnemu govorjenju se itak ničesar ne izve —“
Ta pogovor se je nekega vročega poletnega dne resnično na planini vršil, od mene modrijana napol v šali, od Giglgovega poba napol v resnici. Prišlo ni do ničesar; tudi ne vem, kako se je čez noč na spoved pripravljal; mislim pa, da je pri tej stvari volja za dejanje veljala.
Zato pravim, za pastirja na planini je težko človek biti, ker nima zato ne šika ne priložnosti. Raste kakor smreka in ostane tako brezbožno nedolžen, kakor ljuba živina. Vkljub vsem slabostim, ki rastejo iz njega, ne more nobene postave prestopiti, ker razven navadnih naročil posestnika nobene ni. Tako sem pri tem slučaju z Giglgogovim pobom besedo razumel, da „na planini ni greha.“
Vsaj težkega greha ne, kajti ti ne morejo v visočino korakati, ti ostanejo v dolinah in ravninah ter se vgnezdijo v velikih mestih. Med mnogimi ljudmi se razvijajo najbolje in postanejo naravnost krasni ek-semplarji. Pri največjih grehih je kakor pri ženitvi: „Eden se ne more ženiti, morata dva zato biti!“ Najmanje dva, tako pri laži in slepariji, pri tatvini in umoru itd. In šele pri kulturnih grehih! Kako more pri borzni igri eden dobiti, ako ni druzega, ki bi izgubil! In ako eden neumno-besne operete komponira, kaj škoduje, ako ni druzega, ki jih vidi in sliši? In ako eden frivolne kapitle o smrtnih grehih piše, kaj škoduje, ako ni druzega, ki jih čita? Dva morata biti! „Adam je bil pošten, ko je prišla Eva, je bil tepen !“ pesnoval je neki stari vaški šol-mašter in ta pesen, ki obravnava naše človeštvo od začetka do konca, konča s zadnjim človekom: „Predzadnji naj se.pazi, zadnji za njim lazi!“ To bi bilo gotovo jako nevarno; ako bi ne vedeli, da je tam gori na planinah mnogo samotnih vrabcev, ki ne poznajo nobenih sladkih grdobij. Ako pravi Italijan, da je sreča polenta srca, potem pristavim jaz k temu: In greh je mast na polenti!
Je pač žalostno! — In vendar!
Nočem o tako nevarni stvari naprej pridigovati; noben človek ne misli, kako težko je, ako se mora skozi same grehe riniti, brez da bi si suknjico umazal. Ali povedati hočem še, da sem Giglgovega poba pred par meseci zopet videl.
To pa ni bil več neumni Giglgog, to je bil krepki lepi mož, ki je bil devet let pri vojakih in je zdaj gozdar v revirju grofa Merana. Svoje plave, vesele oči ima še vedno. Pri kozarcu vina postala sva kmalu zopet prijatelja in se veselila nad starimi spomini, „kako je takrat pač luštno bilo.“ Naše razpoloženje postalo je končno tako, da sem se upal vprašati, je-li je v širnem svetu tisto našel, česar mu je na planini tako hudo primanjkovalo?
„Smrtnih grehov misliš 1“ se je zasmejal. „Kakor majski kebri letajo tukaj okoli; se je pač eden ali drugi v mene zaletel, kakor to že gre po svetui“
„Vem“, sem odgovoril, „samo zaletijo se v človeka in ako se jih ne vjame, potem odletijo zopet proč. Natanko kakor majski kebri.“
„Enega teh grehov sem pa vjel“, mi je hudomušno zaupal; „to je čisto posebni, sladki smrtni greh.“
„Tako? Ej, tovariš, kje pa rastejo ti?“
Pripognil se je k meni, pokazal s prstom malo čez ramo in zašepetal veselo: „Tam zgoraj na planini!“
flfilijoni ljudi
Kašalj
rabijo v svoj lastni blagor
Kaiserjevi Prsni karameli.
hripavosti,
katarju
vratnemu katarju, krčnemu in oslovskemu kašlju
Kaiserjeve prsne karamele s „3 smrekami“.
not. potr. spričeval zdravnikov in za* sebnikov dajo najboljši dokaz za go* tovi vpliv in splošno priljubljenost.
Noben slični preparat nima takih uspehov pokazati.
75900
Jako ugodni, prijetni in dobro-okusni bonboni. Le varstvena znamka „3 smreke“ jamči za pristnost; vse drugo ponujano naj se odločno zavrne. Se dobi v apotekah in drožerijah pa le v zavojih po 20 in 40' vinarjev; doza 60 vinarjev.
^L>5trij5kei roesta.
V avstrijskem statističnem mesečniku razpravlja dr. Vogel o razvitku avstrijskih mest na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Pri tem pride do sledečih zaključkov:
Ako se občine razdeli v: 1. vasi (do 2000 prebivalcev), 2. mala
mesta (2000 do 20.000 prebivalcev), 3. srednja mesta (20.000 do				100.000
prebivalcev), -	- potem se je štelo:			
	leto 1880	1890	1900	1910
Vasi ....	....... 25.696	26.331	26.647	26.459
Mala mesta .		 1.698	1.868	2.104	2.350
Srednja mesta		 36	33	47	60
Velika mesta		 4	5	6	7
Delež	na skupnem prebivalstvu	v odstotkih:		
	leto 1880	1890	1900	1910
Vasi . . .		61'6	57'8	536	49‘5
Mala mesta .		27'8	29'4	30-9	323
Srednja mesta		 54	4'3	6-1	7'3
Velika mesta		 52	87	9'4	109
Glavni znaki razvitka so torej: 1. Vedno manjši delež skupnega prebivalstva vsled pomanjkujočega novega uresničenja občin in obenem razširjenja v višji razred prebivalstva. — 2. Krepki razvitek malih mest. - - 3. Počasni razvitek srednjih mest. —	4. Velika mesta niso na-
rasla mnogo zaradi povečanja števila prebivalstva, pač pa zaradi vtele-senja novih sosednih krajev.
Najbolj se je znižalo število vasi na Nižje-Avstrijskem v nasprotju s Štajerskim in Koroškim. Največja moč mestnega razvitka se osredotoči v splošnem v malih mestih od 2000 do 10.000 prebivalcev.
Kar se tiče sedmih velikih mest, štelo se je prebivalcev:
Dorastek
Dunaj	leto 1900	1910	skupaj	v %
	• • 1,728.738	2,030.850	302.112	17-4
Trst	• • ■ 178.599	229.475	50.876	28-2
Praga	222.831	224.721	1.890	0-84
Lvov .	■ ■ • 159.877	206.574	46.697	29 —
Gradec	• ■ 138.080	151.668	13.588	9'9
Krakova	■ • • 121.839	150.318	28.479	23'4
Brno .	109.346	125.008	15.662	14 3
Naraščanje števila vsega do 1. 1910 znašalo je 9'4%.		avstrijskega prebivalstva od		leta 1900
S
^ot gospodar.
(„Landbote.“) -
Iz gospodarskega stališča pogledano, ni država nič druzega nego velikanska domačija, za katere obstoj in razvitek veljajo iste po-
stave, kakor za domačijo posamezne družine, malega posestnika. Pametni' posestnik ali gospodar se bode zlasti na sledeče določbe vedno držal:
1.	Izrabljaj moči, čez katere razpolagaš, pametno ali kolikor mogoče uspešno.
2.	Glej da ostaneš od drugih kolikor. mogoče neodvisen in poseži šele tedaj v denarnico, kadar tvoje gospodarstvo potrebščin ne: krije.
3.	V vseh vprašanjih, kjer se ne gre za versko ljubezen do' bližnjega, moraš misliti: najprvo jaz in moji ljudje, potem šele tujci.
Prav čudno pa je opazovati, kako se te nauke pri malem gospodarstvu za same ob sebi umevne smatra; pri državnemu gospodarstvu pa se jim ne pokorijo; potem pa si zbijajo glave in tožijo, kje da tiči napaka, da gre vse gospodarjenje navzdol.
Vzemimo prvi nauk! Kmet, ki pusti svoja polja ležati ali jih ne obdeluje redno ali jih zopet preveč izrablja, smatral se bode od sose-
Vinske preše v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptuju
(hidraulična preša z bencinskim motorjem, last štajerske šparkase). — Glej Članek „Naše gorice"I
dov za slabega gospodarja. Kaj pa napravi država? Vsako leto pusti tisočero kmetskih posestev uničiti, iz polja pusti gozdove in puščave nastati, delavske moči pusti od industrije vzeti in se izgovarja na „potrebni“ razvitek. Opombe k nauku 2 in 3 bodejo pač pokazale, od kje pride ta „potreba.“ Na drugi strani se človeški materijal v naglem hitenju industrije prehitro porabi in naravne zaklade brezobzirno izkoristi.
K drugemu nauku: Gospodarstvo, ki to, kar potrebuje, samo donaša, je neodvisno na zunaj. V tem slučaju ne bode posestnik pri sosedu prosjačil in fehtaril, temveč bode ponosno rekel: jaz vas ne potrebujem! In drugi bodejo mnogokrat k njemu prihajali ter za odpo-moč prosili. Ako pa ne gre s sosednim občevanjem, potem se pravi v žep poseči in kupiti. Kmet, ki ne ve, koliko ima in koliko rabi, temveč
ki izdaja brez potrebe ali iz nevednosti denar za stvari, katerih ima sam dovolj, je tepec, zapravljivec. In država? Ta nikdar ne ve, kaj ima sama, temveč si pusti enkrat povedati, da ima premalo, drugič zopet da ima preveč. Ona tega ednostavno ne ve, ona nima pregleda. Zato je dovolj ljudi, ki to nevednost izkoriščajo. En slučaj iz najnovejšega časa: Splošno se je od gotove strani trdilo, da imamo premalo klalne živine v deželi, da jo je treba iz daljnega inozemstva vpeljati. Dobta država je temu verovala — saj ne ve ničesar — in je za vsako osebo par dekagramov mesa vpeljala; za prekupce, ki so pri temu prav lepe dobičke delali, je bila ta misel seveda izborna. Kako pa je izgledalo na drugi strani? V domačiji je bilo mnogo klalne živine, ali nobena duša ni zanjo vprašala.
Pomanjkanje pregleda je glavna napaka v vsem našem prometu z življenskimi sredstvi. Kadar dobimo ta pregled, rekel si bode pametni gospodar: Ako imam sam dovolj, potem ne potrebujem od zunaj sploh ničesar; ako imam pa premalo, se bodem že sam za dovoz brigal. Na vsak slučaj pa naj bi kupčevanje z življenskimi sredstvi — razven če se z njim res preobilico ali pomanjkanje izravna — ponehalo. Ž i v-ljenska sredstva naj bi ne bila predmet za špekulacijo. Zato so predobra; z življenjem se ne igra!
Trgovina naj bi bila potrebno posredovanje med posameznimi gospodarstvi in naj bi jim služila. Danes pa je sama zaradi sebe tukaj, danes nadvladuje vse drugo in pozna le svojo sebičnost.
S temi stvarmi v zvezi stoji tretji nauk: Vsak gospodar, ki svojce in vse, ki mu pomagajo, ne varuje proti napadom, ki jih pusti celo stradati in ki daje od svojega premoženja raje tujcem, katerim nima ničesar zahvaliti, je slab človek in nespametni gospodar, ker si odtuji pomožne svoje moči, kajti te morajo vse zaupanje do njega izgubiti. Kako pa dela država? Ona pusti brez potrebe konkurenco inozemstva, kapitala v deželo, masti celo armado nepotrebnežev in gleda mirno, kako hiti njena najboljša opora, kmetijstvo, svojemu poginu nasproti. Država ne pomisli, da izgubi z vsakim uničenim kmetom zvestega prijatelja in si vstvari nezadovoljnega sitneža. Država zapušča’svoje davkoplačevalce, daje svoj denar inozemstvu in prekupcem, samo zaradi tega, ker pride to morda ceneje. Država zopet ne ve, da je šla pri tem špekulaciji na lim. Tako zvani ceni dovoz je z eksistenco mnogo tisočev državljanov poplačan, torej s ceno, kakor si višje sploh misliti ni, mogoče! Ako pa hoče kdo posvečene trote prijeti, potem se brani država: ti plačajo davke, teh se ne sme nikdo dotakniti! Potrebne državljane, nositelje države se pusti mirno poginiti, nepotrebnim ter škodljivim pa ne sme nikdo blizo stopiti — oj ti ljuba, modra država ti!
In nauk iz tega razmotrivanja ? Voditelji našega državnega gospodarstva ne poznajo niti najednostavnejših določb, ki jih mora opazovati sleherni kmet — ne smejo jih vporabljati. Na vsak način toraj stoji slabo z nami!
I$a5nyirjcu $a\.
Spisal Hanns Sassmann.
Ahmed ukradel je v bazarju kašmirjev šal. Perzijski trgovec ga je pa zasačil in privlekel pred kadija ali sodnika.
»Tat!« je ta rekel; »zakaj si kradel?«
Ahmed se je vrgel na tla in je jokal: »Milost! Ti roža modrosti, ti solnce vse milosti, poslušaj! Jaz imam ženo. Ko sem se včeraj s svojim oslom od daljšega potovanja domu vrnil, plačo v mošnji, rekla je žena: »Pojdi jutri na bazar in kupi mi tam kašmirjev šal, kakor ga nosi žena lbrahama, trgovca z melonami.« Tako je rekla. Oj najbolj razsvetljeni vseh kadijev, ti ne veš, kako ona govori! Šel sem toraj tja in sem našel na poti mojega soseda, lbrahama, trgovca z melonami. Potegnil me je v kavarno in glej, najmodrejši vseh sodnikov, ves moj denar je izginil v sorbetu. Kako naj bi zdaj šal kupil — in šal bi vendar moral imeti. In videl sem — —«
»In si ukradel šal perzijskemu trgovcu«, zagromel je kadi.
»Milost! Milost! Saj sem to moral! Kajti ona je rekla: »Pojdi — in kupi mi kašmirjev šal!« — — —
Sodnik pogledal je natanko ukradeni šal ter se ozrl strogo na trgovca.
Ta se je pripognil in rekel tiho: »Modri kadi! Tat se je sam osleparil; šal, ki ga je tvoje prezvišeno oko za napačnega izpoznalo, je iz dlake koze v Kurdistanu, njegova vrednost je mala. Le zaradi pravičnosti sem prijel tata.«
Smehljaje si je gladil kadi brado in je potem strogo rekel k Ahmedu:
»Pojdi in prinesi šal tvoji lišpavi ženi!«
Ahmed je začudeno pogledal.
»Pojdi tja, pravim, in prinesi šal tvoji ženi. Jaz sam hočem videti, je-li bodeš storil, kar ti zapovem!«
Veselo je skočil Ahmed pokonci in je bežal proč, šal skrbno v suknji zavit.
S smehljajem mu je sledil kadi s svojimi služabniki in s trgovcem, ki je začudeno vprašal:
»Kako? Najmodrejši vseh sodnikov, ali ostane zdaj tat brez kazni . . . ?«
»Molči in čakaj!« odgovoril je kadi in korakal proti Ahmedovi
koči.
Ko so prišli bližje, culi so notri klepetanje in vpitje, pokanje in ploskanje. Vrata so se odprla in vun je priletel Ahmed. Šal mu je frfotal okoli turbana, ob desnem očesu je imel hudo bulo; tako se je vrgel pred kadija.
Ta je vprašal: »No, ali si ji dal šal?«
»Ja, oj gospod ...»
»In?«
»Udarila me je z njim okoli ušes!«
»Potem ?«
»Potem mi je vrgla kotelj za kavo na glavo!«
»In?«
»In vpila je: »Kaj naj s to cunjo iz las kurdijske koze, medtem ko nosi Ibrahimova žena kašmirjev šal!« — — »Glej sam, kako sem ogoljufan; tu je šal!« Ahmed je razvil sramežljivo šal od turbana.
Kadi je vzel šal in ga dal trgovcu ter odšel z njim s smehom.
Zadovoljno je dejal Perzec: »Oj kadi! Kako svitla in modra je tvoja pravičnost!«
Kadi si je pogladil brado:
»Alah je velik! Vsak 'hudobni čin nosi kazen sam v sebi. Kako malo bi imeli mi soditi, ako bi to potrpežljivo dozoreti pustili!«
r
Najvzornejše odvajalno sredstvo
SAGRADA BARBER,
mili, čisto rastlinski naravni produkt brez škodljivih postranskih posledic, iz apoteke pri
svetem duhu
l
pomaga gotovo
pri zapiranju, trdem telesu, počasnosti črevesja, maščobi itd.
„SAGRADA BARBER“
želodec, istotako črevesje, da uredi prebavljenje. Klinično preizkušeno in premiirano s c. kr. državnim dobitkom.
f|^|l n {	lahko to sredstvo zaupljivo vzamete! — Škatlje ä
_________________2'40 K in poizkušne škatlje ä 70 h v skoraj vseh
apotekah.
Edino pristno z imenom „BARBER.“
Izdelovalnica in poštna razpošiljatev:
Apotheke „zum heiligen Beist“, Wien I., Operngasse 16, Depot tlr. 145.
Ako se 2‘60 K naprej pošlje, dobi se franko.
'fVodti^cijei 3lata ir? srebra rja ^Dstnjskcrr).
Glasom od ministerija za javna dela izdane statistike avstrijskih rudokopov 1. 1910 produciralo se je v Avstriji skupno 317440 meterskih centov zlate rude v vrednosti 634.880 kron po srednji ceni 2 K za
meterski ceni. Srebrne rude se je proizvajalo 236.286 meterskih stotov v vrednosti 4,165.951 kron pri srednji ceni 17 K 63 h. Vsa produkcija srebra odpade na erar. Produkcija zlata znašala je skupno I78'9l kilogramov v vrednosti 580.393 kron; produkcija srebra pa 49.691 kilogramov v vrednosti 5,320.071 kron. Zlato se je proizvajalo edino na
03 03 <
<D ;
Češkem v rudnikih Roudny pri Borkoviču. Tudi srebra se je največ v čeških rudnikih proizvajalo. Srednja cena za en kilogram znašala je pri zlatu 3.244 kron, pri srebru pa 86 kron 94 vin. Pri proizvajanju zlata bilo je okroglo 400 oseb vposlenih, pri proizvajanju srebra pa okroglo 3000 oseb.
4
Pravila za pravo porabo umetnih gnojil.
1. Če še nisi nikdar gnojil z umetnimi gnojili, tedaj napravi najprej male poskuse. Pusti 400 m2 negnojenih in 400 m2 pa gnoji z umetnimi gnojili.
2.	Ne ceni uspehov umetnih gnojil samo z očesom, ampak stehtaj pridelek od vsakega poskusnega kosa prav natanko. Izračuni si, za koliko je bil pridelek na gnojenem večji, koliko je pa vreden in odštej od tega stroške za gnojila; ostanek je čisti dobiček.
3.	Ne kupuj nikdar mešanih gnojil ali pa takšnih, ki jih pridejo ponujat neznani agenti tujih tvrdk k tebi na dom, ampak kupuj vedno posamezna gnojila: kajnit, 40% kalijevo sol, Tomasovo žlindro, superiosfat, čilski soliter, amonijev sulfat pri domačih znanih trgovcih.
4.	Ne gnoji samo s fosfati (superiosfat, Tomasova žlindra) in s dušičnatimi gnojili (čilski soliter, amonijev sulfat), ampak vzemi vsikdar obenem tudi kalijeva gnojila (kajnit, 40% kalijeva sol). Le takšno umetno gnojenje bo dobro uspevalo.
5.	Če moraš gnojila od daleč po železnici ali z vozom dobavati, tedaj rabi namesto kajnita vedno 40% kalijevo sol. 100 kg 40% kalijeve soli vsebuje isto množino hranilne snovi kalija, kakor 330 kg kajnita. Če gnojiš pozno v spomladi, tedaj vzemi namesto kajnita tudi 40% kalijevo sol.
6.	Ako hočeš gnojiti oziminam (rži, pšenici), vzemi za oral (= 1600 kvadratnih sežnjev); 300 kg kajnita, 300 kg Tomasove žlindre, katera gnojila se naj skupaj pomešana 4—2 tedna pred setvijo podoriejo ali zavlačijo. V spomladi še daj 80-100 kg čilskega solitra. Polovico čilskega solitra potrosi, predno začnejo rastline rasti o poldan-skem času, kadar so suhe; drugo polovico 3—4 tedne pozneje.
7. Za jare setve (jaro rž, oves, ječmen) gnojiš na 1 oral z: 100 kg 40% kalijeve soli, 200- 300 kg superfosfata ali Tomasove žlindre. Gnojila potrosi skupaj pomešana 3—2 tedna pred setvijo ter jih zavlači ali podorji. Polovico čilskega solitra (skupaj 80—100 kg) potrosi 1 teden pred setvijo, drugo polovico 2—3, tedne pozneje.
8.	Za koruzo rabiš na 1 oralu: 100-120 kg 40% kalijeve soli, 150—250 kg superfosfata, 100 — 140 kg čilskega solitra. Gnojila se porabijo, kakor pri jarih setvah. Ko trosiš drugo polovico čilskega solitra, pazi posebno na to, da ga trosiš le med vrstami in ne po rastlinah, ker se tako lahko osmodijo.
9.	Za krompir je edino le sledeče gnojenje pravo: vzemi za 1 oral: 100 — 150 kg 40% kalijeve soli, 200-250 kg superfosfata ali Tomasove žlindre, 60-90 kg čilskega solitra. Gnojila porabiš, kakor pri jarih setvah in koruzi. Krmilni pesi se gnoji, kakor krompirju.
10.	Po travnikih in deteljiščih potrosi jeseni na 1 oral: 300 do 400 kg kajnita in 300-400 Tomasove žlindre, katera gnojila pred trošenjem dobro pomešaj. Samo s Tomasovo žlindro gnojiti je napačno.
11.	Če gnojiš travnike v spomladi, tedaj potrosi na 1 oral: 80—100 kg 40% kalijeve soli, 250 — 300 kg superfosfata ali Tomasove žlindre, 70 — 80 kg čilskega solitra. Potroši najprej 40% kalijevo sol, pomešano s superfosfatom ali Tomasovo žlindro, čilski soliter pa, ko začno travniki zeleneti. Pašniki se gnojijo ravno tako, kakor travniki.
12.	Ne pusti tudi tvojim vinogradom stradati. Daj na 1 oral: 100—200 kg 40% kalijeve soli, 250 -400 kg Tomasove žlindre ali superfosfata, 120 — 160 kg čilskega solitra. 40% kalijevo sol zakoplji pomešano s Tomasovo žlindro^ ali superfosfatom že v jeseni ali pa zarano v spomladi med vrstami. Čilski soliter daj malo prej, ko začnejo trte poganjati.
13.	Da ti bodo sadna drevesa bolje rodila, daj 1 drevesu (po velikosti): %—1 kg 40% kalijeve soli ali 2 —3 kg kajnita, 1%—2% kg Tomasove žlindre ali superfosfata in 1/t —1% kg čilskega solitra.
S kajnitom in Tomasovo žlindro moraš že v jeseni gnojiti. 40% kalijevo sol, superfosiat zakoplji zarano v spomladi tako daleč okoli debla, kamor sega kap drevesne krone. Polovico čilskega solitra potrosi v spomladi, ko začnejo drevesa poganjati, drugo polovico pa po cvetu.
14.	Hmelju daj za 100 rastlin: 4 — 6 kg kalijeve soli, 8 — 10 kg superfosfata ali Tomasove žlindre, 4—6 kg čilskega solitra. 40% kalijeva sol, pomešana s superfoslatom ali Tomasovo žlindro, se zakoplje v spomladi okoli rastline. Čilski soliter pa trosiš najbolje na 'trikrat in sicer: prvi del po rezi v spomladi, drugi del pri okopanju in zadnji del pred razvijanjem kobulic.
15.	Ako gnojiš polja, travnike iti tudi z domačim gnojem, tedaj vzemi od zgoraj navedenih množin umetnih gnojil le polovico.
16.	Ne naročuj si umetnih gnojil šele, ko jih že nujno rabiš, ampak kolikor mogoče
pred časom.
17.	Pričakuj glaven uspeh umetnih gnojil, ako si gnojil precej pozno šele v drugem letu in ne zmerjaj precej o njem, ker si ono sam zakrivil.
18.	Daj si pri nakupu umetnih gnojil vsebino dotičnih hranilnih snovi: kalija, fosto-rove kisline, dušika, jamčiti.
Iščem ženo
ki si hoče svojo mladost do visoke starosti vzdržati in ki hoče svoje živce na novo okrepčati. .
Jaz kot zdravnik svetujem tudi Vam, edino eno sredstvo je za dosego tega najvišjega cilja, in to je Diasana-zdravljenje. Nobena gnusna zunanja sredstva, temveč od znotraj vun na organizem prijetno vplivati, to je edina prava pot, edino naravna! Izrabljeni živci, slaba prebava, slaba kri, pomanjkanje krvi, bledoličnost, ženske bolezni itd. so vzroki prehitre ostarelosti, ki se vsled gub in nečistega teinta tudi na zunaj pozna.
Zdravljenje z osveženjem krvi potom DIASANA je na omiajšajoči moči solnčni svetlobi primerno.
Diasana odstrani nezdrave snovi temeljito in povzroči cvetoče, rožasto izgledanje. Vsa omahljivost izgine krepkemu čutu in se doseže hitri dovoz zdrave krvi.
Za vse na želodcu trpeče bolnike, porodnice, mladino, ki raste, je Diasana absolutno najlažje prebavljiva, najbolj okusna krepilna hrana; redilna vrednost je 1 y, krat višja kakor pri govejem mesu.
Doze po K 1'30 in 2'40
v apotekah. Zahtevajte pa le Diasana in zavrnite odločno vse drugo. — Knjižice in poizkušnje brez troskov po
ser, Bregenz, Predarlsko.
4’
filozofi.
Spisal Peter Rosegger.
Dolgi Tona — to je bil tisti, ki je imel vedno pregovor: „Jaz bi si ničesar druzega ne želel, kakor da bi zamogel za mojim pogrebom kot mali pobič leteti.“
„Tebi se blede, Tona,“ s.o mu potem ljudje rekli in drugi zopet so menili: „Ti nisi pameten, Tona.“ Le enega sem poznal, ki mu
je na njegov pregovor vedno odgovoril: „Ja, Tona, to verujem, da bi rad za tvojim pogrebom kot mali pobič tekel.“ In ta eden sem bil jaz. Sedela sva skupaj in šivala skupaj in tudi pri klepetanju nisva niti izgubila. In ako je nit že hotela do konca priti, znal je Tona dobro zavozlati. „Ja,“ je poročal, „zato šparam tako pridno, da dobim lep- pogreb. Bodete že našli pod mojo blazino moj testament Le nič žalost-
nega, to je dolgočasno. Muzikanti bodejo morali kaj veselega zaigrati; valčka ne, to se ne spodobi na pokopališču; Radetzky-koračnico ali kaj ednakega, da bode prav glasno v gozdu in da bodejo ljudje v taktu letali. In da mi bodejo gotovo žepni robec v trugo dali. Potem po pogrebu bogati obed, da pride cel kup ljudi.“
„Ali misliš, da te bodejo k obedu povabili, ako bodeš tekel kot pobič za lastnim pogrebom?“ To opombo sem napravil.
„Mi tudi ni ničesar zato; pustim jih jesti in se grem na sneg drsati ali pa rake loviti in v gnezde gledati; porednež sem, porednež ostanem, pa če pridem tisočkrat na svet.“
Delal je rad, Tona, pa vedno le za dolgimi odmori. Enkrat si je črno suknjo iz finega blaga napol kupil, napol pa zastonj dobil; kadar je imel to suknjico, bilo je, kakor da bi postal še daljši. Tega se ni moglo reči, da je pri Toni fini gospod izgubljen; kajti lini gospod je bil tu in se je pokazal, kadar je žganje pil ali fehtal, poln uljudnosti napram svoji okolici. V navadne pogovore ljudi se ni rad mešal; brigal se je le za filozofijo. In tako je marsikdo o njem rekel: „Večna škoda, da ta ni študiral, on ima nekaj v glavi!“
„Ali so aposteljni študirali ?“ je potem vprašal. „Komur je prirojeno, temu ni treba študirati! Pazite, kaj napravim prihodnjič!“
Z besedo „prihodnjič“ mislil je novo življenje, kadar bi prišel zopet na svet; kajti šlo mu je kakor vsem optimistom, njegova želja, mu je postala vera.
Dolgi Tona bil je otrok neke beračice, stradal je skozi štirideset dolgih let in trpel kot kmetski krojaški pomočnik, ki je dalje na potovanju nego pri delu in katerega vzor obstoji le v „lepem pogrebu,“ kakor da bi bila smrt le nekak jubilej, katerega sme vsak poštenjak tako okoli sedemdeset do sedemdeset let obhajati. In v tem možu hrepenenje po ponavljanju svojega življenja! Kako vam dopade, vi kisli obrekovalci sveta, ta filozofija? — Celi dolgi Tona ne bode resničen, menite? Ej, ta je resničen do zadnjega cola, vbogi možakar bil je poln življenskega veselja do koncev svojih prstov, tako da so imeli celo drugi veselje, ako so opazovali te hitre prste šivati. Ta mož je resničen do koncev prst na nogah, po katerih je na poti skakal, kakor da bi bila zemlja plesišče. Dolgi Tona je resničen do konca svojega jezika, s katerim je vedno vesele pesmi prepeval, zadovoljne pregovore vedel, smešne pripovedke pravil. Še več, Tona je naturno resničen, on je tip ljudi, ki — pa če vam je tisočkrat v žalost rojen — hrepeni po veselju. Zunaj v vaseh, na goreh,. v gozdovih najdete bitja, ki se ne morejo dovolj naživeti, katerih tožba na smrtni postelji se vedno zopet glasi: „Oh, da moram proč od lega lepega sveta!“, ki bi v svojem osemdesetem letu zopet radi iz novega pričeli. In menim, da imamo take ljudi tudi v mestu, kajti drugače bi se moralo mesta na zemlji pokončati kot strupene gnezde propale vrste človeštva, ki ne zna živeti in noče umreti.
„Ej pojdi“, bi me moj dolgi tovariš vstavil, „meščani znajo prav kuriozno živeti! Med njimi so ljudje, ki v enem mesecu več denarja za zabave izdajo, kakor dobi marsikateri kmet v gozdu skozi celo življenje v roko. Ja, to verujem! ali dolgočasijo se taki ljudje in to je škoda!“
Imel je namreč hud jeziček, naš dolgi Tona.
„Eno sredstvo bi že vedel, da bi ti zamogel kot pobič za lastnim pogrebom letati,“ sem mu enkrat rekel, „oženi se!“
„Tepec!“ je zaklical, „potem gré baba za pogrebom in si išče med žalujočimi že druzega.“
„Pa misliš, da ne bi mogel priti tudi mali pobič?“
„Pol tucata bi jih lahko prišlo, in deklet tudi toliko, ti pravim:
—	ali eno stvar je premisliti. — Jaz vem namreč le eno, ki bi jo rad imel.“
„Ena je vendar dovolj!“
„Seveda, čisto gotovo. Ali vzeti me noče. Za enega, pravi, sem ji predolg, in za dva prekratek. Tako me ima za norca.“
Bil sem takrat dovolj hudoben, da sem mu odvrnil : „Pa jo imej še ti za norca!“ Ali on mi je v uho zašepetal: „Ona se ne pusti za norca imeti!“
Njegova ljubljenka je bila lepa krčmarjeva hčerka v Miirzzuschlagu,
—	„najbolj častitljiva in najbolj čednostna devojka v deželi,“ kakor jo je z ozirom na stare spise rad imenoval.
Drugače mu je bila njegova mati baje rekla, da si mora kakšnega rokodelstva priučiti, kèr si potem lahko domačijo vstvari. In zdaj mu je bilo ravno to rokodelstvo na poti, kajti „Žnidarja noče vzeti.1'
„Zato,“ dejal je dolgi Tona otožno, „če pridem še enkrat na svet, krojač ne postanem nikdar več.“
„Pa bodeš pozabil, ljubi Tona,“ odgovoril sem v patetični resnobi modrijana, „bodeš pozabil, da si bil že enkrat krojač in da ti ta stan ni dopadel !“
„Zaradi tega vendar pravim, da mi morajo dati žepni robec v trugo. Vidiš!“ in potegnil je robec iz žepa, „že zdaj napravim v robec vozel, da tega ne pozabim!“
„Kaj pa hočeš potem postati ?“
„Bogati mestni gospod, ki ne mara druzega storiti nego dobro jesti in piti, na izprehod se voziti, line cigare kaditi in na mehki postelji ležati.“
„Potem bi bilo pač škoda za vozel,“ sem dejal.
„In kaj hočeš ti postati?“ je vprašal.
„Samo to je, Tona,“ sem odgovoril, „da nimamo nobene prave gotovosti, je-li bodemo prišli še enkrat na svet. Ako bi to bilo in bi jaz smel izbirati, potem pridem kot prav vbogi kočarski otrok na svet. Ako to ostanem, no potem ne morem ničesar izgubiti. Morda pa si stvar tako uredim, da postanem s sedmim letom zdrav kmetski deček, z dvajsetim letom krepki planinski fant, z dvaindvajsetim letom močni vojak, s petindvajsetim letom veseli študent, s petintridesetim letom lahkoživni mestni gospod, s štiridesetim letom znameniti državnik in s petinštiridesetim letom baron. Na tej poti se ne skisa človek in ima največ zabave. Ako sem že v začetku visoko zgoraj in ostanem tam, potem postane to človeku dolgočasno. In ako zadene, da grè stvar navzdol, potem je to vragovo. Zato pravim vedno, Tona, raje spodaj začeti, kakor zgoraj !“ „Ti misliš čisto pametno,“ rekel je Tona, „čisto pametno misliš. In zdaj bi te le vprašal, ako je tebi tudi tako: jaz imam take trenutke, ko se mi dozdeva, kakor da sem bil že enkrat na svetu.“
„Ti,“ sem odgovoril in izpustil šivanko, „meni se to tudi neka-ierikrat dozdeva. To je čudno!“
„Ko bi človek le vedel, kaj je bil. Jaz sem gotovo v deželi bival, kjer nimajo žepnih robcev, drugače bi si gotovo. —“
„Pojdi, pojdi s tvojim vozlom ! To je šala za enkrat, zdaj pa to pusti! Ako tako tuhtam o celi stvari in se mi semtertja kakšna lučica zasveti — ravno tako kakor lučica, hočem reči — potem se mi zdi, da sem bil isti tepec kot zdaj.“
„Misliš? Ja, potem je pa le tako, da tečemo kot mali pobiči za mrličem.“
„Ja, ti Tona, kaj pa misliš! Ako bi to vedno tako naprej šlo, kako pa bi prišel potem tak vbogi krojač enkrat v nebesa?“
„Veš,“ je odgovoril Tona m se naslonil na komolec, „v nebesa!
Meni se ne lušta posebno v nebesa! Ako imam svoj košček kruha za jesti in svoj glažek žganja, potem pustim vse drugo.“
In res, pustil je vse drugo, dolgi Tona. In bilo je to dobro. In je še danes dobro. Morda ste ga že na kakšni cesti srečali.
Ves ta stari možakar, ki se še danes tako iskreno nad zemeljskim solnčnim svitom veseli, da mu gledajo celo prsti iz prašnatih škorenj v svitli svet. Jako grbavo že hodi in ni več tako dolg, kakor nekdaj. Njegova brada je veliko bolj bela nego srajca, ki mu gleda iz rokava. Mož ne nosi ničesar seboj nego malo palčico, s katero zna prav lepo mahati in ki se hudo pripogne, kadar se nanjo nasloni. Kaj ne, da vas je že srečal? In ali vam je dopadla njegova hitra, lahka hoja? Saj je gotovo tudi svojo čepico vzdignil in vas pozdravil — hitro in veselo pozdravil in dobrohotno pri temu, kakor da bi vam hotel kaj darovati. Vidite, to je moj dolgi Tona.
Ne dvomim, on bode umrl, dolgi Tona, ali izumrl ne bode, vedno bode peljal revno življenje, smešnih misli poln, v nasprotju z Ahasverjem bode vedno po večnemu življenju hrepenel, poskakoval bode na vseh svojih potih in stezah, skakal in plesal z lahko nogo, vedno dobre volje, vedno malo hudomušen, kratko rečeno — večni krojač.
Ako nas kaj boli,
potem rabimo Fellerjev fluid in Fellerjeve pilule.
I. Fellerjev izvrstni rastlinski fluid z zn. „Elsafluid“, kateri, kakor smo se sami prepričali, vpliva zdravilno, odstrani bolečine, osveži, okrepča muskulaturo in kite, odpravi slabost udov in vpliva proti vnetju, odstrani gihtične. revmatične, nervozne bolečide, bodenje v strani, bolečine glave, zob, hrbta in križa, ,,Hexenschul3“, utrujenost, slabost oči, migrčno, oživlja in okrepča, prepreči mnogo bolezni, ki se jih pridobi vsled prepiha ali prehlajenja, kakor n. pr. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. Pristno, edino, ako ima vsaka steklenica ime „Feller“. 12 malih, 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici Iranko 5 K, 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 špeci-alnih steklenic K 8'60 in 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic K 16'— iranko.
II. Hočemo Vam tudi povedati, da tisočeri ljudje proti bolečinah v želodcu, krču, pomanjkanju apetita, pečenju v želodcu (Sodbrennen), tiščanju v želodcu, slabosti, kovČanju, napenjanju, zapiranju in raznemu motenju prebave s posebnim uspehom rabijo Fellerjeve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. „Elsapillen“. 6 škatljic iranko K 4'— in 12 škatljic K 7'60 iranko.
Pazite pa pred posnemanji: ako se hoče Fellerjev fluid in pilule pristne dobiti, naj se adresira jasno na
E. V. Feller, dvorni apotekar, Stubica, št. 574 (Hrvatsko)
0oDol«tr)a ooc
Za mladino.
Spisal J. P. F. Richter.
Neki stari mož stal je v novoletni noči pri oknu in gledal s pogledom dolgega obupa proti nepremičnemu, vedno cvetočemu nebu 1er na tiho, čisto, belo zemljo, na kateri ni bil zdaj nikdo tako brez veselja in spanja, kakor on sam. Kajti grob mu je bil blizo; zakrit je bil le s snegom	starosti	in ne	z zelenjem	mladosti; in ničesar	ni prinašal iz celega bogatega	življenja, ničesar	kakor zmote, grehe	in bo-
lezni, uničeno truplo, zapuščeno dušo, prša polna strupa in starost polno kesanja. Lepi njegovi 'mladostni dnevi spremenili so se danes v strahove in so ga vlekli zopet pred ono svitlo jutro, ko ga je bil oče prvič na razpotje postavil, ki pelje na desno, na stransko progo čednosti,
v	širno in mirno	deželo,	polno	svetlobe in	žetve in angeljev, in ki pelje
na levo v krtove	votline	greha,	v črno jamo polno kapljajočega	strupa,
polno kač in temne megle.
Oh, kače so visele okoli njegovih prs in kapljice strupa na njegovem jeziku; in vedel je zdaj, kje da se nahaja.
Nezaveden in poln neizrekljive otožnosti klical je proti nebu: „Daj mi mojo mladost nazaj! Oh oče, postavi me zopet na razpotje, da izberem drugače!“
Ali njegov oče in njegova mladost sta bila davno mrtva. Videl je lučice po močvirju plesati in na pokopališču ugasniti, in rekel je: To so moji bedasti dnevi! — Videl je zvezdo iz neba bežati in v padcu žareti in na zemlji izginiti: To sem jaz, reklo je njegovo krvaveče srce, in kačji zobi kesa kopali so naprej v rani.
Plamteča lantazija kazala mu je nočne strahove po strehah in mlin na veter je dvigal svoje roke grozeče; v prazni mrtvašnici pa je dobila mrliška krinka njegove poteze.
Sredi v tem boju pa je tekla nakrat godba za novo leto raz stolpa kakor oddaljeno cerkveno petje. Milejše mu je postalo; gledal je po obzorju in po širni zemlji in mislil na prijatelje svoje mladosti, ki so zdaj, srečnejši in boljši od njega, bili učitelji zemlje, očeti srečnih otrok in blagoslovljenih ljudi, in rekel je: Oh, tudi jaz bi lahko kakor
vi	to prvo noč s suhimi očmi prespal, ako bi bil to hotel — oh, lahko bi bil srečen, vi dragi stariši, ako bi bil izpolnil vaša novoletna voščila in nauke!
V mrzličnem spominu na mladeniške dneve se mu je dozdevalo, kakor da bi se krinka v mrtvašnici dvignila; nakrat spremenila se je vsled prazne vere, ki vidi v novoletni noči duhove in bodočnost, v živega mladeniča in grenko se je spominjal svoje nekdanje cvetoče postave.
Ni mogel več tega gledati, zakril je oko, tisočero vročih solz je padalo v sneg, vzdihoval je le še tiho, nezavedno in brez moči: Pridi zopet, mladost, pridi zopet! . . .
In prišla je zopet; kajti nesrečnež je le v novoletni noči tako hudo sanjal: bil je še mladenič. Le njegove zmote niso bile sanje. —
Ali hvalil je Boga, da je, še mlad, lahko na umazani poti greha obrnil' ter se zopet nazaj podal na solnčno progo, ki vodi v čisto deželo žetve.
Obrni se z njim, mladi čitatelj, ako stojiš na njegovi napačni poti! Te grozne sanje bodejo v bodoče tvoj sodnik. Ali ako bi nekdaj, otožno klical: Pridi nazaj, lepa mladost, ne bode te uslišala . . .
H
Dbdetceojc O ^Ustriji.
V zadnjih 15 letih se opazuje lahko izredno veliko naraščanje davkov v posameznih avstrijskih kronovinah. To dokazujejo številke, od katerih naj le sledeče omenimo: V času od leta 1891 do 1907 so narasli državni posredni in neposredni davki (s colninami vred) od 452,756.152 kron na 652,625.000 kron, torej za okroglo 44 procentov. Deželni davki pa (razven onih v Galiciji, za katere ni resničnih številk na razpolago) so narasli od 49,263.012 kron na 182,672.527 kron. Torej, so v tem času narasli deželni davki za 308 procentov!
Na vsakega avstrijskega prebivalca odpade:
Nižje-Avstrijsko' -	deželnih doklad 1410	držav, davkov direktnih 4T90	vžitninskih davkov 15-57
Zgornje-Avstrijsko	8-85	13-80	6-74
Salcburška	15'—	5"—	933
Štajerska	940	13-70	5-58
Koroška	1170	10-90	5-88
Kranjska	6-60	7-60	360
Goriška	5-80	7-70	7-06
Istrija	4-50	5-80	7 06
Tirolska	■6-90	9-60	434
Yorarlberška	4-10	10-90	434
Češka	1020	13'—	2T12
Moravska	9-26	1070	32:05
Šlezija	9-85	11 -50	3166
Bukovina	9-50	5‘ —	8-97
Dalmacija	2-80	3 —	103
V srednjem številu odpade torej na vsacega prebivalca v imenovanih kronovinah državnega davka 37'5 kron, deželnega davka pa 9'6 kron. Razmerje med deželnimi in državnimi davki je 1 '8: 10. Deželni davki so torej v omenjenem času dvakrat tako hitro narasli nego direktni državni davki. Temu odgovarja tudi dejstvo, da je bilo 1. 1891 še šest avstrijskih kronovin dolgov prostih, leta 1907 pa edino še Vorarlberška. Tak je „napredek“ pri nas na Avstrijskem . . .
Zapisal \ ičanski Škerlec pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem.
Od meseca junija tekočega leta 1911 pa do jeseni so pripekali neprenehoma solnčni žarki s vso silo na naše ozemlje — vsi upi, ki smo jih stavili v bližajoče se oblake, so splavali kmalu zopet za njimi
v neizmerno daljavo. Zemlja je pokala, trave se žgale in poljske rastline so obešale klavrno svoje listje k zemlji. Tisočaki in zopet tisočaki so ostali v zemlji. September se bliža svoji sredini in še nič ni dežja; če pa sedaj tudi pride, je došel blagoslov od zgoraj prepozno. Edino le vinogradnikom je huda suša s tem koristila, da jim je skuhala izvrstno vinsko kapljico. Ti imajo vsaj na eni strani nekako odškodnino za to, kar jim je suša na poljih in travnikih pobrala. Drugih pa — Bog daj, da bi se jih usmilile oblasti!
Na travnikih bo pustila letošnja suša sled še tudi v drugem letu, kajti po nekod (kakor sem videl) so trave tako ožgane, da so celo korenine poginile, druge so zopet tako slabe, da komaj živijo, torej ni mogoče, da bi bilo upati na obile košnje. Treba bo torej v tem oziru nekaj ukreniti in ne prepuščati vsega naravi s tolažbo : „Bog je vzel in Bog bo zopet dal.«
Najprej bo treba izpraznjene ali posušene prostore z novimi travnimi mešanicami posejati in nato ves travnik dobro pognojiti. S tem omogočimo, da poženejo iz novega semena mlade močne rastline; oslabele stare korenine pa z gnojenjem prebudimo zopet k novemu krepkemu življenju. Da nam v to svrho služi najbolje gnojnica in masten hlevski gnoj, pač ni treba posebej naglašati. Ker je oa v obče znano, da porabi tega skoro vsak kmetovalec že za svoja polja in mu ga včasih še tukaj primanjkuje, se malokdaj pripeti, da se pokaže gnojni voz tudi na travnikih.
Torej ne gre drugače, kakor vzeti umetna gnojila. Če pa rabimo ta, moramo biti previdni in ne kupiti kakoršno si bodi gnojilo; kupiti je treba le od domačih in dobro znanih trgovcev. Umetna gnojila, ki se razvrstijo v 3 glavne skupine in sicer: kalijeva, fosfornata in dušičnata, imajo to posebno svojstvo, da vsebuje vsako pristno umetno gnojilo le eno hranilno snov: kali ali fosforovo kislino ali dušik. Hlevski gnoj pa vsebuje vse tri imenovane hranilne snovi; torej moramo vzeti tri različne vrste umetnih gnojil, če hočemo doseči z njimi isto, ko z hlevskim gnojem. Kot najboljše gnojenje z umetnimi gnojili lahko priporočamo sledeče :
200—250 kg 40° o kalijeve soli
600—700 „ Tom. žlindre (ali v spomladi superfostata) in
100- 150 „ čilskega solitra.
Navedene množine veljajo za 1 hektar 1 4 orala travnika. Če manjka pri gnojenju ie eno zgoraj imenovanih gnojil, tedaj gnojenje ni popolno in samoumevno je, da potem tudi uspeh ni takšen, kakoršen bi moral biti. Glede porabe umetnih gnojil je še pripomniti, da je najbolje potrositi kalijevo sol pomešano s Tomaževo žlindro že v jeseni, čilski soliter pa v spomladi in sicer polovico, ko sneg skopni, drugo polovico pa en mesec pozneje.
Veliko kmetovalcev že rabi splošno umetna gnojila; največ kupujejo za travnike kalijeve soli in Tomasove žlindre. Kdor je to letos storil, je imel gotovo prav veliko sena; otave pa vkljub gnojenju prav malo ali pa nič in sicer vsled suše. Ker se pa hranilne snovi umetnih gnojil v zemlji ne morejo zgubiti, če jih rastline niso porabile, ampak zaostanejo v zemlji za drugo leto, storijo oni, ki so gnojili letos s kalijevo soljo in Tomasovo žlindro ali supertosfatom najbolje, če potrosijo
v prihodnji spomladi na one prostore nekoliko čilskega solitra (približno 100 kg na 1 hektar.) S tem se rastline znatno okrepčajo in s pomočjo ■še v zemlji zaostalih hranilnih snovi mora trava prav bujno rasti. Kot takšno okrepčilo je čilski soliter najbolj priporočljiv, ker deluje hitro in z gotovim uspehom. Tukaj podam cenjenim bralcem sliko in obračun o poskusnem gnojenju z umetnimi gnojili pri senu na enem mojem brež-arem travniku.
Negnojeno	Gnojeno s
200 kg kalijeve soli 600 kg Tom. žlindre 100 kg čilsk. solitra
| _o ! 0 j >(A 1 O : C.	Množina gnojil na ha	Pridelek sena na ha		O, OJ 1" Q-_ cc	lek je bil več-kor n:\ negno-zemlji za kg	CC bJD OJ io oj ^ —' CC o —	■ cc S .‘o 5c	6 bfl -a OJ ir. > Oj
i o 1— 1 CO Cl		1. košnja kg	2. košnja kg	5 oj Tn	^ 5 •_ : T3 C ‘ZZ — oj a.	■33 OJ ^ >	x/i C č/5	5 ‘c1 O OJ O”"
t 2	Negnojeno	 200 kg kalij, soli .... 600 kg Tom. žlindre . . 200 kg kal. soli ....	1400 ) _	1000	2400				
3		¡3200	2000	5200	2800	168'—	74' -	94'-
	600 kg Tom. žlindre . . 100 kg čil. solitra . . .	j 3700	2400	6100	3700	222 —	104 —	118' —
Za obračun, kako se je gnojenje izplačalo, so služile naslednje cene za 100 kg: 1 omasova žlindra K 8'—, kalijeva sol K 13'—, čilski soliter K 30, seno K 6'—.
Gospodarske drobtinice.
Da bodo rastline v loncih dobro uspevale, moraš pre-rahljati zemljo od časa do časa s prišpičenim lesenim klinom. Z zalivanjem se zemlja namreč strdi in ne pusti vode h koreninam, ko rastlino zalivaš. V strjeno zemljo pa ne prodre tudi zrak, kateri je za uspešno-rast rastlin neobhodno potreben.
Ali je dobro, pognojiti zvezno zemljo z žagovino ? — Ako primešaš težki zemlji žagovino, postane zemlja nato rahlejša, vendar pa moraš paziti, da je žagovina pregnita, ker sicer koreninam škoduje. Da pa žagovina pregnije, zmešaj jo med kompost ali pa gnoj in pusti ležati na kupu eno leto, da pregnije. Tak gnoj sedaj lahko s pridom, rabiš. Kajti če primešaš ali zakoplješ v zemljo nepregnito ali surovo žagovino, ta v zemlji splesni, nakar se poloti plesen tudi korenin iti rastline usahnejo.
Tehtanje In merjenje plemske živine v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptujir
(last štajerske šparkase). — Glej članek „Naše gorice!"
Kako naj se shrani čilski solitar? — Čilski solitar je umetno gnojilo, ki vsebuje 95—96% solitarno-kislega natrona in 4—5% drugih soli. Gnojilna vrednost solitra obstoji pa v solitarno-kislem natronu t. j. v spojini solitarne kisline z natronom, soljo, ki je zelo lahko^ raztopna. Solitar, ki se rabi za gnojenje, vsebuje 15'5—16% dušca. Če shraniš, solitar v vlažnem prostoru, se raztopi in gre v zgubo. To pa lahko preprečiš, ako primešaš vsakemu kvintalu solitra 4 kg suhe in presejane zemlje in nato oboje prav dobro premešaš. Suha zemlja posrebra namreč topeči se solitar in ga v sebi nekako zveže. Taka zmes se da bolj enakomerno raztrositi in da se obenem tudi solitar boljše shraniti.
Kako se dobi od zimske solate dobro solatno seme? Če hočeš dobiti od zimske glavate solate dobro seme, porabi za pridelovanje semena prezimljeno glavato solato. Sicer dobiš od zimske gla-
vate solate tudi seme, če poseješ to salato spomladi,^ ali seme od take solate ni mnogo vredno, ker se v kratkem zvrže. Ce imaš toraj lepe, trde prezimljene glave solate in sicer takšne, ki so šle zgodaj v glave, pusti za seme te in prepričan bodi, da dobiš od teh dobro seme oziroma kasneje sajenice, ki bodo napravljale lepe, trde glave. Seme nepopolno razvitih glav ali takozvanih otrebkov ni nič vredno, ker da le slabotne rastline. Sploh pazi, ko izbiraš solatne rastline za seme, da so čvrste rasti, da imajo lepe liste, trde in velike glave. Če je glava trda, pristavi ji količ in priveži kasneje nanj semensko steblo, da ga veter ne prelomi. Ko začne seme dozorevati, poskrbi, da ne pridejo ptiči do njega. Ko dozori, to je, ko ni več mlečno in mehko, stebla požanji in obesi jih v zračen in suh prostor! Stebla omlati šele potem, ko so popolnoma suha. Pazi pa, da ne pridejo vrabci do semena, ker jim gre zelo v slast.
Hlev plemske živine v Podlehniku|(Lichtenegg) pri Ptuju
(last štajerske šparkase).— <3lej članek „Naše gorice!"[
Sortirajte za prodajo namenjeno sadje! Če hočeš dobiti za sadje mnogo več, nego dobiš navadno, je treba, da sadje, preden ga neseš na trg, skrbno sortiraš. Toraj deni v košare vsako vrsto ali sorto za-se, ter nikar ne stavi raznih vrst skupaj, kajti za mešanico raznih vrst dobiš bore malo. Razun tega razvrsti sadje natančno po velikosti in lepoti.
Za razpošiljanje namiznega grozdja najbolj pripravne so
okrogle, le kakih 15 cm visoke, po 5 8 kg držeče košarice brez povraza. Na dno take košarice deni najprej tenko plast lesne volne ali rezljalnice, vrh nje polo pivnika in obdaj potem košarico od znotraj krog in krog z belim papirjem tako, da bo štrlel papir iz košarice. Nato naloži v košarico plast grozdja tako, da bo grozd pri grozdu prav na tesnem; za prvo plastjo vloži drugo in kvečem, če je še prostora, tretjo plast. Ko si košarico tako napolnil, da moli gornja plast iz nje, pogrni grozdje s papirjem, ki sega čez rob košarice. Na vrh tega papirja deni končno takšno plast lesne rezljalnice, da se 'košarica na tesnem zapre. Ko je to dovršeno, zapri košarico in priveži pokrov na več krajih trdno
z vrvico. Če je grozdje dovolj na tesnem, se ne sme premikati, ko vzameš zaprt in zavezan koš v roko in ga streseš.
Kako se ima ravnati z namiznim grozdjem ? Ko namizno grozdje trgaš, primi vsak grozd le za pecelj in položi ga nato na rahlo v jerbas. Ko si nabral dovolj grozdja, ga pretrebi ali očisti. Kadar grozdje čistiš, primi in drži vsak grozd v roki le za pecelj, sicer se moka z jagod obriše in takšno grozdje nima prave veljave. Z grozda odstrani skrbno z majhnimi škarjami vse zelene, drobne, gnile in spokane jagode in ga položi nato zopet na rahlo v jerbas.
Kako se da izkoristiti po tleh ležeče sadje? V naših krajih je večkrat izredno dobra sadna letina in marsikdaj se vidi vse polno vsled nevihte na tleh ležečih hrušk in jabolk. To sadje se sicer pobira in poklada prašičem, a ker ga je odveč, ostaja ga še mnogo pod drevjem in sicer zato, ker še marsikateri ne ve za to, da se da napraviti iz njega dober ocet (jesih). Namesto da kupuješ, dragi sadjerejec, umeten ocet — napravljen včasih z ocetno esenco — potrudi se rajši sam in napravi si sedaj za celo leto pristnega naravnega očeta dovolj! Ohtaniš si zdravje, privarčiš pa tudi mnogo^denarja. Poglejva pa, kako se zamore napraviti iz hrušk in jaboljk ocet. Če hočeš napraviti iz sadnega soka ocet, poskrbeti moraš v prvi vrsti za to, da sok povre ali se spremeni njegov sladkor v alkohol, kajti šele ta poslednji se potem spreminja v ocetno kislino. Da se pa sladkor spremeni v alkohol, se morajo nahajati v sadnem moštu kvasne glivice ali kvas. Ta kvas se nahaja pa že od narave na sadju, zato zadošča, da sadje na drobno stolčeš ali zmelješ in to zdrozgalico ali pa izprešan sok pustiš v odprti posodi, da prihaja do nje zrak in da je v prostoru, kjer se ta posoda nahaja, toplina 15—25° C. Če hočeš, da bo sadni sok hitrejše vrel, dodaj mu nekoliko vinskega kvasa in ko povre, da se hitrejše spremeni v ocet, nekoliko ocetne maternice. Čim višja je toplina in čim več zraka pride do soka, čim večja in plitvejša je toraj posoda, oziroma čim večkrat sok premešaš ali preliješ, tem hitrejše še spremeni sadni sok v ocet. Ko se je sok skisal in učistil, pretoči ga z gošče v sod.
S čim naj se zamažejo sodi, če puščajo? Raztopi v kozici nad žrjavico 60 delov prašičje masti, 33 delov belega voska in dodaj temu 40 delov navadne soli. Ko se je vse to raztopilo, dodaj raztopini med neprestanim mešanjem 40 delov presejanega pepela. S tem mazilom, dokler je še gorko, zamaži sod ali drugo leseno posodo povsod, kjer veš, da pušča. Preden puščajoča mesta zamažeš, ga najprej dobro posuši. Najbolje storiš, če zamažeš posodo, ko je še suha. Kadar se mazilo strdi, zamaši razpoklino tako, da niti zrak ne more prodirati skozi njo.
Da ne pojde čebula v seme, paziti moraš že pri sajenju čebulic na to, da jih ne vsadiš pregloboko, ampak da jih potakneš v zemljo k večjemu do polovice; če jih vtakneš globokejše, pojdejo skoro gotovo v seme. Pazi pa obenem, da ne vsadiš predebelih čebul, ker 4ake gredo zelo rade v seme. ^	„Prim.^Gosp.“
^loštri rja ^stnjskerT).
Cistercijenski redovnik pater Alions Zak v Pragi-Strahovi izdelal je statistiko avstrijskih kloštrov, kateri posnemamo: Na Avstrijskem imamo 640 kloštrov z 11.116 menihi in 2316 kloštrov z 27.389 nun. Torej
skupaj 2956 kloštrov in 38.505 menihov ter nun. Okroglo 40.000 oseb se torej na ta način popolnoma državi odtegne! 11 teh kloštrov ima že gornje gimnazije z 3024 javnimi študenti in 101 privatisti. Nadalje imajo ti redovniki 8 privatnih gimnazij, 28 dijaških in gimnazijalnih konviktov, 5 privatnih učiteljskih seminarjev, 2 trgovski šoli, 2 obrtni šoli, 2 kme-
tijski šoli, 6 meščanskih šol in 20 ljudskih šol, 5 sirotišnic, 27 azilov za dečke in neštevilno klošterskih šol. Ženski kloštri pa vzdržujejo: 3 dekliške gimnazije, 20 zavodov za učiteljice, 8 licejev, 4 trgovske šole, 178 zavodov za vzgojo, 108 penzijonatov za deklice, 56 meščanskih in 571 ljudskih šol. Od zadnjih je 143 javnih šol, 6 tečajev za učiteljice, 19 gospodinskih šol, 273 otroških vrtecov in 64 nadaljevalnih ter obrtnih šol. Tako tvori klerikalizem pravo državo v državi. Ni čuda, da pravijo Nemci, naš „Österreich“ je pravi „Klösterreich.“
— Veliki cenik na zahtevo brez troskov. =
Naj večja zaloga
fabrike or. Specialist samo boljših ur
Elo zastopstvo In glavno zaloga za Avstro-Ogrsko
Original-ielizDiška-RosksRl
kron g*—
Garancija 3 leta. Po 14 dnevih poiskušnje se
lahko vsako uro proti polni svoti vrne, tedaj brez rizike, le lastno prepričanje.
Dobički teh ur.
Prava železniška Roskopf napravila se je pred kratkim časom posebno za železniško in štrapac-služ-bo z novo, izboljšano konstrukcijo, gre precizno, ima posebno močne ahse, lagre, teče vse vkamenjih. Ta ura gre 32 ur na pol minute natanko, naj leži, visi ali naj se jo nosi, ima patent na „Federiiberziehung“, ohišje garantirano pravi nikelj z drugim manteljnom za prah, vse na šarnirjih, zapre trdno i proti zraku. Po preizkušnji so te ure vsled nizke cene in vendar izvrstne kakovosti oficielno pri raznih železnicah vpeljali. Prosim, ne zamenjajte torej te ure z navadnimi, ki se jih prinaša v trgovino, temveč se raje brez rizike sami prepričajte.
- A. Kiffmann, Maribor
na Štajerskem št. 322.
(Jra bije . . .
Ura bije . . .
Trdno spanje,
dolgo že sem te pozabil . . .
Kje ste, mlade, sladke sanje?
Grob me kmalu bo povabil!
Bili časi so, — v mladosti hvalil srečo sem v radosti . . .
„Kmet sem, gospodar sem zemlje; moj ponos je kakor baklja!
Jaz vstvavitelj sem plodovja, gospodar dolin, gorovja . .
Luna že čez vodo sije — zdi se mi, da ura bije!
Prvi v vasi — si domišljal sem — oj časi vi ponosni!
Ali jamo tam za jamo kmetje zdaj v slovo imamo, in grobovi so odprti, kmetski up — mrliški prti!
Ura bije . . .
Znoj in kri
sta plodila mojo grudo.
Rdeči mak iz njih cveti . . .
Tam v daljavi dete moje; brhkosti le čuvam svoje . . . Krasno trta je cvetela, — toča mi je vse odvzela!
Znoj in kri sta izgubljena — in rešitev je le ena — : tam v gomili bo cvetela . . .
Ura bije — in veselje in ponos sta izgubljena!
Kmet? Kdo je še danes kmet? Sem berač na svoji grudi, ki mi grižljeja ne nudi — oh, po miru sem zaspan ; kmet je izgubljen, prodan!
„Ne, prijatelj, —• ura bije, novo že življenje klije !
Kmet je hrast — in vsi viharji ne zabranijo mu poti!
Kmet je večen kakor zemlja, kmet preteklost je, bodočnost . .
Ura bije . . . Cas trpljenja kliče kmetu — odrešenja . . .
Karl Linhart.
Gigia.
Spisal Karl Linhart.
Ali si že videl benečansko solnce zahajati? Vsaka iskrica veličastne, žareče te kroglje se zrcali v tisočerih valovčkih in se lesketa in hiti semtertja in se oprijema dolgih vesel gondolierjev, ki stoje v globoki domovinski pobožnosti vzdihujejo svoj:
„O Venezia benedetta,
non te voglio piu lasciar’ . . .
La regina, la regina sia del mar’ . .
Kadar pa dotakne žareča večerna kroglja solnca sinje zrcalo večnega morja, zatrepeta široki trak svetlobe po temni vodi. Zadnje solnčne lu-
Klet v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptuju
(last štajerske šparkase). - Glej {lanek „Naše gorice!"
čice izginevajo po ponosni Rivi dei schiavoni in le na drevesih otoka Lido jih še kratek čas opazuješ. Tako je, kakor da bi solnce vstrepetalo v deviškem poljubu z morjem in kakor da bi radovoljno v strasti tega poljuba padalo v mokro globočino . . .
Na Rivi dei schiavoni sem jo videl prvič. Hodila je kakor vse benečanske mlade ženske, podobne druga drugi kakor sestre. Črne oči kakor^nebrušeni diamanti, iz katerih pričara šele roka, umetnika neskončni svit. Črni lasje v bujni krasoti kakor krona džmona. Čez rame črno haljo, leno ogrnjeno, s prirojeno eleganco, kakor so jo vajene le hčerke soln-čnatega juga. Raz piazze San Marco so zveneli zvoki godbenih melodij in Gigia se je v njih tajnostnih akordih zibala, srečna zahajajočega
solnca, srečna svoje lepote in svoje božanske domovine, revna kot berač na cesti in vendar ponosna kot kraljica na prestolu — — —
„Andiamo!“
Zavriskala je, kakor zavriskajo naši škrjančki v pomladanskem jutru, — in skočila v barčico svojega ljubčeka, rujavega gondolierja Giusta. Kakor iz mramorja izsekan je stal v gondoli in kakor lastavica je hitela gondola po Canalu grande, naprej, vedno naprej, v začarano morsko noč, v to gorko noč, čez katero je viselo zvezdino italijansko nebo v vsej svoji neskončni lepoti . . .
Ljubezen, ljubezen, kje si tako vroča, tako strastna, tako vesela, kot pod milim nebom srečne Venezie?
Bilo je v neki zakotni benečanski oštariji. Roko v roki sta prišla Gigia in Giusto, roko v roki sta sedela in srkala iz ilovičnih majolik sladko laško kapljico. In po vsakem kozarcu še sladkejši poljub. Od temnih kanalov so se začuli zvoki mandolin, polni tihega hrepenenja. Na sosedni mizi so se živahno pogovarjali žilavi težaki in mornarji. Delali so hudomušne opazke o zaljubljenem parčku; dobrosrčne so bile te opazke, dobrosrčne vkljub svoji glasnosti. Ali italijanska kri je vroča kot ognjena lava iz vulkanov . . . Mornar Francesco si je zavihal prve lase rujavih brk in je stopil z veselim smehom k mizi zaročencev.
„Evviva 1’amore!“ je vskliknil in porogljivo udaril Giusta po rami. In prišlo je, kakor pride vedno pri teh otrocih južnega neba. Iz nagajivosti se je razvil prepir, hipoma je započel vihar, kri je skočila v glavo in pridušene kletve so padle iz razgretih ustnic. Mirno je sedela Gigia in se smehljala prepiru. Niti besedice ni našla, da bi pomirila vihar. Le glavico je naslonila na ramo Giusta in srkala skozi snežno-bele zobe rdečo kri južne trte. Besede so padale semtertja in v trenutku so se zabliskali noži . . .
Pol ure pozneje so odnesli mrtvega Giusta s prebodenim srcem v mrtvašnico. Gigia ni jokala; niti solzice ni bilo na njenih svilnatih trepalnicah. Le krvi ni bilo več v teh žametnih licih, krvi ni bilo, krvi.
Tri ure pozneje videl sem Gigio sloneti 'ob Pontu dei Sospiri. Most vzdihljajev . . . Kdor je v časih republičanske Venezie prekoračil ta most, šel je v objem smrti . . . Gigia je mirno slonela in gledala v valovje. Lasi so se ji odprli in kakor čudoviti plašč so ji padali čez hrbet; krasni lasje, v katere se je mlada devojka zavila, kakor se zavije drevo v večerno senco. In gledala je v valovje, vedno na eno mesto, kakor da bi ji bil pogled okamenel . . . Pričakoval sem solze, pričakoval izbruhe strasti in obupa, pričakoval kletve in molitve. Ali Gigia je strmela v valovje. In šele ko jo je dotaknilo jutranjo solnce, obrnila se je počasi. Stal sem v neposredni bližini, ali ni me videla. Lahko le je zašepetala:
,,La commedia e finita!“
In kakor da bi v valovju videla svojega mrtvega zaročenca, se je ljubko nasmehnila :
„Giusto, a reviderci!“ Na svidenje . . .
Minulo je leto dni in zopet sem stal ob Rivi. Zopet sem opazoval benečansko življenje, to pesniško mravljišče, ta glasni dirindaj
zlatkanih melodij. V tem hipu se pelje mimo mene gondola. Ponosno jo je vesljal Francesco. In v gondoli je sedela — Gigia ... Ali tako častiš spomin mrtvega ljubimca Giusta? Zabolelo me je v srcu ... Oj ti lahkomiselna natura ženskega srca! Z Giustom ti je padla prva nežna ljubezen v prerani grob .in ti ponujaš na svežem grobu svoje ustnice morilcu v poljub! Zazeblo me je in spominjal sem se hipoma zvestobe
moje revne, mrzle domovine . . . Pozneje sem izvedel v oni zakotni gostilni, da je bil Francesco pred sodiščem zaradi dokazanega silobrana oproščen. In da se je kmalu potem sporazumel z Gigio. In da sta se zaročila. In da jo je nekdanji mornar vsak večer v svoji gondoli vozil mimo starodavnih benečanskih palač . . .
Mirno je sedela Gigia v gondoli. Črni njeni lasje so se zopet odprli in padali navzdol, kakor plašč junijske noči. Okoli ust ji je igral mirni, sladki smehljaj, da je Francescu srce utripalo od radosti. Iz stolpov krasnih cerkev je zazvonil otožni Ave Marija. In gondola se je pomikala tja proti odprtemu morju, vedno dalje, dalje. Le kadar je hotel Francesco obrniti, zašepetala je krasna devojka: „Avanti, avanti!“ In zopet je vesljal naprej in naprej . . .
Tihe sence so pokrivale oddaljeno mesto, ko je Francesco pustil veslo in se vsedel poleg svojega dekleta. Le valovi so tajnostno šepetali staro pesen večnosti in ljubezni.
„Danes je ravno eno leto“, rekla je Gigia in bilo je, kakor da bi ji solze glas zadušile.
„Ali'še nisi pozabila? Pustimo mrtve, kajti jaz te ljubim . . . Oh, kako te ljubim, ti zvezda benečanska! Pustimo mrtve, kajti ljubezen je gorka in grob je hladen . .
Dolgo časa je gledala v valovje, kakor takrat ob mostu vzdihljajev. In kar nakrat ji je stopila kri v lice. Celo leto je bilo njeno obličje bledo, a zdaj je prišla kri, srčna kri v ta krasni obraz.
„Poljubi me, Giusto!“ je tiho zamrmrala.
„Francesco, hočeš reči“, odgovoril je mornar in jo pritisnil k sebi; „Francesco je tu, tvoj Francesco, ki te ljubi . .
In zopet je mirno zašepetala: „Poljubi me, Giusto!“
Pripognil se je k njenemu žametnemu licu in v hipni strasti hotel poljubiti njene rdeče ustnice. Ali v njeni roki se je zablesketajo bodalo in s težkim vzdihom padel je Francesco nazaj v gondolo. Še enkrat je pogledal Gigio, pritisnil roko na temno kri, ki je odnašala življenje iz njegovega srca in rekel: „Gigia, o Gigia!“ In smrtni angelj je prihitel čez sinje morje . . .
Vedno še se je Gigia smehljala. Potem je obrisala krvavo bodalce v črno krasoto svojih las. Mogočno kot nočna boginja je v gondoli vstala in zavriskala:
„Evviva 1’amore!“
Drugo jutro so našli ribiči gondolo z mrtvim Francescom. In čez par tednov so potegnili mrtvega mrliča Gigie iz morja. Morska trava napravila je v njenih lasih dragoceni deviški venec ljubezni. V daljavi pa so peli mehki glasovi:
„O Venezia, benedetta . . .“
Motorji za industrijo in kmetijstvo. Predno se take kupi, naj se zahteva veliki gratis-katalog špecijalista v motorjih B. Dene s v Reki (Fiume). Najboljši in najcenejši nakupni vir!
Pri oknu vun vržen je dostikrat denar, ki se ga plača za posteljno perje in gotove postelje, ako se ne obrne na pravi vir. Ravno pri nakupu posteljnega perja mora biti človek posebno previden in se mora obrniti le na prvo hišo te vrste. Priporočamo vsled Jega najbolje renomirano tvrdko S. Benisch, Deschenitz št. 642, Češko, ki potom strogo reelne in cene postrežbe vsacega kupca zadovolji. (Glej inzerat!)
L)ojr>e iDorrjarice.
Turško-italijanska vojna pokazala je natančno važnost dobre vojne mornarice, brez katere si ne more nobena država svojega položaja utrditi. Da vidijo naši prijatelji moč posameznih velevlasti na morju, podamo sledeče številke, ki so posnete knjižici „Taschenbuch für Kriegsflotten“ kapitan-lajtnanta Bruno Weyer, ki pa temeljijo na uradnih številkah. Številke se tičejo stanja koncem 1. 1910 in obsegajo le one barke, ki so mlajše nego 20 let: kajti starejše barke itak nimajo posebne vrednosti za vojsko. Nadalje so izpuščene križarice brez pancerja in kanonski čolni, ker igrajo ti v vojski tudi le podrejeno vlogo. Številke v klepaju () kažejo število onih bark, ki so še 1. 1911 zraven prišle:
				torpedovke	podmorski
	linijske	pancerske		in uniče-	
	barke	križarice	križarice	valci tor-pedovk	čolni
Anglija		47(4)	37(2)	66(4)	254	68
Nemčija		24*)(3)	10(1)	35	1521)	12
Francoska 		16(4)	21(1)	10	289'2)	60 ■
Avstro-Ogrska . . .	11(1)	3	4	98’)	6
Italija 		8	10	5	9V)	7
.. | vzhodno morje Rusija j črno morje .	4 6	6	6 2	80 34	13 3
Severna Amerika . . .	29**)(2)	14	16	63	19
Japonska 		12***)(1)	12(1)	15	74	9
Kako bi razmerje v slučaju vojske stalo, to je seveda odvisno od materijala in moštva in bi se le v resnem slučaju izkazalo. Toliko pa je gotovo, da se Anglija vedno bolj za svojo nadvlado na morju boji. Gotovo se v prvi vrsti pred tekmujočo Nemčijo boji! Zanimivo je, da je stara morska sila Francoske za Nemčijo zaostala. Prav hitro je tudi Avstro-Ogrska Italijo dosegla. Število njenih linijskih bark je celo večje.
Kar se tiče „dreadnoughtov“ (izgovori „dritnot“, po slovensko „ne boj se“), ki .izrinejo vode za več kot 20.000 ton in imajo najmanje 10 topov najtežjega kalibra, stojita Nemčija in Anglija na prvem mestu. Anglija ima teh velikanskih parnikov 10, Nemčija 7; dreadnoughtske križarice pa ima Anglija 4, Nemčija pa 2; zadnji dve ste najhitrejši te vrste, ker prideta v eni uri okroglo 29 milj (1 morska milja 1825 metrov, torej skupno okroglo 53.700 metrov) daleč.
*) Poleg tega 5 pancerk za obrežje. — **) Poleg tega 5 pancerk za obrežje. — ***) Poleg tega 2 pancerki za obrežje. — ’) Od tega i05 velikih in 47 malih. —• 2) 96 velikih in 193 malih. — 3) 56 velikih in 42 malih. — p 54 velikih in 43 malih.
H
Ni dvoma več dandanes, da so ure svetovnoznane firme Max Bohn el, Dunaj, IV., Margarethenstr. 27/163 najboljše. Že 70 letni obstoj te hiše dokazuje jasno, da ima firma le ure najboljše kakovosti in naj se torej vsakdo v slučaju potrebe nanjo obrne. Žahteva naj se preje najnovejši, bogato ilustrirani cenik, ki se vsakomur zastonj in franko pošlje.
štajerska . . .
(Po pesni „Naprej zastava“.)
Gore so naše bele ko večni sneg kipi, planine so zelene, spomlad že v njih cveti!
Oj štajerska ti gruda, naj lepši biser si!
Kako bi te prodajal, ko si edina ti!
Zakaj iskali tujih zastav po svetu bi?
Ko nikdar več na svetu dežele lepše ni!
Naj svet se predrugači, nebo naj prihiti, — od štajerske dežele, zame pač lepše ni!
Zastava bel’-zelena, ostanem sinček ti!
Za mene paradiža
brez Štajerske pač ni . . .
H
^eiČaraoi fotelj.
(Starojnponska pravljica.)
Kdo je tat?
Eden poslov mora to biti, kajti nikdo drugi ni našel tako lahko dohoda v spalnico ministra lto in njegove soproge. In v tej spalnici se je nahajal še prejšni večer kogaj, lasni kinč gospe. Brez dvoma, Itova soproga bila ga je sama položila poleg meča svojega moža; in zdaj, v jutru, ni bilo več kogaja nikjer. -
Ukradeni kogaj dobila je gospa lto od svoje matere na dan poroke. Bil je klasni kos svoje vrste, narejen iz samega črnega plemenitega lesa, od katerega so se dvigali bisernati kinči in iz zlata okusno izdelane krizanteme.
Dekle so tajile. Zamdnj je bilo vso izpraševanje. Ne z dobroto, ne z grožnjami ni bilo mogoče tatice k priznanju' pripeljati.
Zdaj se je obrnil lto na znanega pomočnika v slabih časih, na gospoda	Ooka, sodnika.	Ta je	pustil ministrovo hišo preiskati.	Ali	našlo
se je le,	da se vlom od	zunaj	ni mogel izvršiti, da se je torej	tat	moral
med deklami nahajati. Ali celo največji pridnosti in vnemi uradnikov se ni posrečilo, najti le sled izgubljenega vrednostnega predmeta ali tatu.
Guberner sklical je potem vse ženske služabnike za en določeni dan k sebi. S trepetom so se dekleta vabilu strogega sodnika odzvale.
Ta je pogledal pred njim klečoča dekleta zaporedoma in je dejal:
»Ena od vas deklet je morala kogaj svoje gospodinje ukrasti, in ta ne	bode ušla svoji	kazni.	Ako bi prostovoljno priznala,	pa	bi tatica svojo krivdo zmanjšala in	jaz bi kazen milejše določil.	—	Še je
čas, no, katera je kogaj vzela?«
Prestrašene so gledale deklice druga drugi v bledo obličje, ali nobena ni tatvine priznala.
»Potem prinesite začarani kotelj!« zapovedal je gospod Ooka.
Tri strašne minute so pretekle; na-to sta stopila dva sodnijska služabnika v dvorano in sta privlekla težki bakreni kotelj izredne velikosti.
Tega sta postavila v sredo dvorane.
, Dekle so obledele in se s trepetom pomikale kolikor mogoče daleč od te črne pošasti.
Kaj bode iz tega postalo? Ali jih bode Ooka morda mučil v vrelem olju? Postava je poznala pač taka sredstva, da prisili trdovratne grešnike k besedi. Ali človeški čut gospoda Ooka se je upiral vsakemu trpinčenju in ni tega nikdar rabil, ako je šlo le na kak drugi način.
»To«, je rekel resno in svečanostno, »je začarani kotelj, ki ima moč, da tudi najskritejše stvari na dan prinese. Kakor vidite, prevlečen je popolnoma s sajami. Ve bodete zdaj, ena za drugo, obraz proč obrnile in mimo kotlja šle ter z levo roko kotelj dotaknile. Roka tistih, ki niso krive, ostala bode neomadeževana od saj in bela ter čista.
Krivo tatico pa bode kotelj takoj izdal, kajti njena roka bode črna kakor njeno dejanje! — In zdaj naprej!« . . .
Trepetajoče, s proč obrnjenimi očmi šle so dekle mimo kotlja in v hudem strahu pogladile tajnostno posodo.
Ali nobena ni toliko trepetala, kakor Tsuya, najmlajša vseh služabnic — in ko se je bližala grozovitemu kotlju, prišla ji je v zadnjem hipu rešilna misel: kako? kaj ko bi se kotlja sploh ne dotaknila? da bi roko le navidezno iztegnila? brez da bi prišla začarani posodi preblizo !
Vse so korakale mimo in so klečale zopet pred sodnikom.
Ta jim je zapovedal, da naj vzdignejo levo roko in — glej! sedem rok je bilo sajnatih, le osma je bila čista in neomadeževana.
»Kje imaš ukradeni kogaj skrita? Ti si tatica, Tsuya, priznaj!« je zagrmel Ooka nad deklo, ki je bila do ustnic bleda.
In Tsuya je priznala.
Od solrjca.
Spisal dr. Artur Krause.
Srednja oddaljenost zemlje od solnca znaša 149,500.000 kilometrov. Ali to je le sredina. V resnici se menja oddaljenost zemlje od solnca od 147,000.000 km (v januarju) do 152,000.000 km (v juliju). Da se dobi od te številke le približno pojem, naj pomagajo sledeče opazke. Brzovlak električne poizkusne železnice v Berlinu doseže hitrost 200 kilometrov v uri. Vsak dan bi torej ta vlak predrdral 4800 kilometrov, v enem letu pa 1,750.000 kilometrov. Za vožnjo od zemlje do solnca bi. pa vkljub svoji velikanski hitrosti potreboval 851/., let. — Svitloba prehiti v eni sami sekundi 300.000 kilometrov. Za pot od zemlje do solnca bi pa potrebovala 8 minut in 20 sekund. Mi vidimo torej solnce vedno na tistem mestu, kjer je bilo pred 8 minutami in 20 sekundami.
Prav dobre pojme o razmerni velikosti .solnca in zemlje in njuni oddaljenosti se dobi, ako se ju misli primerno manjši. Žoga, ki meri v sredini 15 centimetrov, naj pomeni solnce; zemlja bi bila potem tako velika kakor glavica igle (l l/4 milimetra.) Ako se spravi ta dva predmeta v oddaljenost 15 metrov, potem se vidi razmerje med solncem in zemljo. Solnce je tako veliko, da bi lahko v njem luna okoli zemlje krožila, ako bi bilo solnce votlo, in ostalo bi še enkrat toliko prostora. Pri tem pa ima luna srednjo oddaljenost 384.000 kilometrov od zemlje. 30 zemeljskih krogelj bi se moralo drugo na drugo postaviti, da bi se doseglo luno.
Ako se preračuni maso solnca, potem se pride do uspeha, da je solnce 330.000 krat tako veliko kakor zemlja. Istotako se lahko izračuna, da je zemlja 5.900 trilionov ton, solnce pa 1940 kvadrilonov ton težko.
Solnce potegne vsak predmet na-se i. s. 27'/2 krat tako krepko kakor zemlja. Na zemljo samo pade vsak predmet v prvi sekundi 5 metrov; na solnce pa 130 metrov. Telovadec, ki skoči 2 metra visoko, bi z istim trudom na solncu le 7 centimetrov visoko poskočil. Pol kilograma mesa bi na solncu skoraj 4 kilograme tehtalo.
iMoč solnca je tudi, ki sili zemljo in vse planete, da se okoli njega sukajo. Ali ker žari solnce svojo moč na vse strani, zadene zemljo le. 2.740 milijonski del. Kako velikansko moč mora imeti solnce na svoje trabante, ako zamore s tako malenkostnim delom svoje moči zemljo obdržati 1
Svitlost solnca je tako velika, da prosto oko človeka ne more v njo pogledati. Na zemlji povzroči solnce moč svetlobe za 50.000 me-terskih sveč. Namesto solnca potrebovali bi torej za dnevno svetlobo 1.340 kvadrilijonov navadnih sveč. Solnce je 5.300 krat tako svitlo kakor raztopljeno železo in 3 krat tako svitlo kakor električna luč.
Vročina solnca zamogla bi dati 265 bilijonov konjskih moči. Kadar bodejo enkrat zakladi premoga v zemlji izčrpani, bode moralo človeštvo velikansko gorkoto solnca za svoje delo izrabljati.
\J soelrjerT) Liparju.
Rusko spisal Puškin.
Koncem 1. 1811 žive! je na svoji graščini Njenaradovo pridni Gavrilo Gavrilovič R. Bil je povsod zaradi svoje gostoljubnosti priljubljen. Sosedi.so prihajali k njemu, da so jedli, pili, z njegovo ženo Pra-skovjo Petrovno „boston“ igrali in 17 letno, lepo, bledo hčerko Marijo Gavrilovno videli.
Marija Gavrilovna je bila bogata in zaljubljene nature. Ljubila je nekega vbogega oficirja, ki se je nahajal ravno doma na dopustu. Seveda je imel mladi mož isto strast zanjo. Ali njeni stariši so ji prepovedali na njega misliti.
Naša zaljubljenca sta si dopisovala in se videla vSak dan sama: pri stari kapelici ali pa v smrekovem gozdiču. Tam sta menjala objjube večne zvestobe, tožila o žalostni usodi in premišljevala o sredstvih, s katerimi bi svoje verige pretrgala. Ker nista mogla drug brez druzega živeti, jima je prišla misel, da se pustita poročiti brez blagoslova starišev.
Končno sta sklenila načrt: dotični večer naj bi Marija ne večerjala; rekla naj bi, da jo glava boli in šla preje v svojo sobo. Njena dekla je o zadevi vedela. Obe naj bi šli potem čez zadajšne stopnice v vrt; tam bi ju čakale sani, s katerimi bi se odpeljali v vas Šadrino; tam pa bi ju počakal Vladimir Nikolajevič v cerkvi.
Noč pred določenim dnevom je prebila Marija brez spanja. Pripravljala je svojo obleko in spisala eno pismo prijateljici, drugo pa starišem. Milo je jemala v pismu slovo od starišev in jih prosila odpuščanja. Zapečatila je pismi in šele proti jutru je vsa oblečena malo zadremala. Ali še zdaj je imela vedno strašne sanje ...
Ko je vstala, bledejša kakor drugače, imela je v resnici glavobol Stariši so njen nemir opazili in jo izpraševali: „Kaj ti je? Ali si bolana, Marija?“ Skušala se je pomiriti, ali ni se ji posrečilo.
Prišel je večer. Srce se ji je krčilo in bila je bolj mrtva kot živa. S tresočim glasom je izjavila, da ne more jesti in rekla očetu ter materi: „Lahko noč!“ Ta sta jo poljubila in blagoslovila, kakor vedno. Komaj je zadržala svoje solze.
Ko je prišla v svojo sobo, padla je na stol in pričela jokati. Njena dekla ji je prigovarjala poguma. Vse je bilo pripravljeno. Še pol ure in Marija bode hišo svojih starišev, deviško svoje življenje zapustila . . . Zunaj je divjal snežni vihar in tulil okoli oken; vse se ji je dozdevalo kakor grozeče svarilo.
Končno je postalo tiho v hiši; vse je spalo. Marija vrgla je šal okoli ram, oblekla gorki plašč, vzela zavoj obleke in korakala čez stopnice. Dekla je šla za njo. Prišli ste na vrt. Vihar jima je pihal v obraz, kakor da bi ju hotel zadržati. Pred vrtom so čakale sani. Konji vsled mrazu niso hoteli več mirno stati in Vladimirjev kočijaž jih je držal. Pomagal je devojki in njeni spremljevalki v sani, prijel vajeti in že so hiteli konji naprej . . .
Pripustimo gospodično skrbi kučijaža Tereška in obrnimo se k našemu mlademu ljubimcu.
Celi dan je imel Vladimir opraviti. Zjutraj je' obiskal duhovnika v Šadrinu. Potem si je priskrbel pri sosednih graščakih priče za poroko. Ko je postalo temno, poslal je zvestega Tereška s trojko v Njenaradovo; sam pa se je peljal z drugimi sanmi v Šadrino, kamor naj bi Marija v dveh urah dospela. Poznal je pot.
Ali komaj je bil Vladimir na prostem polju, ko je pridivjal vihar, da ni mogel nič več videti. Hipoma je pot izgubil in vsa pokrajina je bila zavita v debelo meglo. Zamanj je iskal Vladimir pota. Konj je korakal čez jarke naprej, bil je ves poten, čeprav se je vsak hip čez kolen.a v sneg udrl. Več kot eno uro se je že vozil. Brezmejno se mu je zdelo polje. Postajal je že nemiren, ko je zagledal v daljavi črno točko. Ko je prišel bližje, je videl, da je to gozd. „Hvala Bogu, zdaj nimam več daleč!“ je vkliknil. Ali vedno dalje in dalje se je vozil in tudi gozd se mu je dozdeval nezmeren. Obup ga je prijel. Polnoči je bilo, ko je prišel iz gozda — ali vasi Šadrina ni bilo nikjer. Vihar je ponehal.
Ko je prišel Vladimir do neke koče, je potrkal na okno. Star mož je vprašal: „Kaj želiš?“ — „Ali je še daleč do Šadrina ?“ — „Ne: deset verstov!“ Bilo je Vladimirju, kakor da bi ga bili na smrt obsodili. Na prošnjo mu je poslal kmet svojega sina, da bi mu pot pokazal.
Petelini so peli in bilo je že svetlo, ko sta dospela v Šadrino. Cerkev je bila zaklenjena. Vladimir se je peljal k duhovniku. Trojke ni bilo nikjer videti! . . .
Ali obrnimo se zopet k prebivalcem v Njenaradovo.
Pri samovarju sta pričakovala oče in mati Marijo, ki je tudi kmalu vstopila in „dobro jutro“ želela. Dan je pretekel srečno, ali po noči je Marija zbolela. Poslali so v mesto po zdravnika. Ko je prišel, se ji je že mešalo. 14 dni je bila med življenjem in smrtjo.
Nikdo v hiši ni vedel o nameravanem begu. Dekla ni ničesar izdala in Tereška ni izpregovoril nikdar nepotrebne besede. Ali v svojem deliriju je Marija sama tajnost povedala. Vendar pa je mati posnela iz njenih besed le toliko, da je Marija smrtno zaljubljena v Vladimirja in da je ljubezen vzrok njene bolezni. Mati se je posvetovala s svojim možem in prišla sta do zaključka, da ne bosta več te ljubezni branila.
Medtem je mlada dama polagoma ozdravela. Vladimir je že davno svoje okiske pri Gavrilovih vstavil. Poslali so vsled tega k njemu in mu naznanili, da stariši nimajo ničesar več proti poroki. Ali kot od-
govor so dobili naznanilo, da Vladimir ne bode nikdar več praga njih hiše prestopil in da je njegova edina tolažba še smrt. Par dni pozneje so izvedeli, da je odšel zopet k armadi.
Bilo je to leta 1812.
Dolgo časa niso hoteli Mariji ničesar povedati. Nikdar ni o Vladimirju govorila. Ko pa je par mesecev pozneje čitala, da je bil v vojski pri Borodinu težko ranjen, padla je v omedlevico.
Pozneje jo je zadela nova žalost. Gavrilo Gavrilovič je umrl in ji je zapustil vse svoje premoženje. Bol Praskovje Petrovne je bila resnična in hčerka ji je obljubila, da se ne bode nikdar od nje ločila. Zapustili ste Njenaradovo in se naselili na drugi graščini.
Ženini so obkrožili tudi tukaj bogato Marijo. Ali nikomur ni dala upanja. Vladimir ni več živel; umrl je, ko so Francozi v Moskvo dospeli. Marija držala je njegov spomin svet.
Medtem je bila vojska zmagovito končana. Vsa dežela je bila polna navdušenja ... Na graščino prišel je tudi huzarski stotnik Bur-min, ki je zapustil vojaško službo in živel na svoji posesti. Marija ga je posebno odlikovala. V njegovi navzočnosti se je njen žalostni obraz razjasnil. Burmin bil je jako ljubeznjiv mlad mož. Praskovja Petrovna je bila vesela, da se je Marija za tega ženina odločila.
Nekega dne našel je Burmin Marijo ob bajerju, v beli obleki, knjigo v roki. Po kratkem razgovoru ji je Burmin izjavil, da ji mora nekaj povedati.
„Ljubim Vas“, je rekel, „ljubim Vas strastno —“
Marija je zardela in glava ji je padla na prsi.
„Bilo je neprevidno od mene“, je nadaljeval Burmin; „da sem Vas vsak dan videl! Ali zdaj je prepozno, boriti se proti svoji usodi! Vaša podoba bode večna sreča in večno trpljenje mojega življenja! Ali trdna dolžnost me veže; razodeti Vam moram grozovito tajnost, ki dviga mejo med nama —“
„Vem“, je odgovorila Marija, „ta meja je bila vedno; nikdar bi jaz ne mogla Vaša postati —“
„Oj vem“, jo je prekinil, „vem, Ha ste enkrat ljubili; ali smrt, triletno žalovanje — — moja draga Marija, ne vzemite mi sladke tolažbe, da bi bili moja postali, ko ne bi---------“
„Molčite, za Božjo voljo! Vi me mučite!“
„Oh saj vem, saj čutim, da me ljubite, Marija —• — ali jaz sem najnesrečnejši človek pod solncem — jaz sem že oženjen !“
Začudena ga je pogledala Marija.
„Oženjen sem“, ponavljal je Burnim; „štiri leta že, in jaz ne vem, kdo je moja žena, kje se nahaja in je-li jo bodem še kedaj videl!“ „Kaj pravite?“ zaklicala je Marija. „Kako čudovito! Nadaljujte, jaz Vam bodem pozneje povedala — prosim Vas, nadaljujte!“
„Začetkom leta 1812“, rekel je Burmin, „potoval sem hitro v Vilno, kjer se je nahajal moj regiment. Ko sem prišel neki večer pozno na neznano postajo, hotel sem se takoj naprej peljati; ali nastal je snežni vihar in svetovalo se mi je, naj raje počakam. Ali bil sem jako nemiren in končno sem vendar zapovedal vpreči ter sem se vkljub viharju naprej peljal. Kučijaž je hotel pot skrajšati in je peljal čez reko; ali pri tem je pot izgubil in našla sva se nakrat v neznani pokrajini. Vedno še divjal je vihar. V daljavi pa sem opazil luč in prišla sva v neko vas. V leseni cerkvici je brlela luč, pred vratmi pa je stalo par oseb.
„Tu-sem, tu-sem“, klicalo je več glasov. „Moj ljubi“, je rekel nekdo, „pustil si nas dolgo čakati! Nevesta je padla v omedlevico, pop ne ve, kaj naj prične, hoteli smo se že domov peljati. Ali izstopi!“ Presenečen sem stopil v cerkvico, katero je dvoje ali troje sveč razsvetilo. Mlada devojka sedela je v kotu na klopi in druga ji je močila sence. „Hvala Bogu, da ste prišli“, je rekla ta, „skoraj ste gospico umorili!“ Zdaj je stopil duhovnik pred-me in me vprašal: „Ali naj pričnemo?“
„Pričnite, očka“, sem odgovoril raztrešeno. Zdaj je pogledala devojka; zdela se mi je lepa ... Oj ti neverjetna, neodpustljiva lahkomiselnost! . . . Pokleknil sem pred oltar; ostale osebe so podpirale nevesto. In bila sva poročena. „Poljubita se“, se nama je reklo. Moja
žena me je pogledala z bledim obrazom, ko sem jo hotel ravno poljubiti ... in kar nakrat je zakričala:
„Oh, to ni, to ni on!“
In s tem je izgubila zavest. Prestrašene so me pogledale priče. Obrnil sem se, šel iz cerkve in se odpeljal“ — — — — — — — —
„Moj Bog!“ zaklicala je Marija; „in Vi ne veste, kaj je postalo iz Vaše vboge žene?“
„Ne“, odgovoril je Burmin; „niti imena vasi ne vem, v kateri sem bil poročen. Celo na ime postaje sem pozabil. Dal sem svojemu zločinu tako malo pomena, da sem v saneh do tretje postaje spal. Moj takratni sluga je na potu umrl in tako nimam več upanja, da bi tisto našel, ki sem jo takrat tako grozovito ranil in ki je zdaj tako grozovito maščevana.“
„Moj Bog, moj Bog!“ je zaklicala Marija; „torej Vi ste to bili! In Vi me niste več izpoznali ?“ . . .
Burmin je postal bled — in se je vrgel pred njene noge . . .
V mestu Mühlhausen na Elzaškem bila je neka poroka. Že sta stala srečna dva na stopnicah cerkve, a kar nakrat — tako pravi pripovedka — izginil je ženin na nerazumljivi način izpred očij svoje okolice . . . Celo stoletje je od tega čudežnega dogodka minulo, ko je v mestu nekega dne veliko razburjenje nastalo: V starodavni noši stal je pred cerkvenimi vratmi mlad, cvetoči mož in je začuden po svoji nevesti, po svoji poroki vprašal. Kmalu je bilo vsem jasno, da ta čudni vpraševalec ni mogel nikdo drugi biti, kakor mnogo obžalovani, dolgo iskani, nekdaj izginjeni ženin. In tako so ga vzeli in peljali h grobu dekleta, ki je bilo iz žalosti za njim v cvetoči mladosti umrlo. Tu na grobu neveste postal je lepi mladenič nakrat starikav in je padel skupaj kakor pepel in prah. Ali predno ga je vzela smrt, so ljudje še nekaj od njega izvedeli in o njegovemu tajnostnem izginjenju. Mnogo seveda ne. Zamogel je le povedati, da mu je takrat, ko je pred sto letmi na cerkvene stopnice stopil, prišla nakrat misel: „Kako neki bode vse tukaj čez sto let izgledalo?“ V istem hipu je čutil, da mu izgine zavest in da prihaja čezenj globoko, globoko spanje. Ali je to sanjal, tega ni vedel — saj sploh ni vedel ničesar, prav ničesar več, nego da je skozi sto let spal. — —
Mnogoštevilne so te lepe povesti o čudežnem dolgem spanju. Dolgo spanje, ta pradavna snov za povesti, najdemo skoraj pri vseh narodih. To hoče pač pokazati zmožnost človeškega duha, prestaviti se potom fantazije v daljne čase, in pri tem lastno sedanjost pozabiti. Zato so junaki takih pravljic dostikrat zamišljenci in sanjalci, in dolgo spanje jih prime, kadar so o prihajanju in odhajanju časa premišljevali. Lepa je povest Chone Hamagela v Talmudu:
Chone Hamagel, prišel je vsled čitanja nekega psalma v globoko zamišljenost. V tem stanju vidil je starčka, ki je sadil rožičevo
Čude300 5pai*>je.
Spisal T. pl. Altwallstädt.
drevo. Ker pa tako drevo šele čez 70 let plodove nosi, vprašal je Chone Hamagel starčka, je-li morda misli, da bode še 70 let živel. Starček pa mu je odgovoril, da mora človek i za svojega vnuka skrbeti, ker vživa tudi plodove dreves, katerih ni sam sadil. Za tem pogovorom postal je Chone Hamagel hudo zamišljen. Vsedel se je v bližini drevesa, jedel in zaspal. In medtem ko je spal, zrastlo je okoli njega skalovje, za katerim je zdaj skozi 70 let v čudežnem spanju počival. Za tem časom se je vzdramil in videl, da drevo že nosi plodove, katere je trgal vnuk starčka. Chone Hamagel je iskal potem svojega sina, ali našel je le svoje vnuke, ki ga niso poznali. Ker ni bil nikjer več dobro došel, želel si je smrt, ki mu je tudi kmalu prišla. — —
Gotovo pa imamo tudi take povesti, ki so nastale iz bolezni, iz histeričnega trajnega spanja. Tu-sem spada flamska povest o vbogi vdovi, ki ni mogla svojih otrok več preživeti. V svojem obupu je sklenila, da bode otroke umorila. Ali otroci so jo prosili, naj jih raje zelo dolgo spati pusti, kajti v spanju tudi ne potrebujejo jedi. In vdova je položila otroke v posteljo ; pričeli so spati in spali skoraj eno celo leto. Ko so oči zopet odprli, bila je skrb iz hiše izginjena, kajti množina gledalcev, ki so opazovali speče male, pustila je darov v obilici.
Prav mogoče je, da temeljijo take povesti na resničnem dogodku. Histerično trajno spanje je sicer redka prikazen, ali opazovalo se ga je že v vseh časih. To spanje se pojavlja večinoma pri ženskah od 12. do 30. leta. Vse drugačno je, kakor navadno spanje. Take bolnike se mora umetno rediti. Seveda potrebujejo prav malo hrane, kakor živali v zimskem spanju. Neka Francozinja je spala od leta 1883 do leta 1903; ko se je vzbudila, je vsled slabosti kmalu umrla. Dvajset let spati! Ali se zamore ta temna bolezen res tako dolgo raztegniti? Trdi se to pač. Šele pred par leti se je neka žena v Bremenu po 17 letnem spanju vzdramila.
Ne samo radovednost, marveč tudi pobožna vera v čudeže pelje ljudi k postelji takih bolnikov. Kajti globoko v ljudstvu temelji vera, da je tako dolgo spanje nekaj svetega in da zamorejo tako spanje povzročiti le duhovi ali bogovi. Tako je nastala tudi krasna krščanska povest o pobožnih sedmih mladeničih, ki so začasa preganjanja kristjanov pod rimskim cesarjem Deciusom (okoli 1. 250 p. K.) v neko votlino gore Kalton pri Efezusu v Mali Aziji zbežali. Cesar je pustil v svoji jezi to votlirro zazidati. Ali mladeniči so mirno zaspali in šele čez 200 let so se vzbudili, da razglašajo božjo čast . . .
V povestih iz srednjega veka so spremljale tako čudežno spanje tudi krasne sanje. Tako poročajo o pobožni hčerki nekega ogrskega komandanta, ki je omožila življenja veselega plemenitaža, čeprav se je bila Bogu obljubila. V jutru svojega poročnega dneva šla je v vrt in od te ure ni riikdo več neveste videl. Šele čez 120 let je zopet prišla; menila je, da je bila le dve uri proč. Kajti v neizrečni hitrosti ji je čas minul, ko se je s Kristusom v nebeškem vrtu izprehajala.
Nekaj ednakega se poroča tudi o neprostovoljno zaročenemu sinu vojvode, kateremu je bila misel o celibatu ljubša nego ona o zakonu. Tudi zamišljeni menihi se pustijo od nežno prepevajočih ptičkov odpeljati iz klošterskega vrla, dokler ne pridejo v paradiž. Ali vedno se o teh ljudeh govori, da razpadejo v prah in pepel, kakor hitro vzamejo zopet, zemeljsko jed in pijačo.
5iJetp>ica.
Spisal Jos. Stutzin.
En mesec sem že valjale so se množice k svetnici. Jesen je že, in kaj pomeni jesen tu na Poljsko-Litavskem, to se ne more tako lahko povedati. Tedne že dežuje, težke kaplje dežja bijejo človeku kakor to-
ro
N
_o
n
m
sz
o
O. O
čino zrnje v obraz, vihar dovoli komaj dihati. Poštna pota so kakor lim, poljske steze kakor močvirje, konji se udirajo do kolen. Zrak je moker, polje prazno in čez vse leži globoka žalost.	6
Debela kmetica- koraka skozi vaško blato, nage noge rdeče in umazane, težke znojne kapljice na lici. K svetnici gre. Lojterski voz z dvema delavskima konjema pelje po isti poti. Komaj vlečeta konja voz naprej. Veliki rdeči dežnik s zaniklano palico pokriva skoraj celi voz. Cela kmetska družina se pelje k svetnici. Daleč od teh se giblje počasi pokrita kočija. Dve mladi graščinski hčerki poljskega plemstva sedite nazaj naslonjeni v vozu, v sredi pa debela guvernanta, vse tri v dežnih plaščih. Parlirajo francosko, čeprav tega ne znajo. „Jaz ne verujem, da je svetnica“, pravi mlajša. — „Vi dvomite, Klara ?“ odgovori guvernanta. — „Tudi jaz tega ne verujem“, pravi starejša sestra. „Vi niste modri“, odgovori nervozno guvernanta.
II.
Pred pol razpalo kočo s slamnato streho se zbira množica. Vsakih par minut se odprejo vrata in starikava kmetica pomoli glavo na prosto ter zamrmra: „Pojdi notri!“
V mali štirioglati sobi leži na mali ppstelji ob steni svetnica. Štiri velike sveče gore ob njeni glavi. Rumena svetloba pada na bledo obličje 20 letnega kmetskega dekleta in bela rjuha jo pokriva do vratu. V sobi je prevroče. Težki zrak se vleže kakor pajčolan čez oči. Zaspan postane človek, truden . . . Edino okence je zakrito, sence sveč se igrajo po stenah. Povsod svetniške podobice.
Za trenutek odpre svetnica svoje oči - sive, trudne, brezizrazne oči — in pogleda gosta, ki leži po navadi na kolenih, ter mu prične „prorokovati“. Njen glas se -dviga in pada, poje, vzdihuje, spominja na molitve berača in na blazne, da oprime človeka neprijetni strah.
„Angelji, angelji . . . angelji prihajajo . . . Povsod je svetloba. Gospod hodi po nebu (dvigne roko). Ali vidiš? . . . Luč sveti, tvoja luč, oj Gospod . . . Jezus Marija ... Ali oblake vidim, težke oblake. Tvoja usoda ni brez oblakov, potnik, ni brez oblakov . . . Zamolči, kar si videl in moli, potnik, moli in jokaj . . .“
Njen glas umira. Kakor brez življenja leži svetnica. Prestrašen se „gost“ prekriža, stisne materi svetnice denarja v roko in zapusti hišo. Sledi mu drugi in za njim zopet drugi . . .
III.
V	litavski vasi Pakalni živeli ste skupaj, mati in hčerka, obe
delavki. Materi je bilo ime Barba, hčerki Petrovna. Nakrat je zbolela Petrovna' na tifuzu. In ker jo je mati zgolj v babjeverju vzgojila, ianta-zirala je v mrzlici o svetnikih in angeljih. Mati se je prestrašila. Sose-dinje in sosedi, vsi so se prestrašili. Prihajali so in poslušali „svetniške govore.“ V vasi se je razširila govorica, da je Petrovna v nebesih------------------
Kakor vihar je hitela ta govorica naprej. Litavski kmet hoče na čudeže verovati. Cela pokrajina je govorila o čudežu nove svetnice. Cele romarske procesije k svetnici so se pričele. In ker je bila mati revna, prinesel ji je vsakdo „mali spomin.“ Mati je bila brihtna in je vzela zdaj stvar krepko v roke. Kupila je sveče in svetniške podobe, zagrnila okno in tožila ljudem svojo revščino ... In ko je hčerka ozdravila, izdelali ste celi načrt, kako lahkoverne ljudi striči . . . Tako je postala Petrovna „svetnica.“
IV.
V mestecu, eno uro od vasi, stanoval je poleg cerkve duhovnik. Bil je pobožni, starejši gospod s pametnimi očmi. Nekega jutra prišel je mežnar s špičastim nosom ves razburjen k duhovniku, ki je sedel ravno pri čaju.
„No, Kazimir, kaj pa je?“ vprašal je duhovnik. „Gospod“, je ta hitro odgovoril; „ako bi je ne videl z lastnimi očmi, nikdar bi tega ne verjel ... Oj gospod, s temi očmi sem jo videl.“ — „Koga si videl?“
-	„Svetnico, gospod . . . Mi imamo svetnico“ . . . „Svetnico??“ — „Ja, svetnico . . . Njena duša je v nebesih, le njeno truplo je tu . . . Vse vidi; kar nikdo ne vidi, ona vidi . . , svete tri kralje in Gospoda ■samega ... o kraljih je še pravila, da je videla njih zlate krone, svitle kot zvezde“ . . . „Kdo pa je?“ — „Petrovna iz Pakalne, hčerka Barbe. Mati je bila vedno pobožna, to je prvo. Petrovna je bila na tifuzu bo-lana“ . . . „Potem fantazira!“ — „Že ddlgo nima vdč vročnice, gospod!“
—	„Potem pa — slepari!“ je rekel duhovnik.
„Oj gospod, ljubi gospod, kaj govorite! Večni blagor lahko zaigrate s to besedo! Petrovna je svetnica; dušo je vzel Gospod k sebi, ■ona ne je in ne pije, le navidezno živi njeno truplo . . . Od vseh strani prihajajo k njej; tudi plemenitaži! Vsi vprašujejo, zakaj vi ne pridete, ki ste tako pobožni duhovnik“ —
Mežnar je hipoma utihnil. Kajti duhovniku se je vlila rdečica v ■obraz. Vstal je, šel parkrat po sobi, obstal potem pred mežnarjem in rekel strogo: „Ona slepari — razumeš? . . . Pojdi!“ Mežnar ga je oka-menelo pogledal in je odšel. Duhovnik pa je nekaj mrmral o tepcih in ovcah, ter se potem mirno zopet k čaju vsedel.
V.
Čez četrt ure prinesla je dekla pismo. Na kuverti se je svetila poljska plemska krona. Pismo se je glasilo: — „Cenjeni gospod! Pane duhovnik! Mi imamo svetnico! Ljubi pane duhovnik, svetnico iz krvi in mesa! Petrovna je njeno umrljivo ime. Moj sin, ta zlobnež, sicer pravi, da jo je že preje poznal . . . Predno je postala sveta, bila je namreč zelo prijazna in zdaj je še bolj. Za 20 kopejk Vam pove usodo, pane duhovnik, in vam pokliče vse svetnike. Cela dežela se veseli nad 1o svojo hčerko. Dal Bog, da bi kmalu potomcev dobila! Upam, da bodejo njeni obiskovalci za to skrbeli (ako ni že moj sin skrbel). Kot dobri kristjan in prijatelj sem Vas hotel na ta važni dogodek opozoriti. Kajti čul sem glasove med ljudstvom, ki so zelo nezadovoljni, da Vi, pane duhovnik, naš pastir in oče, svojo dolžnost zamudite. Torej pozor! Vaš ponižni sluga J. pl. Khsyjevic.“
Duhovnik je hudo pogledal: „No, lepa reč“ . . . Vstal je in šel polagoma semtertja, pismo v roki. „Zasramovalec“, si je mislil, „zdaj ima dovolj tvarine . . . Neumno ljudstvo menda nima druzega opraviti, nego takim zasramovalcem pomagati ... Ali zdaj nima prav, ta Khsy-jevic? Prva dekla znori in vsi ji gredo v zanjke ... ti tepci ... In nas, celo cerkev smešijo s tem . . . Temu moram konec napraviti!“
Zapovedal je voz vpreči, vzel talar in se odpeljal k svetnici.
VI.
Poln jeze in zaničevanja korakal je duhovnik skozi množico, ki je stala ob koči svetnice, odprl vrata in hitro vstopil. Vse ljudstvo je za niim udrlo.
„Kaj ležiš tukaj v postelji in slepariš ljudi — vstani!“ zagrmel je duhovnik nad svetnico.
Svetnica je odprla oči, postala bleda in rdeča in ni dala odgovora. „No, ali ne bodeš vstala? Delat pojdi, razumeš? Drugače — ali vidiš?“ In držal ji je svojo palico pred oči. Svetnica pa je molčala in luč sveč je trepetala na njenem obličju. Ljudje so stali prestrašeni. Nekateri so pričeli šepetati. Duhovnik postal je vedno bolj razburjen. „Govori, sleparka! ... Tu imaš!“ in udaril jo je s palico. Vse je stopilo nazaj. Ženske so zakričale. Duhovnik se je obrnil k ljudem : „In vi,
Travniki v Doleni-Lichtenegg pri Ptuju
(farna majerija; last štajerske šparkase). — Glej članek „Maše gorice!"
lenuhi, kaj zijate? Kaj hočete od nje? Pojdite domov, postopači!“ — Ledeni molk. Vse ga je hudobno gledalo. Duhovnika je prijel strah.
Zdaj je vzdignila svetnica roko. Vse je padlo na kolena. Pričela je s počasnim glasom: „Duhovnik . . . črni oblak vidim čez tvojo glavo. Blisk šviga . . . Blisk te bode uničil, duhovnik“ ... In zopet je ležala kakor mrtva. Duhovnik se je boril proti bojazni, ki ga je hipoma objela. „Sleparka“, je dejal, a njegov glas se je tresel — „ali misliš i mene slepariti? Nič nisi vidila, vse kar govoriš, je laž . . . le ovce ti verujejo!“ Zdaj je vstal stari kmet. „Gospod“, je rekel, „Vi ste že predolgo svetnico psovali, mnogo predolgo ... Vi, duhovnik" . . . Zdaj se je od vseh strani začulo mrmranje. Duhovnik je pričel govoriti, ali niso ga poslušali. Mrmranje je naraslo in šumelo je v sobi kakor na razburjenem morju. „Vrag vas vzemi!“ je zašepetal razjarjeni duhovnik in sko-
čil v svoj voz. Ko je pot zavila v veliko cesto, so se konji splašili in duhovnik je padel nalahko iz voza, brez da bi se mu kaj zgodilo. Takoj je nekdo pritekel pred hišo svetnice in zavpil na vse pretege: „Duhovnik si je obe nogi zlomil, obe, obe nogi!“
Vse se je prekrižalo. Tu je bil zdaj, črni oblak, blisk . . .
VH.
Prihodnjo nedeljo je doživel duhovnik čudež, da je bila njegova cerkev prazna. Poleg njega in mežnarja ni bilo v njej nobene duše videti. Brez da bi se razburil je duhovnik Božjo službo opravil in šel domov. Z mežnarjem ni o celi zadevi niti besedice izpregovoril. „Gospod“, pričel je mežnar bojazljivo šepetati, „mislim . . . čul sem nekaj govoriti . . . kako naj bi rekel“ . . . „Je že dobro“, ga je duhovnik hitro prekinil, „obdrži vse za-se!“
Doma se je vrgel duhovnik na zofo in ni ničesar jedel. Prižigal si je smodke, kadil in gledal za plavim dimom. Jezil se ni. Obšel ga je le čut brezbrižnosti in neprijetnosti. Cela zadeva mu je bila preneumna. Niti premjšljavati ni hote! o njej. In vendar je premišljeval . . .
Čez par dni se je vse duhovnika izogibalo. Govorica o njegovem grehu in božji kazni, ki mu je takoj sledila, se je bliskoma razširila. Vse se je grozovito pretiralo in vse se je verovalo. Kmetje in kmetice so pravili, da so z lastnimi očmi videli, kako je pričela duhovnikova palica goreti, ko je bil svetnico udaril, kako je neka tajnostna postava voz prevrnila in duhovnika visoko v zrak vrgla itd. itd.
Ako je videl dobri kristijan duhovnika priti, skril se je. Bolniki so raje brez spovedi in obhajila umrli, nego bi njega poklicali. In kdo bi šel v cerkev, kjer je ta „brezbožni“ duhovnik mašo bral!
Tako sta minula dva tedna. Duhovniku postajalo je vedno bolj neprijetno. Končno ni hotel več pred praznimi stenami cerkve svoj „dominus vobiscum“ peti in zaprl je cerkev. Začetkoma je s tiho škodoželjnostjo opazoval, kako se mu je vse po cesti izogibalo. Potem pa je postal jezen in se je v svoji hiši zaklenil. Od vseh „naobraženih“ plemenitažev in „prijateljev“ prišel je zdaj k njemu edino še tisti Khsy-jevic, ki je na tem slučaju vso vero zasramoval in duhovniku neprijeten postal. In duhovnik je pričel filozofirati, postal je črnogledec, zaničeval vse ljudi in celi svet . . .
Vlil.
Še en teden pozneje podal je duhovnik škofu poročilo o položaju. Povedal mu je vso resnico.
Škof je par minut premišljeval. Potem je rekel očetovsko: „Očitati Vam ne morem ničesar. Vaše malo nepremišljeno postopanje je razumljivo. Ali duhovnik ne morete v oni pokrajini več ostati. Drugače moramo cerkev zapreti.“
Duhovnik je molčal.
„Kam pa“, nadaljeval je škof, „kam naj bi Vas spravili? Povsod bi Vam ona govorica sledila in vse bi se zopet ponavljalo. Škodovali bi torej svoji cerkveni oblasti!“
Duhovnik je molčal.
Škof je postal ljubeznjiv: „Ali bi ne bilo najbolje, ako greste — v klošter?“
„Ja, ja, to bi bilo najbolje“, rekel je duhovnik tiho, a hitro.
In še isti večer vzel je duhovnik puško iz stene ter jo je nameril proti svoji glavi — —- — —
katero gospodarstvo	se lal^o ¡rr>er)oje	tirrjoo
tirejeno ir? 3ato napredno ?
Morebiti veliko? — Kaj še — v današnjih razmerah, ko je pomanjkanje delavcev tako občutno, ko nam leži velik del zemlje, od katere moramo plačevati davek, neobdelan — ali slabo obdelan.
Velikost posestva torej ni znak naprednega mišljenja lastnikovega v zahtevanem in (kmetijsko-strokovno) pravem smislu besede. Še manj pa se more imenovati tisto majhno posestvo napredno, če tudi ono čaka na delavno roko in razumno izkoriščanje naravnih darov, ki tičejo bodisi v zemlji ali okoliščinah nad njo neporabljeni. Napredno gospodarstvo se ne more imenovati niti ono, ki je samo kot tako še brez dolga, ker še je morebiti kaj prihranjenega denarja v hranilnici iz prejšnjih časov. Za ta slučaj velja svetopisemska prigodba o zakopanih talentih.
Priimek naprednega gospodarstva se tudi ne more rabiti tam, kjer je denarnih sredstev še tako obilo na razpolago — ki pa se niso pridobila iz gospodarstva samega, ampak od drugod, bodisi iz kake trgovine, bogate dediščine, dote, podpore ali drugod; če se vtika tak denar vedno le na fiapačni način in zato zastonj ter brez uspeha v posestvo, to ni racijonelno: tako gospodarstvo je vse prej, nego napredno; veliko požre, pa malo — premalo vrne.
Naprednost gospodarstva tiče vse globlje — za večino naših sedanjih gospodarjev skoro nekoliko pregloboko, da bi mogli to uvideti kar .na prvi pogled in brez daljnogleda, katerega nam daje edino le strokovna izomika. Kaj se torej zahteva od racijonelnega, umnega in zato po pravici „naprednega“ gospodarstva?
Kmet mora poznati svojo zemljo, rastline, ki na njej rastejo in živino, ki se redi iz lijih, tako dobro, da si more s številkami izraziti ono množino hranilnih snovi, ki tiče v zemlji, s številkami izraziti, koliko so teh snovi izsesale rastline za svoj razvitek, s številkami izraziti, koliko potrebuje živina rastlinskih snovi, ki so po rastlinah prišle iz zemlje; Ne zadostuje, da si predstavljamo samo približno in cenimo pridelke kot^ več ali manj bogate.
Če se je gospodar poglobil tako globoko v svoje gospodarstvo, da lahko začne računati z jasnimi številkami, ki mu omogočijo, da dosti laže razpolaga z danimi sredstvi, tako, da mu na koncu leta preostane pri računu neki znesek, ki je za toliko večji nego vsi stroški, to bi bil gospodar, ki je ravnal napredno — z uspehom.
Res je to nek ideal, ki se da povsem natanko zelo težko doseči; ampak vsak kmet bi si naj skušal razjasniti ta položaj; čim bliže
bo prišel tej zahtevi, tem bolj bo moral uvideti, da se stavijo na kmeta velike zahteve; uvidel bo pa tudi, čemu so današnje kmetijske šole in zavodi, kjer se govori in razpravlja o stvareh, o katerih bi se nepoučeni kmet utegnil celo misliti, da nimajo zanj nobene koristi.
Proučavanje narave, naravoslovje, .je za kmeta snov, ki ga zanima, ga mora zanimati, ker se na njo naslanja vse njegovo delo, ker so od nje vporabe odvisni vsi njegovi uspehi in neuspehi.
Če se na tak način dobljene številk spravijo v nekak red —: na eni strani stroški (izdatki), na drugi strani dohodki in se primerjajo med seboj, začnemo govoriti o nekakem knjigovodstvu. In ravno pri tako mnogostranski obrti, kakor je kmetijska, bi bilo knjigovodstvo skrajno potrebno. Vse gospodarstvo bi naj ležalo pred gospodarjem v načrtu, kakor si ga n. pr. naredi zidarski mojster o zgradbi, katere stavbo namerava prevzeti. Če je vse dobro premeril, prevdaril in izračunal,
le tedaj se bo lotil dela, le tedaj bo prevzel zidavo, če se je odkritosrčno sam pri sebi rekel in zasigural, da ga vse delo samega ne bo več stalo, da mu ne bo treba doplačevati od svojega k ceni, za katero je prevzel delo. Kmetu se dozdeva tak načrt zelo učen, niti v roko ga ne vzame, rekoč, on ki ga je delal, že ve; ne pomisli pa, da je napraviti načrt o kmetijstvu mnogo težja naloga, nego ona zidarskega mojstra, ki ima vse podatke takorekoč na krožniku pred seboj. Tiste gotove podatke, s katerimi zidar že meri in računi, pa si kmet šele mora poiskati iz gospodarstva in k temu je treba globokega pogleda v zemljo in živini skozi kožo.
Kmetijski delodajalec je narava in v novejšem času — ko je vedno več takih ljudi, ki se za to delo sploh ne brigajo — tudi človeška družba.
Na eni strani se torej moramo sprijazniti z naravo, da nas razume, kaj od nje hočemo, na drugi strani pa moramo računati s trgov-, sko navdahnjenim svetom.
Tisti kmet torej, ki z neko gotovostjo preračuna in ve, kaj lahko zahteva od zemlje, rastlin in živali, in kako bo brez škode izhajal z ljudmi, ki mu ponujajo ceno za sadove njegovega truda, ima pravico imenovati se naprednega. Da bi ta misei navdajala vse, ne bilo bi kmetu tako tesno pri srcu.
Vsakdo pa uvidi, da je do tega naziranja treba strokovne
izomike.
Hotel sem pokazati, česar se naj kmet uči, ker se vedno govori o „naprednih“ kmetih, „naprednjakih“ i. t. d. in naglasa, češ, ljudstvo je treba poučiti; dobro bi bilo, da so tudi voditelji o tem poučeni, kar bi moral vsak kmet znati; kajti marsikaj dobrega pride tudi od spodaj — iz zemlje, s katero se peča (morebiti v zemljo) „zavarovani“ kmet, ki sem ga slišal priimek, nekoč nepoznan v železniškem kupeju. Holz.
„Gosp. Glasnik“.
ES
Blagorju človeštva namenjena so lekarnarja A. Thierry balzam in centrifolij-mazilo, o katerih svetovnem uspehu priča mnogo tisoč priznanjevalnih pisem. Ta dva svetovnoznana, v svoji zdravilni moči nedosežena sredstva, ki se nikdar ne pokvarita, prinašata skoraj vedno uspeh in pomoč. Imejte ta sredstva vedno doma in zavrnite posnemanja, ki so kazniva ter brez vrednosti. Thierry’jev balzam 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 5 K in Thierry’jevo centiiolij-mazilo 2 dozi K 3'60 se dobita pristni v apoteki angelja varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Ure, ki večno svetijo. V svrho, podati človeštvu nekaj praktičnega in vrednega, se je po dolgem, trudapolnem delu posrečilo, napraviti budilnice, ure na pendelj in celo žepne ure z radium-cilernico, katera sveti tako intenzivno, da se številke in kazalce ponoči prav jasno vidi in ki ne izgubijo te moči nikdar. To odlično novost, ki bode gotovo splošno priznanje našla, prinaša svetovnoznana tvrdka ur M a x Bohnel, Dunaj IV., Margarethenstr. 271 163 na sejem. Krasni njen katalog dobi vsakdo zastonj in Iranko in zadostuje dopisnica z natančnim naslovom. Opozarjamo ob tej priliki na inzerat te firme.
0eL>ider).
Po spisu dr. Hild-a.
Honza si tega pač ni pustil odreči, trdno je v to veroval: „Ako poje človek sedem gorskih netopirjev, potem postane neviden, kadar in kolikokrat to hoče!“
To je Honza enkrat slišal — kje in od koga, tega sam ne ve. Ali ravno v tem tiči tajnost, pravo dokazilo čarobnosti.
„Misliš,“ rekel je Honza, „ako bi to tako bilo, bi že drugi poskusili? To sem si najprvo tudi sam mislil. A ko sem videl, kako težko se gorskega netopirja vjame, in šele ko sem prvega pojedel, takrat sem pač takoj^ uvidel, da kaj tacega ne spravi vsakdo skupaj.“ — —
Čez nekaj časa povedal je Honza svojim tovarišem, da je zdaj že sedmega netopirja pojedel in da si hoče jutri jeznemu gozdarju pred nosom ustreliti mastnega srninega kozlička.
„Zdaj sem gotov“, rekel je Honza, „danes sem pojedel sedmega netopirja; meni je itak že tako čudno „nevidno“ v želodcu; jutri grem na lov!“
Drugo jutro so sedeli lesni hlapci že dolgo pri jutranjih žganj-cih. Honza pustil si je dovolj časa za vstati; saj zdaj ne potrebuje več teme noči, ker je vendar neviden, kadar hoče neviden biti. Končno splezal je vendar po lestvici navzdol in zaklical hlapcem naokrog: „No, ali me vidite?“
„Ne“, odgovorili so ti dobri tovariši. „Sem pač vedel, da me ne bodete videli; saj sem neviden“, dejal je Honza in odkorakal skozi kocine vrata. Poiskal si je	svojo dobro	skrito	puško in šel z	nevstra-
šenimi koraki proti gozdu.	Ali komaj je	šel par sto korakov, ko	je sko-
čil gozdar izza drevesa, prijel Honzo za puško in zagromel: „Aha, zdaj te pa imam, ti ferdamenski lump!“
Honza se je do mozga v kosteh prestrašil. Globoko žalostno čustvo obšlo je njegovo	dušo. Tresel	se je,	ne samo pred zaporom,
marveč tudi zaradi vere o	netopirjih, ki	mu je	pričela uhajati.
„Ali“, jokal je Honza, „kako pa je to mogoče, gozdar, ti me vendar ne moreš videti; saj sem neviden?“
Gozdar se je nasmehnil in odgovoril: „Je že res, saj sem tudi le tvojo puško videl“ . . .
Kamen je padel Honzi iz srca. Vzdihnil je in še vedno malo klavrno rekel: „Ja, ja, to bo že resnica. Zato si me pač tudi takoj za puško prijel“ . . .
Tako je Honza še vedno v netopirje in nevidnost veroval.
Slaba prebava ima vedno kot posledico pečenje v želodcu, krč v želodcu, kovčanje, hemorhoidalne težave, glavobol, slabost, nervoznost, pomanjkanje spanja, apatijo, utrujenost, slabost spomina in sploh propadanje močij. Vse to se lahko prepreči, ako se rabi »Sagrada rabarber-, ki se ga dobi v vseh lekarnah. Poskušna škatlja 70 vin. Najmanjša poštna pošiljatev 1 orig. škatlja K 2'6Q ali 4 poskušne škatlje K 3'—. Proti naprej-plačilu svote pošilja franko a p o t e k a „p r i sv. Duhu“, Dunaj, 1., Qperngasse 16, depot št. 145.
^opet nekaj napredne pridige.
Spisal „Štajerčevi“ Pratikar.
Naša pridiga, dragi moji, bo to leto presneto kratka. Kajti nasprotnikom so črni gospodje prepovedali, citati naš koledar, in našim prijateljem sploh ni treba pridigovati, ker so nam bili, so nam še danes in nam bodejo i zanaprej zvesti. Mnogo se je v preteklem letu zgodilo, mnogo slabega in tudi precej dobrega. To je vsako leto, kakor pri ha-ložanskemu kmetu; — kadar je vino imenitno, takrat pravi kmet: Glejte, tacega smo letos pridelali! In kadar je vino kislo, takrat pa pravi : Ta-cega imamo, kakor ga je pustil Bog zrasti . . . Tako si vsi ljudje vse tisto sami pripisujejo, kar je dobro; kar pa je slabega, to pripisujejo drugim ljudem, ali pa Bogu, katerega delajo ljudje za vse odgovornega. Dobro in slabo je leto 1 In vsako leto!
Zato pa vam, ljubi prijatelji, pobožni kristjani in gizdave terci-jalke, ki citate na skrivnem te vrstice, -- eno priporočamo: smejajte se! Kdor ne pozabi na smeh, temu spada sreča. Je resnica; kdor gleda ves svet s kislim, našemljenim obrazom, ta ne ve, kaj je lepo in svitlo in veselo in srečno. Črnogledce naj bi se pozaprlo, ker delajo s svojo jesihovo filozofijo le škodo. Svet vendar ni jetnišnica in življenje ni kurnik, iz katerega gledajo žejni kljuni zaprtih piščancev! Smejimo se življenju, mislimo dobro o življenju, zavriskajmo semtertja in pozabimo v hipnem veselju na sence, katerih je itak mnogo več nego solnčnih žarkov. Bog nam je dal po veselju hrepeneče srce in Bog n ti m je dal stem pravico do veselja! To naj bi si zapomnili . tisti, ki sami na tihem prav radi na medu veselja srkajo in tožijo o grešnosti sveta. Ej, gospodje, mnogo več greha se dogaja med vami, hinavci, farizeji in licemerci, med vami, ki zatisnete oči pred lepoto božjega sveta, ki pa vendar v vsakem hipu grešite proti božjim zapovedim . . . Pridigovati je lažje nego — živeti! . . . Ali našo besedo, da naj bi se svet pregledavalo s smehljajočim’obrazom, naj bi si tudi tisti naši prijatelji zapomnili, kateri povešajo takoj glave, kadar nas zadene mala neprijetnost. Hipna nesreča nas za Božjo voljo ne sme pahniti v obup! Enkrat prvi, potem drugi . . . zdaj smo mi ambos in sovražniki kladivo, prihodnjič bode šlo nasprotno . . .
To črnogledstvo se je zlasti opazovalo pri zadnjih državnozborskih volitvah. Kako veseli in ponosni so šli naši prepričani prijatelji v boj! Kaka razlika med njimi in recimo klerikalnimi volilci! Klerikalni volilec je kakor otrok, ki se črne mamine kikljice drži, kakor kruljavi pohabljenec, ki brez bergelj ne more hoditi! Naši volilci so korakali na volišče kot možje, ki se ne čutijo od nikogar odvisni, ki imajo le enega sodnika: svojo vest, svoje moško prepričanje! Naši volilci so rekli: mi volimo tega, ki se nam iz lastnega prepričanja zdi najprimernejši! In klerikalni volilci? Mi jih gotovo ne zaničujemo, ker so ljudje, čeprav so dostikrat podobni ponižni ovci. Šli so ti nezavedni, prisiljeni klerikalci na volišče, kakor teleta k mesarju, kakor vbogi grešnik k ra-beljnu . . . Zakaj voliš klerikalno? Ja zato, k?r mi je to kaplan ali faj-mošter ali mežnar ali kuharica ali organist rekel! Vso „prepričanje“ teh črnih nesrečnih volilcev leži na jeziku — političnega farja!
In zato pač pravimo: Pri zadnjih volitvah nas niso premagali nazori, niso nas premagali stvarni razlogi, niso premagali naše stranke pamet, treznost, zrelost, — ne, „premagala“ je nas slepa pokorščina ljudi, ki so že davno pozabili, da jim je Bog možgane za misliti vstvaril. Tema, neizobraženost, fanatizem, izrabljanje vere, ti so nas premagali! — Zato se zopet smejimo! „Premagali“ so nas, ali — uničili nas niso! In vsak dan je svetlejši, vsaka ura pametnejša, vsaka naša beseda glasnejša, vsak klic predrami stotero novih prijateljev . . . Klerikalci, — zakaj vriskate? Rimsko cesarstvo je podjarmilo pol sveta in vendar je izginilo ter zapustilo le peščico laških beračev! Črni netopir klerikalizma bode izginil, pa če nam še tako očitno vraga na steno rišete!
Prijatelji, le smejimo se! Smejimo se svetu in smejimo se nasprotnikom, ki mislijo, da gre svet nazaj. Pa gre naprej...
„Ich dien’“ („jaz služim“) je napis znane nemške varstvene marke, ki varuje A. Thierry’jev balzam proti ničvrednim posnemanjem. „Jaz služim blagru trpečega človeštva“, sme iznajditelj pač opravičeno reči, kajti Thierry’jev balzam in centifolij-mazilo so pri raznih boleznih pravi družinski zaklad. Njih zdravilni vpliv je od vseh zdravnikov priznan in nadomestijo pravo domačo lekarno. Izvrstna domača sredstva se dobi v apoteki angelja-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Kdor ne vè, kjer se najbolje in najceneje potrebščine za poročna, imendanska ali priložnostna darila ter rabne artikle vseh vrst dobi, naj naroči z dopisnico bogato ilustrirani glavni cenik s 4000 podobami firme c.Jn kr. dvornega liferanta Hanns Konrad, razp. hiša, B r ü x št. 227 (Češko). Od tam se dobi cenik zastonj in poštnine prosto.
V kmetijstvu, v mlinih in v mali obrtniji ter povsod, kjer se potrebuje ednostavno konstruirane, gotovo in ceno delujoče, ročne ma-šine za moč, so W o h a n k a v i motorji za surovo olje neobhodno potrebni. Kdor svoj denar noče zapraviti za manj vredne stroje, temveč hoče imeti v vsakem oziru zanesljivo, ceno mašino, ta naj se obrne v lastnem interesu na firmo Wohanka & Comp., Budimpešta V., Vaci körüt 76/a.
Vsi čitatelji koledarja, ki posedujejo svinje, naj čitajo naš inzerat o krvnem krmilu „Lucullus“, kajti to krmilno sredstvo je eno tistih redkih, katerih raba se v resnici priporoča. „Lucullus“ se že od mnogo tisočev svinjerejcev z izvrstnim uspehom rabi in naj bi nikjer ne manjkalo, kjer se svinje redi in pita.
Na stotine migljajev za nakup rabnih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst obsega 270 strani močni glavni cenik z okr. 4000 podobami, ki ga pošilja c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad, razpoš. hiša, Btüx št. 227 (Češko) na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Nikdar ne zamudi po njega pisati, kadar potrebuješ ure, blago iz zlata ali srebra, godbeno, manufakturno, usnjato, optično in jekleno blago, predmete za domačijo, za kadenje, toalete, igre, orodje itd. V tem ceniku najde vsakdo, kar želi.
P)&$<z gorice.
(Glej slike našega koledarja!)
Krasne štajerske vinograde v vsej bujnokrasni lepoti predstavljajo slike letošnjega našega koledarja. Vrli oskrbnik „štajerske šparkase“ g. Rudi bil je tako ljubeznjiv, da nam je posodil potrebne klišeje, za kar mu izrekamo tem potom najtoplejo zahvalo. Ta zahvala mu gre tudi v splošnem; kajti ravno g. Rudi je s svojo vzorno delavnostjo, s
svojim neumornim trudom in v prvi vrsti s svojim izredno visokim strokovnim znanjem mnogo pripomogel, da je spodnještajersko vinogradništvo po celem svetu zaslovelo. Tako spada oskrbnik g. Rudi med prve in najpomembnejše pionirje ra-cionelnega gospodarskega napredka na spodnjem Štajerskem.
Dvoje ciljev smo si postavili pri objavi teh lepih slik: pokazati smo hoteli cenjenim čitateljem moderni kmetijski, zlasti vinogradniški obrat in na drugi strani krasote spodnještajerske domovine. Naj se nam torej dovoli, k našim slikam par pojasnilnih besed izpre-govoriti!
Vinogradi in kmetijska podjetja, ki jih predstavljajo slike, so last štajerske šparkase v Gradcu.
Trte v snegu.	Denarna podjetja sicer ni-
(Trte Rhein-Riesling in Traminer iz goric štajerske šparkase v snegu UiajO in ne SmejO imeti na-
novembra t908).	men,	zemljišča in pe-
cati se s kmetijstvom. Ali v tem slučaju stoji stvar drugače:*) V krasne štajerske vinograde, ki so iz stare trte tako znamenito kapljico vstvarjale, prišel je pred par leti sovražnik — trtna uš. Posledica je bila naravnost grozovita. V neverjetni naglici so bili vinogradi uničeni in kmet je postal berač. Ves kredit je izginil in gorice so izgubile vsako vrednost. Štajerska šparkasa je imela na mnogih prizadetih posestvih vknjižena velika posojila. Vsled padle vrednosti je. morala pri razprodaji posestva obdržati, da se obvaruje velike škode. Nikdo takrat ni hotel vinogradov kupiti in tako je bila štajerska šparkasa nakrat največja vinogradniška posestnica na spodnjem
*) Deloma posneto iz knjižice „Rebkulturen d. steierm. Sparkasse“ (Selbst-verlag 1910).
Štajerskem. S tem pa je postala štajerska šparkasa tudi najpomembnejša v gospodarskem razvitku vino-rejskih naših pokrajin; postala je pa tudi največja dobrotnica prebivalstva v teh krajih. To mora danes vsakdo, kdor zna še pošteno misliti, temu nemškemu zavodu priznati.
' S svojimi velikanskimi posestvi hoče štajerska šparkasa d e-želno kulturo na spodnjem Štajerskem pospeševati in to na dva načina: 1. hoče širokim kmetskim slojem v živem delu pokazati, kako se na temelju modernih idej zemljišča obdelava, meliorira, kako se z upom na dobiček goji vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo in mlekarstvo; izvrstni strokovnjaki', ki jih uslužbuje šparkasa, skušajo kmetskim prebivalcem povsod in vedno pomagati; 2. hoče šparkasa pridelati in oddajati izvrstna pristna naturna vina; doseči hoče najboljšo kakovost potom priprave in gnojenja zemlje, ravnanja s trto, po-končavanja škodljivcev, pravega časa in načina trgatve, vestnega in čistega gospodarstva v kleti (pri katerem je vsako dodajanje sladkorja itd. k vinu izključeno).
Na tej podlagi je štajerska šparkasa v resnici veliko uspehov dosegla. Dokazala je vsej javnosti, da je štajerska vinska kapljica imenitna. In le čuditi se je, da se v sosednih deželah, zlasti na Koroškem, še toliko ničvrednega narejenega vina popije, da se tam želodec kvari s pokvarjenimi pridelki iz Ogrske, Tirolske in bogve kje še, ko je vendar št a j e r s k o pristno, naturno zdravo vino tako blizo. Štajerska šparkasa dosegla je s svojimi izbornimi vini ob raznih prilikah (zlasti pri I. intern. lovski razstavi na Dunaju 1. 1909) prve dobitke. Lahko se torej reče, da zamore štajersko vino z vsakim drugim konkurirati.
Ravno tako so velezanimiva posestva štajerske šparkase glede travništva in živinoreje vzorna. V eni meri z naprednim okrajnim zastopom ptujskim, katerega načelnik g. Jos. Ornig se je vedno tako vrlo zanimal za pospeševanje velepotrebne živinoreje, je tudi štajerska šparkasa sodelovala, da se je plemena naše živine sčistilo in s tem živinorejskemu napredku pot odprlo.
Zdaj še par kratkih opazk glede slik samih! Sedež oskrbnika g. Rudi in obenem središče vseh teh posestev je v Podlehniku (Lichtenegg) Dri Ptuju. Tam so tudi krasno urejeni in predelani travniki ter paše. Na strani 39 vidimo čredo čistokrvne pincgavske go-vede na teh travnikih. — Na strani 41 je slika vinogradov v janževem vrhu. Skupna velikost teh posestev znaša nekaj čez 18 hektarjev; od teh je 7 ha vinogradov. V romantičnem oziru ležijo ti vinogradi jako lepo; sicer prinašamo o njih še na strani 87 drugo sliko, katera nam kaže zlasti malo cerkvico s svojo okolico. — Nekdanje vinske preše so dandanes v velikem obratu že popolnoma izginile. Velike preše z neverjetnim pritiskom jih nadomeščajo. Take vinske preše vidimo na strani 45. Šparkasa ima namreč zdaj hidraulično vinsko prešo firme Merrem & Knotzen v Wittlichu, katero žene bencinski motor, izdelan od firme M. V. St. Aubin v Neuchatelu. Takim prešam seveda ne moremo primerjati ročnega dela. V novejšem času si je nabavila šparkasa še močnejšo prešo. — Na strani 49 vidimo sedež oskrbništva Podlehnik (Lichtenegg)
sam. Zgoraj na griču je gosposka hišica, na desni strani vinogradi. Iz-gled iz Podlehnika v krasne Haloze je presenetljivo lep. Tamošnja posestva merijo okoli 42 ha, od teh čez 7 ha vinogradov. — Istotako lep je pogled na gorice v Maibergu, katere vidimo na str. 52. Zgoraj vidimo maiberško naselbino s cerkvico, od katere se razširjajo krasni vinogradi. V levem kotu je opaziti znani haložanski »klopotec«, navadna priredba za ropotanje, s katero se požrešno ptico od sladkih jagod odganja. V Maibergu ima šparkasa skoraj 21 ha, od teh pa skoraj 9 ha vinograda. — Izredno lep je tudi pogled na Gorence (Gorenzenberg) ; tudi tukaj (str. 55) vidimo na griču malo cerkvico, naokoli pa viničarske hišice, gospodarska poslopja itd. Tu ima šparkasa čez 19 ha posesti, od tega 8 ha vinogradov. — Živinorejo se goji seveda v Podlehniku umstveno; in pri tem se uvažuje vedno dejstvo, da je polovica pametnega gospodarstva umno računanje. Na 61. strani vidimo tehtanje in merjenje mlade živine, namenjene za pleme. — Na 62. strani pa je slika hleva podlehniške plemske živine. — Kakor že omenjeno, udeležila se je štajerska šparkasa tudi I. intern. lovske razstave, ki se je vršila 1. 1910 na Dunaju. Imela je tam svoj posebni vinski paviljon, katerega vidimo na str. 64. Ta prireditev je bila pač velepomembna za razširjenje štajerskega vina. Vzorno je seveda kletarstvo šparkase; kajti ravnanje v kleti je velevplivno na kakovost vina. Na str. 67 vidimo klet v Podlehniku (v ozadju velikanske cementne sode). — Na strani 69 vidimo sedež oskrbništva Podlehnik (Lichtenegg) iz druge strani. — Na str. 73 so vinogradi v Lippenbergu v zgornjih Halozah. Tudi tukaj človeško srce kar vriska nad lepoto božjega sveta. Posestva ima šparkasa tukaj čez 27 ha, goric pa 4 ha. — Da vidijo naši čitatelji uspehe umne živinoreje, prinašamo na str. 77 sliko mladega bikeca „Car“; ta bikec je bil kupljen na kmetijski šoli v Grottenhofu; pri rojstvu je tehtal 48 kg, v 5. letu pa 960 kg. Krasno živinče! Nadalje vidimo še na str. 81 krasne gorice šparkase v Turškem vrhu (posestva 181/2 ha, vinograda 51/2 ha); — na str. 84 vidimo imenitne travnike v Doleni pri Podlehniku; na str. 92 pa trte Rheinrislinga in Traminca iz 1. 1908 v snegu; tudi dejstvo, da se je tukaj pozimi bralo, ni kakovosti dobljenega vina škodovalo.
S tem smo svoje potovanje skozi štajerske vinograde končali. Zlata kapljica, ki jo pusti Bog v teh goricah dozoreti, opravičuje pesen:
„Oče nebeški zdaj, še en kozarček daj“ . . .
M
^ar)irr)hJ« L)C5ti.
Umetnost,, življenje poboljšati je zanimala že skozi stoletja učenjake, čeprav je bil ves trud zanDnj. Ali sredstva pa imamo, ki obdržijo truplo zdravo in to sta apotekarja A. Thierry balzam ter centifolij-mazilo. Poglejte tozadevni inzerat in naročite izborna ta domača sredstva pri A. Thierry, apoteka pri angelju-varuhu v Pregradi pri Rogatcu.
Najboljša kosa sveta je „Sv. Antona kosa iz srebrnega jekla“, katere edini in izključni razpošiljevalec in prodajalec je Josef
S oh r v Somogyszil št. 197, Ogrsko. Preden se kupi koso, zahteva naj se cenik te tvrdke. Nabiralci imajo prednosti. Če se naroči deset komadov, se en komad zastonj priloži.
Kdor hoče uspešno anoncirati, naj se obrne na anončno ekspedicijo Julius Leopold, kom. družba v Budimpešti, VII., Elisabethring 41, ker se tukaj inzeriranje za vse časopise sveta in koledarje s posebnim strokovnim znanjem, vestno, natančno in po solidnih cenah preskrbi. Zastopstvo za 265 koledarjev. Centralna pisarna ogrskih pro-vinčnih listov, upravništvo raznih časopisov. Vsako pojasnilo se daje p. n. inzerentom brezplačno.
Nevedni zdravniki. Opetovano očitajo brezmiselni ljudje zdravnikom nevednost. Zlasti tisti to radi storijo, ki so vsled preobile jedi svoja prebavila oslabili ali uničili in ki zdaj od mož znanosti zahtevajo, da jih napravijo od danes na jutri zopet zdrave. To je seveda nemogoče. Kajti moči se dobijo po naravni postavi le polagoma nazaj. Moči brez prejšne prebave pa sploh ni. Zato preostaja le eno: Na želodcu in v črevesju bolani morajo take substance vžiti, ki so izredno krepčilne, vendar pa prebavilam malo dela dajo. Za take slučaje priporočajo zdravniki Diasano-zdravljenje. Ta ceni in okusni preparat ima presenetljivi vpliv; apetit se zopet razvija, svežost in moč prihajata nazaj in organi zopet delujejo. Diasana, napravljena od Fr. Kaiser v Bregenzu, se sama ali pa z mlekom, kavo, čajem in v jedilih vživa. Tudi na pljučah bolani, bledolični, na krvi revni, porodnice, starčki ter duševno delavni rabijo to imenitno sredstvo. A. H. B.
Jako priporočljivo je, ako se piše pred nakupom rabnih in darilnih predmetov vseh vrst po bogato il. cenik s 4000 podobami, katerega pošlje svetovno-znana firma Hanns Konrad, c. in k. dvorni lilerant, Brüx št. 227 (Češko), na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Kar tiči za kašljem, to se ne more vedeti in zato je priporočati, da se nastopi takoj tudi proti najnedolžnejšemu kašlju. Kašelj, hripavost, zaslinjenje, težka sapa; bolečine v prsih, nočni pot, so resni pojavi in celo pri nahodu bodi previden. Od mnogo zdravnikov priporočeni Örkeny’jev lipov med (sirup) se v takih slučajih jako hvali. Ena poskušna steklenica tega izvrstnega domačega sredstva košta 3 K, velika 5 K in 3 steklenice franko 15 K. Naročite edino pri glavni zalogi: Hugo Örkeny, apoteka v Budimpešti, Thökölystr. 28 odd. 180. Tu se dobi tudi izvrstne rastlinske pilule za čiščenje krvi, izvrstne pri boli želodca, zaprtju, bledoličnosti itd. Orig. škatlja 90 vin. »Kampfer-obrazno mazilo« proti nečistosti kože: poskušni piskerček 70 vin.
Ali.si želite krepko in močno živino za vožnjo? Lepo mlado živino? Krepke svinje? Mnogo jajc po zimi? Mnogo in boljšega mleka? Potem dajte vsak dan v krmo Bartheljevo krmilno apno. Teh malih izdatkov ne bodete nikdar obžalovali! Popisi zastonj. 5 kg za poizkus K 2'40 franko na vsako pošto. Michael Barthel & Comp. Dunaj, X./L, Siccadsburgstrasse 44.
Dobre in cene harmonike, najboljše ročno delo, dobite pri staroznani^ firmi Anton H 1 a v ä č e k, izdelovatelj harmonik, Laun na Češkem. Specialiteta te firme so Helikon-harmonike. Ali tudi vse druge godbene inštrumente dobite tam po nizkih cenah.
•
Odvajalnih sredstev je veliko, ravno tako rastlinskih kakor mineralnih. Mnogo zdravnikov in občinstva rabi prav rado prekuho cvetja, listja in korenin in ne marajo močnih mineralnih vod. Priporočamo tedaj odvajalni čaj Franza Wilhelm, apotekarja, c. kr. dvornega liferanta, Neunkirchen, N. A. Sestavljen je zgolj iz vegetabilij in se ta čaj že več kot 30 let rabi kot pot povzročujoče, kašelj odstranjujoče in apetit pospešujoče, milo, zanesljivo in ceno sredstvo.
Že skozi 100 let se v Klingenthalu (Saško) in okolici godbene inštrumente vsake vrste izdeluje in v vse kraje sveta razpošilja. To dejstvo je dokaz izvrstnosti Klingenthalskih izdelkov. Firma Wolf & Comp. v Klingenthalu ima v svojem novem glavnem ceniku 300 vrst harmonik in poleg tega veliko izbero vseh drugih godbenih inštrumentov. Vsako leto dobi ta firma tisočero priznanj, ki pričajo o izvrstnosti njenega blaga. Kdor potrebuje torej harmoniko, orgljice, gosle, citre kitare, koncertine, bandonione itd., naj se zaupljivo na to firmo obrne.
Mlin za stare babe. Povest o mlinu za stare babe je ena najveselejših iz srednjega veka. Starikava ženska, ki gre na eni strani v tak mlin, pride na drugi kot mlada devojka vun. V tej šali leži mnogo resnice. Zdravje in lepoto se da pridobiti na strogi zdravstveni način življenja. Prava hrana, prava prebava! Ali kaj naj rečejo tisti reveži, ki bolehajo na želodcu in črevesju? Za take imajo zdravniki sredstvo, krepilno hrano, ki jo izdeluje Fr. Kaiser v Bregenzu pod imenom Diasana in ki je izborni redilni preparat tudi pri bledoličnosti in pomanjkanju krvi.	A. H. B.
Vsi kmetovalci in živinorejci se tem potom opozarjajo na v tem koledarju nahajajoči se inzerat C. Richterjeve orlove apoteke v Welsu. Ta se peča že leta sem s trgovino veterinerskega blaga in za oskrbo domače živine potrebnih pomožnih sredstev. Zlasti živinozdravnic jo hvalijo, ker se danes od druge strani toliko sleparskih sredstev priporoča. Kmetovalcem in živinorejcem priporočamo torej firmo C. Richter prav toplo. Gre se zlasti za v vsakem obratu ’ kmetije potrebne redilne praške za govedo, konje, svinje, za restitucijske fluide, porodne oglavnike, cevi za goltance, bandaže, desinfekcijska sredstva za hlev, injekcije in razna druga veterinerska zdravila.
Zanimivi inzerat o odvajalnih sredstvih' najdejo čitatelji na strani 48 našega koledarja!
O pomanjkanju Tomaževe moke ni več govora. Vsled povišanja produkcije železa so se mogle tudi zaloge Tomaževe moke spopolniti, tako da zdaj ni nobenega pomanjkanja tega umetnega gnojila. Zlasti znamka »deteljica« se dobi lahko v vsaki množini. Znano je, da se potom gnojenja s Tomaževo moko zemlji rastlinske redilne snovi in apno preskrbi, vsled česar se sploh bogateje razvije; to ni vpoštevati le pri zrnju in drugih plodovih, marveč tudi pri vinogradih in v sadonosnikih. Za gnojenje travnikov in deteljišč se Tomaževo moko v prvi vrsti priporoča, kajti z njo se ne samo boljšo, marveč tudi mnogo več krme_ pridobi.
Čujemo od mnogo izkušenih kmetovalcev vedno Fell e rje ve živinske redilne praške z znamko „Elsa“ kot izredno dobre hvaliti. Ednoglasno izjavljajo kmetovalci, da imajo te praške vedno doma, ker imajo od njih ognjevite konje, zdravo perutnino, mastne svinje. Njih
krave dajejo mleko, ki je dobro kakor smetana, ako dodajo vsakdanji krmi te praške. Povečajo veselje do žretja, okrepčajo želodec in mus-keljne, odstranijo kašelj in krč, preprečijo kuge in so za praktične kmete neobhodno potrebni. 5 doz košta 5 kron, 1 doza 1 krono. Pristne se jih dobi od izdelovalca E. V. F el 1 er, dvornega apotekarja v St u biči št. 574 na Hrvatskem.
Velika škoda je, da se vsa sredstva za zunanje namazanje priporoča, da ozdravijo zanesljivo giht in revmo. Ne pustite se zapeljati! Kdor trpi na gihtu in revmatičnih bolečinah, rabi naj le od zdravnikov priporočeni Kali Liniment (Zoltanovo mazilo), ker se to sredstvo celo pri zastareli bolezni s polnim uspehom rabi, kar dokazuje brezštevilno priznanj. Cena steklenice 2 kroni le po lekarni Bela Zoltan, Budimpešta, V.—29. Poštna razpošiljatev vsak dan.
Mi vemo, da so čitatelji tega koledarja dovolj pametni, da se ne pustijo od napačnih svaril in mnogo besed preslepariti. Saj vedo iz izkušnje, kaj je dobro ter pristno. Ni torej čudno, da ljubi občinsivo prava domača sredstva iz dvorne lekarne E. V. Feller. Zato se dobi ta sredstva proti raznim boleznim v vsaki hiši na celem svetu in velikanske naročbe omogočijo tako nizko ceno, da n. p. pristni balzam 1 tucat 2 K in ne 5 K košta. Za 5 K se dobi Iranko 2 tucata, ako se prav naslovi na E. V. Feller, dvorni apotekar v Stubici št. 574 na Hrvatskem.
Brata Slawitsch
trgovina v Ptuju
na debelo in drobno	en groš in en detail
g Kratko, galanterijsko, štrikano blago, obutalo, perilo, šolsko in pisalno blago, papir, čevljarske in krojaške potrebščine, gumi za cepljenje trsja
^(Kebengummi.)
Pravo domače platno (echte Hausleinwand).
Na zahtevo se pošljejo muštri gg ¡Naša filijalka pa je
pri dravskem mostu (Wagplatz)
tam se dobi vso špecerijsko, manufakturno in drobno
gblago.
Use po znani nizkifccni!	Solidna poštena postrežba!

predno pijanec postavo krši.
Reši ga, predno alkohol njegovo zdravje, veselje do dela in premoženje razruši ali pa predno smrt rešitev onemogoči. Coom je surogat za alkohol in vpliva tako, da postanejo pijancu opojne pijače gnjusne.
Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intenzivno, da tudi hudi pijanci ne padejo več v svojo bolezen nazaj.
Coom je preparat, ki se lahko raztopi, katerega n. p. lahko gospodinja svojemu soprogu v jutranji pijači daje, brez da bi ta kaj opazil. V največih slučajih dotičnik sploh ne razume, zakaj mu nakrat špirit več ne diši; on je mislil, da je vzrok temu preobilo vživanje pijač, kakor se dostikrat človeku jed gnjusi, ako se jo je premnogokrat vžilo.
Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu-dijaku, predno ta pri izkušnji pade; čeprav morda ni pijači posebno udan, oslabi alkohol vendar njegovo glavo. Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj močne volje, da bi se vzdržal vživanja opojnih pijač, vzel eno dozo „Coom“. To je popolnoma neškodljivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje, prihrani mnogo denarja, ki bi ga drugače za vino, pivo, žganje in liker porabil.
Gospod R. F. piše: Coom Institut, Kopenhagen, Dansko.
Prosim bodite tako dobri in pošljite eno škatljico Cooma po poštnem povzetju a 10 K. Imam prijatelja, ki se je hudo pijači udal in bi ga rad odvadil. Z doslej poslanim Coomom sem že tri osebe odvadil in so zdaj prav pridni možje; samo nagovarjati se ljudje pri nas nočejo.
Mnogo hvale ostajam z spoštovanjem R. F. Diosgyor gyartelep 1910 XI./28, Ogrsko.
Coom-preparat košta 10 kron in se proti naprej-plačilu ali povzetju pošlje le po:
Pisma se irankira s 25 vinarji, karte s 10 vin.
------------- 5ejrr)i. ----------------
Na Štajerskem.
Ako pade sejem na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrši naslednji dan.
V	Celju v soboto po sredpostni nedelji, 21. oktobra in 30. novembra in vsak prvi pondeljek v mesecu živinski sejem. Sejmarji so štantnine prosti.
V	Ptuju glej stran 106.
V	Radgoni 3. vsakega meseca živinski sejem za vole, krave, bike, teleta, konje in drobnico.
vJanuar: 2. v St. Jurju ob južni železnici; pond. po sv. treh kraljih pri Novi cerkvi v Šmarju blizu Celja; 5. v Konjicah (za živino); 4. nedeljo po božiču v Maren-bergu; 11. v Planini; 14. pri Sv. Filipu v Veračah; 17. v Kapeli pri Brežicah in v Pletrovčah; sv. Boštjana dan pri Sv. Andražu (pri Ptuju), v Arnužu pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Bučah in Vrenskagorci, sv. Neže dan na Teharjih; sv. Vincenca dan v Št. liju in v Mozirju; sv. Pavla dan v Gomilnici, v Artičah in Slovenjem Gradcu; 14 dni pred'pustom na Ponikvi; 25. v Studenicah; 29. v Rajhenburgu, v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago; 31. v Dobovi.
Februar: pond. pred svečnico v Vojniku, soboto pred svečnico v Mariboru; sv. Blaža dan pri Sv. Mariji v J areni ni (v Slov. Goricah) in v Trbovljah; pond. po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v Št. Jakobu pri Kolbiji in v Vidmu: 5. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; 6. v Gornjem Gradu; 9. v Pilštajnu in Konjicah (letni in živinski); 10. v Šent Jurju ob južni železnici; sv. Valent, d. v Brežicah, Ponikvi, Središču in Žalcu; 14. v Ševnici (na Savi); četrtek pred pustno ned. v Šoštanju za živino; pustni ponedeljek na Vidmu; kvat. torek v Ljutomeru; sv. Julijane dan v Bučah in Vrenskagorci; 19. v Pišecah; v četrtek po pepelnici živinski sejem v Velenju; 22. pri Sv. Filipu v Veračah ulimske fare na Teharjih; pond. pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Wildonu in na Laškem ; sv. Marka dan v Lav-beku ; 2. soboto v postu v Slov. Gradcu.
Marec: 1. konjski sejem v Konjicah; na Planini in v Cirkovcah; sredpostno sredo v Vitanju; v soboto po sredpostu v Celju; 2. v Pišecah; 3. na Vranskem in na Gor. Ponikvi; poned. po sredpostni nedelji v Lembergu; 4. v Pletrovčah pri Celju; S. na Pilštajnu; 10. v Št. Jurju ob Tabru za živino, v Kapeli privBrežicah, v Spod. Polskavi; v Dolu pri Hrastniku in v Kostrivnici, sv. Gregorja dan Št. Jurju ob južni železn.; 15. v Zdolah v soseski Pleterje; 16. Peklo pri Poljčanah; sv. Jederte dan v Mureku, Podčetrtkom; na Rečici, v Frankolovem za živino; v Trbovljah; pond.po kvatrni ned. v postu v Poljčanah; 18. pri Novi Štifti (na Ptujski Gori) inv Vidmu; 19. na Jožefovo v Svečini; dan po sv. Jožefu pri Sv. Barbari, v Št. Jerneju navTinskem, pri Sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta dan v Rogatcu, Sv. Jederti; 20. v Šmarjah (pri Jelšah); 21. v Pernovu blizu Žalca in na Žigerskem Vrhu pri Sevnici, sv. Ruperta dan v Spodnji Kostrivnici; 4. in 6. soboto v postu v Slov. Gradcu; na tiho soboto v Podsredi; Marije Device 7 žalosti dan v Bistrici, v Arnužu in Ormožu; dan po Mar. Dev. 7 žalosti v Strassu ; dan po Mar. oznanjenju na Teharjih in v Dobovi; pond. pred cvetno nedeljo v Sevnici (na Savi); četrtek pred cvetno nedeljo v Artičah ; cvetni ponedeljek v Marn-bergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu; vel. četrtek pri Sv. Mariji v Jarenini (v Slov. Goricah), v Konjicah (letni in živinski), na Laškem in v Rajhenburgu.
April: 2. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 3. v Št. Pavlu pri Preboldu za živino; 4. pri Sv. Primožu (pri Blagovni) ; vel. pond. v Čelnici (na Dravi); vel. torek pri Sv. Barbari v Wildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, v Luči, na Muti, pri Novi Štifti (na Ptujski Gori), pri Sv. Duhu v Ločah; sredo povveliki noči v Framu; četrtek po vel. noči pri Novi Cerkvi; 13. v Loku pri Žusmu (Šmarski okraji; beli torek v Ljutomeru; belo soboto v Dobju; ponedeljek po beli nedelji pri Sv. Lenartu (v Slov. Gor.), pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Rogatcu, Vojniku; sredo po beli nedelji na Vranskem; 17vv Kapeli pri Brežicah; 20. pri Sv. Tilnu; 23. v Ptuju; svetega Jurja dan v Hočah, v Št. Jurju ob južni že'eznici, Št. Jurju (v Hrastovcu), v Št. Jurju (v Svični), v Kaniči, na Laškem in v Zdolah v soseski Pleterje; sv. Marka dan v Kostrivnici; 25. v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago, v Dobovi; poned. po sv. Jurju v Kotnicah in Dolu pri Hrastniku, 3. poned. po vel. noči pri Sv. Vidu blizu Sv. Eme in Šmarju (blizu Celja); 2. sredo po vel. noči v Sevnici (na Savi); 4. pon. po vel. noči na Ponikvi in v Studenicah; 28. v Pišecah.
T
Maj: 1. na Ljubnem in pri Sv. Filipu v Veračah ulimske fare; svetega Filipa dan na Hajdini, pri Sv. Barbari, v Halozah, v Lipnici, na Muti, v Velenju; o križevem v Podsredi, pri Svetem Roku (pri Ptuju), v Čelnici (na Dravi), pri Sveti Mariji v jarenini (v Slovenskih Goricah); 2. Peklo pri Poljčanah ; 3. v Loki; 4. na Vidmu; 5. soboto po veliki noči na Hajdini; križev ponedeljek v Arnužu, Rogatcu in Velenju ; križevo sredo v Braslovčah in Konjicah; svetega Florijana dan 4. v Bistrici, Št. Jurju ob Južni železnici, Sv. Lovrencu, Svičini, v Gornjem Gradu in pri Sveti Trojici (v Goricah); v ponedeljek po svetem Florijanu v Brežicah; drugi dan po svetem Florijanu pri Sv. Barbari, drugi pond. v mesecu v Bregu niže Ptuja (za živino); 7. v spod. Kostrivnici; 8. na Polju; sv. Pankr. dan v Lembergu, na Planini, v Slov. Gradcu, v Te-harjih; sv. Janeza Nepom. dan v Gornji Sušici, Mureku, soseski Vojniku; pondeljek pred binkoštmi v Rajhenburgu; 16. na Pilštajnu ; 22. v Loki; 24. pri Sv. Filipu v Veračah; 25. v Svetini, celj. okraj, sv. Urbana dan v Rogatcu in Vitanju, v Slivnici (okraj Maribor); 28. pri Sv. Trojici (v Gorici); kvatrni torek v Ljutomeru ; pondeljek po kva-trni nedelji v Št. Jurju ob južni železnici; sredo pred vnebohodom pri Sv. Lorencu, (v Slovenskih Goricah); ponedeljek pred binkoštmi v Olimju, Rajhenburgu, Velenju in v Poljčanah; četrtek pred binkoštmi v Artičah; bink. torek v Središči, pri Sv. Emi, v Radgoni, Lučanah, Marenbergu in na Laškem ; binkoštno soboto v Podsredi; pondeljek po sv. Trojici pri Sv. Jurju (pod Rifn.); poned. po sv. Rešnjem Telesu v Novi Cerkvi, 10. dan po binkoštih na Tinskem; četrtek po sv. Rešnjem Telesu v Loki; 31. na Rečici in v Cirkovcah.
Junij: Četrtek po binkošt. pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; 4. v Sl. Bistrici za živino; v sredo pred sv. R. Tel. v trgu Lemberg; 6. na Gornji Ponikvi; sv. Primoža dan pri Sv, Primožu (pri Blagovni), na Bregu niže Ptuja (za živino); 7. v Kapelah pri Brežicah; 9. na Piljštajnu ; sv. Antona dan v Brežicah, pri Sv. Duhu v Ločah, v Št. Janžu (pri Taberzi), v Rogatcu, v Žalcu in na Zigerskem Vrhu pri Sevnici; sv. Vida dan pri Sv. Barbari, v Kostrivnici, Mozirji, Lembahu, na Planini, pri Sv. Rozaliji in pri Sv. Vidu (blizu Ptuja), 21. Peklo pri Poljčanah, v Bučah, Vrenskagorcah in Šmarju pri Jelšah; 22. v Št. Jurju ob južni železnici, Sevnici ina Savi), Šoštanju; soboto pred sv. Janezom Krstnikom v Poličanah; kresni dan v Štv Jurju (pod Tabrom), Konjicah, na Laškem, pri Sv. Lenartu (Slov. Gor.), v Podsredi, Žetalah, Strassu in na Ljubnem; 27. na Ponikvi za živino; sv. Pet. dan v Gomilnici; po sv. Petra dnevu v Olimji, Rajhenburgu in Spod. Polskavi; 30. v Zrečah.
julij: Dan obisk. Device Marije pri Novi Štifti (na Ptujski gori), v Pletrov-čah, na Tinskem, pri Sv. Tilnu in v Wildonu; 4. v Vidmu; sv. Urha dan v Mariboru, v Vojniku; na Rečici in v Sp. Kostrivnici; 5. Peklo pri Poljčanah; pondeljek po sv. Urhu v Lembergu, sv. Kilijana dan pri Sv. Jurju v Svičini in v Pišecah;v drugi pon-; deljek na Bregu niže Ptuja (za. živino) ; 10. v Dobovi; 12. v Rogatcu, Šoštanju, pri Sv, Marjeti (v Goricah na Planini); 15. v Zdolah v soseski Pleterje; 16. v Dobju ; 17. na Muti in pri Svetem Filipu v Veračah; 18. v Velenju živinski sejem; pondeljek po škapulirski nedelji pri Sv. Barbari; 20. v Arnužu, v Vitanju in v Loki pri Žusmu (Šmarski okraj); svete Magdalene dan pri Sveti Magdaleni (v Mariboru), pri Svetem Mohorju (Podčetrtkom), v Wildonu in pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; sv. Jakoba dan v Bistrici, Kozjem, Lipnici, Selih in pri Sv. Urbanu pri Ptuju ter v Žalcu; sv. Ane dan v Framu, pri Sv. Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem, na Teharjih; pond. po sv. Jakobu v Ormužu; 30. v Kostrivnici; 31. v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku.
Avgust: 1. na Ponikvi in v Pišecah za živino; Porcijunk. dan pri Sv. Lenartu (v Slov. Gor.); 5. sv. Ožbalta dan v Trbovljah, v Ptuju, v Loki in v Lembergu; v poned. po Mar. Snež. v Svetini; sv. Lovrenca dan v Lučanah, Brežicah, Podčetrtkom, Radgoni, Slov. Gradcu, pri Sv. Barbari, pri Sv. Mariji v Jarenini, pri Sv. Lovrencu (Ptuj. polje) in pri Sv. Lovrencu (v Puščavi); 12. pri Sv. Jurju ob južni žel.; sv. Roka dan v Lembahu, Mozirju, Soseski, pri Sv. Roku (pri Ptuju), pri Sv. Trojici (v Goricah), v Sevnici (na Savi)j pondeljek po Sv. Roku na Pilštajnu; pondeljek pred vel. Šmarnom v Mureku; Vel. Šmaren pri Mariji v Jarenini; pondeljek po Vel. Šmarnu vZetalih; poned. in soboto po Vel. Šmarnu pri Materi Božji (v Puščavi); pond. po prvi nedelji po Velikem Šmarnu v Št. Jakobu pri Kalobji; 17. v Kapeli pri Brežicah in v Šmarju pri Jelšah; 19. Peklo pri Poljčanah; sv. Jerneja dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Središču, Velenju; dan po svv. Jerneju na Tinskem in v Loki pri Žusmu (šmarski okraj); j pondeljek po sv. Jerneju v Št. Jerneju: 26. na Ljubnem in v Rajhenburgu, na Bregu niže Ptuja (za živino'; sv. Avguština dan pri Sv. Trojici (v Goricah); 29. na Muti, v Poljčanah, Žalcu, pri Sv. Filipu v Veračah in v Zagorju ob Savi; pondeljek po angelj-ski- nedelji v Zrečah; 30. na Hajdini; angeljski pondeljek na Tinskem; 31. konjski sejem v Konjicah.
September:	1. Na Žigerskem Vrhu pri Sevnici; v sredo po prvem pondeljku pri Sv. liju v Konjicah:	soboto pred angeljsko nedeljo v
Planini; ponedeljek po angeljski nedelji pri Sv. Lovrencu v Prežinu; sv. Rozalije dan v St. liju in pri Sv. Rozaliji; 6. pvri Sv. Vidu (blizo Ptuja); pondeljek pred Mal. Šmarnom v^Mozirju; dan pred Mal. Šmarnom v Kozjih; pondeljek, četrtek in soboto po Mal. Šmarnu v Rušah, Št. Pavel pri Preboldu za živino ; 7. pri Sv. Petru na Sv. Gori, v Slivnici (okraj Maribor), Sv. Jederti; v sredo pred sladkim imenom Marije Devicevv Dobju; drugi ponedeljek v mesecu na Bregu niže Ptuja (za živino); 12. Loka pri Žusmu (šmavrski okr.); 13. v Dobovi; Vv pondeljek po nedelji imena Marije Device v Loki, v Št. Janžu (pri Trabrzu) in v Šmarju (blizu Celja); 14. v Ple-trovčah pri Celju, v Rogatcu in v Mancu v kozjanskem okr.; kvatrni ponedeljek v Št. Jurju ob južni železnici; kvatrni torek v Ljutomeru; 15. v Zdolah v soseski Pleterje; kvaterni četrtek na Dobrni; 17. v Kapeli pri Brežicah; pondeljek pred svetim Matevžem v Braslovčah; svetega Matevža dan v Framu, na Laškem, v Luči in v Podsredi; svetega Ruperta dan v Bistrici, pri Sv. Rupertu, pri Sveti Trojici (v Goricah), v Frankolovem za živino; 27. pri Svetem Urbanu pri Ptuju; svetega Mihaelavdan pri Sveti Barbari, pri Sv. Lovrencu (Ptujsko polje), v Marenbergu, Mureku, Šoštanju, Veržeju, Wildonu in na Pilštajnu; ponedeljek po Sv. Mihaelu v Arnužu, v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku.
Oktober : Soboto pred roženvensko nedeljo pri Sv. Lovrencu (v Slov. Gor.) v Kostrivnici; roženv. nedeljo pri Sv. Mariji v Jarenini; pondeljek po roženv. nedelji pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; prvo nedeljo po roženkr. nedelji na Ponikvi za živino, soboto po roženv. nedelji v Poljčanah; 4. v Artičah; v Žalcu; 6. v Pišecah; sv. Brigite dan v Lavbeku; 10. v Rajhenburgu; 12. na Teharjih; sv. Terezije dan na. Planini: 15. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; 16. pri Svetem Filipu v Veračah; sv. Luka dan v'Mozirju, v Podsredi (če je sv. Luka praznik, dan poprej), v Trbovljah, v A^ojniku; pondeljek po svetem Lukežu v Vidmu; soboto po svetem Lukežu v Mariboru;
21.	sv. Uršule dan v Sevnici (na Savi), pri Svetem Petru pod Sv. Gorami in v Celju;
22.	v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 24. v Velenju; 25. v Lembergu; 28. v Št. Jurju ob južni železnici, v Bistrici, v Strassu, v Št. Lovrencu v Murinem dolu in v Gornjem Gradu.
November: Pondeljek po vseh svetnikih v Lesični pod Pilštajnom; 3. v Pišecah: 4. konjski sejem v Konjicah; sv. Lenarta dan v Brežicah, na Rečici, pri Sv. Lenartu v slov. gor., priv Novi Cerkvi, v Čelnici (na Dravi) in pri Sv. Vidu (blizu Ptuja), Peklo pri Poljčanah in Št. Pavel pri Preboldu; soboto pred sv. Martinom na Ponikvi; dan pred sv. Martinom v Slov. Gradcu ; sv. Martina dan na Laškem, v Marenbergu, pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Ormožu in v Lipnici: dan pred sv. Leop. v Gomilici; sv. Leopolda dan v Polčanah, na Vranskem in v Radgoni; sv. Elizabete dan v Podsredi in pri Sv. Jurju ob južni železnici; Marijinega darov, dan Podčetrtkom, pri Sv. Barbarov Halozah; 21. v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago; pond. pred sv. Katarino v Šoštanju za živino; 23. v Slov. Bistrici za živino; 25. sv. Katarine dan v Kanižu, Ptuju, Dobju, Wildonu, Lembergu in v Trbovljah; 30. sv. Andreja dan pri Sv. Andražu (pri Ptuju), v Celju, Rogatcu in Svičini.
December: Sv. Frančiška Ksav. dan na Planini in v Konjicah (s blagom); sv. Barbare dan v Gomilški, na Polju, Šmarju (blizu Celja); sv. Miklavža dan v Trbovljah ; v Sevnici (na Savi), na Dobrni, v Lučanah in v Mureku, dan po čistem spočetju Marije Device pri Sv. Lovrencu v Prežinu; 9. v. Bučah, Vrenskagorci, v Dobovi; 10. pri Sv. Jurju ob južni železnici; kvatrni torek v Ljutomeru; 18. v Studenicah in v Žalcu; 19. na Teharjih; sv. Tomaža dan na Laškem, pri Sv. Tomažu na Dolenskem; soboto pred božičem v Brežicah.
Na Koroškem.
Januar: Pondeljek po sv. 3 kraljih v Pliberku za živino in blago; 11. v Savodju (Gmundu) (vsako kvatrno soboto pa živinski sejem); 13. v Beljaku (vsako kvat. sredo pa živinski sejem), v Milstattu in Strazberzi ; pondeljek od 2. nedelje po svetih 3 kraljih v Št. Vidu.
Februar: 3. v Friesah, v Paterjonu; pustni ponedeljek v Kutarčah; pepelnično sredo v Zgor. Dravogradu; vsak ponedeljek v postu živinski sejem v Št. Lenartu ; 24. v Zgornji Beli; 25. v Tribingu; 26. v Zgor. Dravogradu.
Marec: 4. v Milstattu in v Spittalu; 10. v Št. Mohorju; 12. v Labodu (Lava-miindu); 13. v Savodju; pond. po sredp. nedelji v Pliberku za živino in blago: tihi četrtek v Cobercah : 14. v Št. Andreju; 17. v Pusarnici: 20. v Gribeni; veliki petek v
Strazberzi; velikonočni pondeljek v Zg. Dravogradu; 25. v Št. Lenartu; na sv. Ruperta dan v Velikovcu; 31. v Gradišah; zadnji pondeljek v Ukvah.
April: 1. v Renvigi; 6. v Trbižu; 23. v Milstattu; na sv. Jurju dan v Guštanju in v Blatogradu.
Maj: 2. v Friesah, v Kaplji, v Redendolu in Saksenberzi; 3. v Št. And.^ in v Terzi, v Zgor. Dravogradu in v Labodu (Lavamund); pond. po sv. Florijanu v Črn: pri Pliberku; 13. pri Sv. Hemi, v Št. Lenartu in Št. Mohorju; pond. po sv. Janezu Nep. v Šmihelu pri Pliberku; 19. v Celovcu (14 dni); 20. v Zgornjem Mozelu; 26. v Wolfsbergu (14 dni), na binkoštni torek pa v Podgorjah.
Junij: 9. v Paterjonu; pondeljek po sv. Medardu v Pliberku za živino in blago; 14. v Zg. Dravogradu; 16. v Traberku in Grajienberzi; 24. v Guštanji; 28. v Grajfenberzi; 30. v Pontablju.
Julij: 2. v Kaplji; v ned. po sv. Marjeti v Gradišah; na sv. Jakoba dan v Strazberzi; na sv. Ane dan v Kutarčah in v Saksenberzi.
Avgust: Na sv. Ožbalta dan v Črni pri Pliberku; 11. Beljaku, v Št. Lenartu in v Strazberzi; 20. v Friesah; 26. v Labodu (Lavamiindu) in v nemškem Pliberku; 28. pav Št. Andreju.
September: Pondeljek po sv. Egidiju v Pliberku; 9. Althofen:	prvi
pondeljek po Malem Šmarnu v Jezeru (kapelsk. k.) za živino in blago; 14. v Gradišah; 15. v Tribinji; 18. v Renvigi; 22. v Zgor. Belj in v Traberku; 29. v Grajfenberzi, Pusarnici, Redendoli, Rožeku in v Št. Pavlu; v Št. Vidu pri Sv. Mih. sejem 4 ted. t. j. 14 dni pred in 14 dni po sv. Mih.; zadnji pond. v mesecu v Šmihelu pri Pliberku in v Ukvah.
Oktober: 4. v Trbižu; 13. v Wolfsbergu in Cobercah; 16. v Pontablju in Trbižu; v Doberli vasi v pondeljek pred sv. Lukom, ako ne pade na pondel.ek; 18. v Guštanji, Sv. Hemi in Milstattu; 20. v Blatogradu in Savodju; 21. v Kutarčah in v Črni pri Pliberku; 27. v Celovcu; 28. v Friesah, Kaplji, Št. Lenardu, Št. Mohorju in v Saksenberzi.
November:	8. v Malborgetu; 10. v Althofen, v Zgor. Dravogradu in
v Paterjonu; 11. v Zgor. Beli in Šmartnu pri Beljaku; pondeljek po sv. Lenardu v Pliberku; 18. v Althofen; 24. v Zg. Dravogradu; 25. v Grajfenberzi; pondeljek po sv. Katarini v Cobercah; 28. v Zgor. Dravogradu.
December: 1. v Št. Andreju; na sv. Miklavža dan v Strasberzi in v Veli-: kovcu; 17. v Milstattu; kvat. pondeljek (v adventu) v Paterjonu in 27. v Labodu.
Firma
(Did). Trummer,
valjčni mlin, Prentlhof-Radgona (Prentlmlin)
kupuje vedno
po najvišji dnevni ceni. Tudi se vse vrste žitja na ta
način izmenja, da se na množino žitja odpadajoči produkt moke takoj kot retur-vožnja naloži in seboj vzame. Denarja za moko (Mehlgeld) ni treba plačati, temveč vzame se le splošno vpeljana mitnina (Maut). Vedno bogato skladišče
vseh vrst
moke in krmilnih sredstev
pri vsakem letnem času nam daje zmožnost, da zadoščamo najširšim zahtevam takoj. Dobiva se vedno po najnižjih dnevnih cenah mlinske produkte najfinejše vrste kakor tudi slamnate-krmilne moke in otrobi.
^or^ec brejosti
ako ]e začetek		nastopi pri							
		svinji		ovci		kravi		kobili	
januar	1.	aprila	23.	junija	4.	oktob.	8.	decem.	2.
JJ	15.	maja	7.	jj	18.	JJ	22.		16.
JJ	30.	j J	21.	julija	3.	novem.	5.		31.
februar	5.	JJ	28.	jj	9.	jj	12.	januar	6.
V	15.	junija	7.	JJ	19.	jj	22.		15.
J'	25. |	JJ	17.	JJ	29.	decem.	2.		26.
marca	1. 10.	JJ	21.	avgust	2.	jj	6.		30.
JJ		JJ	30.	JJ	11.		15.	februar	8.
JJ	20.	julija	10.	JJ	21.	jj	23.		18.
aprila	1.	JJ	22.	septem.	2.	januar	6.	marca	2.
JJ	10.	JJ	31.	jj	11.	JJ	15.		11.
JJ	20.	avgust	10.	jj	21.	JJ	25.		21.
maja	1.	JJ	21.	oktob.	2.	februar	5.	aprila	1.
JJ	10.	JJ	30.	jj	11.	JJ	14.		10.
J J	20.	septem.	9.	JJ	21.	jj	24.		20.
JJ	30.	JJ	19.	JJ	31.	marca	3.		30.
junija	10.	„	30.	novem.	11.	JJ	17.	maja	11.
JJ	20.	oktob.	10.		21.		21.		21.
JJ	30.	’J	20.	decem.	1.	aprila	6.		31.
julija	10.		30.	JJ	11.	JJ	16.	junija	10.
’ J	20.	novemb.	9.		21.		26.		20.
„	30.	JJ	14.	„	26.	maja	1.	JJ	25.
avgust	1.	jj	21.	januar	1.	JJ	8.	julija	2.
j j	10.	jj	30.	jj	11.	JJ	17.		11.
JJ	20.	decem.	10.		21.		17.		21.
JJ	25.	jj	15.	„	26.	junija	1.	JJ	26.
septem.	1.	jj	22.	februar	2.	JJ	8.	avgusta	2.
JJ	10.	jj	31.	jj	11.	JJ	17.	jj	11.
JJ	20.	januar	10.	jj	21.	JJ	27.		21.
JJ	30.	JJ	20.	marca	3.	julija jj	7.		31.
oktob.	5.	„	25.	jj	8.		12.	septem.	5.
jj	15.	februar	4.	JJ	18.	„	22.		15.
jj	25.	jj	14.	„	28.	avgust	1.	jj	25.
novemb	1.	„	2!.	aprila	4.	jj	8.	oktobr.	2.
JJ	10.	marca	2.		13.		17.		11.
jj	20.	jj	12.	JJ	23.	jj	27.		21.
jj	30.	jj	22.	maja	3.	septem.	6.	jj	31.
decem.	10.	aprila	1.	jj	13.		16.	novem.	10.
JJ	20.	jj	11.	jj	23.		26.		20.
JJ	26.	JJ	16.	jj	28.	oktob.	1.		25.
JJ	31.	jj	21.	junija	2.	JJ	7.	JJ	30.
f>05ir?ir>«, brgojaUi ir? kolegi.
V naslednjem prinašamo glavne določbe glede pošte in njenih pristojbin, glede telegramov in kolekov. Črka „g“ pomeni pri temu „gram“, črka „kg“ pomeni kilogram, črka „km“ kilometer (1000 m), črka „K“ krono in črka „h“ vinar.
- V kateri kraj	Pisma in trgovski papirji			Dopis- nice		Tiskovine1)		Muštri blaga !		Rekomandi- rano Povratni list Vprašanje Povzetje Poštni nalog	Ekspres
	ce >N1 . <V	O a ce 22 c ce i—1	O n je 15 c je *03 c	O) c 73 ce > ce c	O > O b£ 73 O	teža	O O O.	ce »J	_o 1—1 o D-		
	g	h	h	h	h	g	h	g	h	h	h
Avstro-Ogrska Bosna in Hercegov. Lichtenstein Lokalni promet	20 250 20 250	10 20 10 20	20 40 20 40	15 1	10	- 50 51 100 101—250 251—500 501 — 1000	3 5 10 20 30	250 350	10 20	. 25	30
Sandžak Novibazar	po 15	25	50	10	20	po 50	5 po 50		52)	25	
Nemčija	20 250	10 20	20 30	5	10	— 50 51-100 101—250 251—500 500 - 1000	3 5 ! 250 10 20 350 30		10 20	■ 25	30 j
Črnagora po 15		10	20	5	10	po 50	5 po 50		52) 1 25		30
Švica po 20		25	50	10	20	po 503) 5 p.502) 1 H			52); 256)		30
Srbija po 15		15	30 ¡1 10		20	po 50	5 !po 50		5	25	30
Svetovna pošta3)	po 15:	25	50	10	20	po 504)	5	p.505)	52)	25s)	—
')	V	zavojih 75X10	cm; drugače	45 cm velikost'—	2) Najmanje 10	h. —
3)	V vse	dežele sveta (razven	Nemčije, Lichtenstein, Črnagora	in Srbija). — 4)	Teža
do 2 kg. — 5) Velikost 30X20X10 cm: zavoji 39X15 cm. Trgovski papirji za vsakih 50 g 5 h, najmanje 25. Velikost kakor tiskovine. Tiskovine do 2 kg, trgovski papirji do 300 g teže. — 6) Samo v dežele, ki so v poštni zvezi.
Poštno povzetje (Nachnahme). Pošiljatve s poštnim povzetjem se pošiljajo lahko v vse kraje Avstro-Ogrske in to z uradnim spremljevalnim listom (Begleitadresse), ki	košta	12	h.	Za te pošiljatve	se ima poleg	poštnine še plačati:	za povzetje do	24 K
se	plača	12	h,	za vsakih nadaljnih 4 K pa 2	h več. Tudi pisma	se lahko s povzetjem
pošlje. Frankira se jih kot rekomandirana pisma.
Bosna-Hereegovina. Za denarna pisma in blago se plača do' 500 g =60 h, do 5 kg = 80 h. Za pošiljatve z označeno vrednostjo do 100 K = 11 h, do 600 K = 22 h, za vsakih nadaljnih 300 K = 11 h.
tarifa poštrjiH)	O Jioarjib-
V	fPošlje se lahko K	Do 20 K	Do 100 K	Do 300 K	Do 600 K	I Do 1000 K
Avstro-Ogrska	1000	10	20	40	60	100
Bosna-Hercegovina j Novibazar, Crnagora ; Srbija I	1000	do 40 K 20	30	60	90	150
Nemčija | Turčija Luksenburg 1	1000	do 40 K = 20 h, nadalje za vsakih 20 K še 10 h več				
Severna Amerika j Anglija in kolonije j	500	Za vsakih 25 K se plača 25 h.				
1 Drugo inozemstvo	500 1000					
m
tarifa der?arp)ib p¡5<2tr> i> (Jinarjiip.
Pristojbine za težo in vrednost 250 gr.
Avstro-Ogrska in Nemčija					Bosna-Hercegovina	
	po naznanilu		Šteto			' 1
	1. cona	2.—6.con.	1. cona	2—6. con.		
K	do 10	čez 10	do 10	čez 10	Do vred-	h
			1		nosti K	
	milj.		mi	'j-		
		1 milja je	7Vj km.			
Avstro-Ogrska			Samo za	Avstrijo		
100	30	54	in Ogrsko			
Avstro-Ogrska			čez 1000 K		100	71
300	36	60			300	77
600	36	60			600	82
900	42	66			900	93
1200	48	72	60	84	1200	104
1500	54	78	69	93	1500	115
1800	60	84	78	102	1800	126
2100	66	92	87	111	2100	137
2400	72	86	96	120	2400	148
2700	78	102	105	129	2700	159
3000	84	108	114	138	3000	170
za vsakih	več 6	več 6	več 9	več 9	za vsakih	več 11
300 K					300 K	
tSarifa l)©3oc poste i) Dinarji^.
Avstro-Ogrska in Nemčija								
	Pristojbine za težo						Vrednostna pristojbina	
j Do inkl. kg	1. cona 10	2. cona 20	3. cona 50	4. cona 100	5. cona 150	6. cona čez 150	Do vrednosti K	h
	milj.							
5	30	60	60	60	60	60	100	61)
6	36	72	84	96	108	120	600	12
7	42	84	108	132	156	180	900	18
8	48	86	132	168	204	240	1200	24
9	54	108	155	204	252	300	1500	50
10	60	120	180	240	300	360	1800	36
11	66	132	204	276	348	42Ô	2100	42
12	72	144	228	312	396	480	2400	48
13	78	156	252	348	444	540	2700	54
14	84	168	276	384	492	600	3000	60
15	90	180	300	420	540	660	3300	66
’) Velja le za Avsti;o-Ogrsko.
^elegraroi.
V Avstro-Ogrsko, Bosno-Hercegovino, Lichtenstein in Nemčijo
va vsako besedo 6 h; beseda sme obsegati 15 črk ali 5 številk; najmanje se plača za telegram 60 h. — Kdor brzojavi, plača ob enem lahko pristojbino za telegrafični odgovor.
Inozemstvo: Za vsako besedo (15 črk ali 5 številk) se plača; v Belgijo 1.9 h; Bulgarija 6 h, Danska 21 h, Francoska 16 h, Grška 19 h, Anglija 26 h, Italija lé h, Črnago.ra 8 h, Nizozemska 16 h, Norveška 32 h, Portugal 33 h, Rumunija 8 h. Rusija 24 h, Švica 8 h, Šv^dija 24 h, Srbija 8 h, Španija 28 h, Turčija 38 h.
Seznamek
sejmov z žrebetami, konji, govedo in svinjami v Ptuju 1912.
Sejmi s konji in govedo.
Dne 2. in 16. januarja »	6.	in	20.	februarja
»	5.	in	18.	marca
»	2., 16. in 23.*) aprila
j »	7.	in	21.	maja
»	4.	in	18.	junija
»	2.	in	16.	julija
»	5.*), 6. in 20. avgusta
»	3.	in	17.	septembra
»	1.	in	15.	oktobra
5., 19. in 25.*) novembra »	3. in 17. decembra
Svinjski sejmi.
Dne 3., 10., 17., 24., in 31. januarja »	7.,	14.,	21.	in	28.	februarja
»	6.,	13.,	20.	in	27.	marca
»	3.,	10.,	17.	in	24.	aprila
»	1.,	8.,	15.,	22.	in	29. maja
»	5.,	12.,	19.	in	26.	junija
»	3., 10., 17., 24. in 31. julija
»	7.,	14.,	21.	in	28.	avgusta
»	4..	11.,	18.	in	25.	septembra
»	2., 9., 16., 23. in 30. oktobra
»	6.,	13.,	20.	in	27.	novembra
»	4.,	11.,	18.	in	24.	decembra
Sejmi Z žrebetami: Dne 1. in 15. okt., 5., 19. in 25. nov., 3. in 17. dec. *) Ta dan se vršijo tudi letni in lesni sejmi.
tarifa 3a kolege (çterrjpdjrçe).
	I. Z; Z	menice (Wechsel)			II. Za pravne stvari, potrdila itd.				III. Za pogodbe itd.				
		a Avstro-Ogrsk		0	Za Avstro-Ogrsk			0	Za Avstro-Ogrsko				
	•		Pristojbine				Pristojbine				Pristojbine		
	Čez	do			Čez	do			Čez	do			
			K	h			K	h			K	h	
	- K	150 K		10	K	— 40		14	— K	20 K		14	
	150	300	—	20	40	80	—	26	20	40		26	
	300	600	—	40	80	120	—	38	40	60	—	38	
	600	900	—	60	120	200	—	64	60	100	—	64	
	900	1200	—	80	200	400	1	26	100	200	1	26	
	1200	1500	1	—	400	600	1	88	200	300	1	88	
	1500	1800	1	20 •	600	800	2	50	300	400	2	50	
	1800	2100	1	40	800	1600	5	—	400	800	5	—	
	2100	2400	1	60	1600	2400	7	50	80Ö	1200	7	50	
	2400	2700	1	80	2400	3200	10	—	1200	1600	10	—	
	2700	3000	2	-	3200	4000	12	—	1600	2000	12	50	
	3000	6000	4	—	4000	4800	15	—	2000	2400	15	—	
	6000	9000	6	—	4800	6400	20	—	2400	3200	20	—	
	9000	12000	8	—	6400	8000	25	-	3200	4000	25	—	
	12000	15000	10	—	8000	9600	30	—	4000	4800	30	—	
	15000	18000	12	—	9600	11200	35	—	4800	5600	35	__	
	18000	21000	14	—	11200	12800	40	—	5600	6400	40	—	
	21000	24000	16	—	12800	14400	45			6400	7200	45	—	
	24000	27000	18	—	14400	16000	50		7200	8000	50	—	
	in	tako dalje za			čez 16000 K za				za	vsakih	400 K		
	vsakih 3000 K za				vsakih 800 K več				čez 8000		K za		
		2 K	več.			2 K 50 h.			2 K 50		h več.		
Trgovski računi in potrdila so do 20 K prosti koleka; od 20 K do 100 K se plača 2 h, čez 100 K pa 10 h koleka.
Višjega štabnega zdravnika in lizika dr. Schmida znamenito
olje m sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„zur Sonne“, Jakominiplatz 24, Gradec.
lini ni
čisto presejane, koštaen poštni zavoj z enim kosom ribje kosti franko od vsake poštne postaje po povzetju K 3'60 pri
PTUJ
= v Ptuju =
Florianiplatz in Ungartorgasse
priporočata'
šivalne stroje (Itisii)
po sledeči nizki ceni:
Singer A. ročna mašina ... K 50'—
Singer A. „	„	... „ 60 —, 70'—
Diirkopp-Singer.................„ 70—, 80 —
Diirkopp-Ringschiff za šivilje . „ 130'—
Diirkopp-Zentralbobbin za šivilje............................................ 140'—
Diirkopp-Ringschiff za krojače ...........................................„ 160 —
Diirkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung . „ 160'—
Oiirkopp Zilinder-Elastik za čevljarje................. 160'—, 180 —
Minerva A, „	„	„	„	..................................... 120 —
Minerva C. za krojače in čevljarje . .  ..................................... 160' —
Howe C. za krojače in čevljarje...........................................„ 90' —
Dell ifl igle za mašine (Nahmaschinenbestandteile) vse sorte v zalogi.
Naše cene so zategadelj tako nizke, ker nimamo agentov tedaj cenejše kot vsaka konkurenca.
Za vsako mašino se garantira. — Ceniki brezplačno, tistim kateri^ želijo kupiti. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas.
Styria bicikeljni
(Styria-Fahrräder mit Freilauf)
danes največja fabrika na Avstrijskem
veljajo 140'—, 160'—, 180'—, 200'—, 240'— kron.
Vsi deli za bicikeljne. — Luftšlauhi po 4, 5, 6 K, laufmanteljni 8, 10, 12 K.
Prodaja se tudi na rate zanesljivim kupcem. "*pi
Ceniki brezplačno! Kupujte edino ta imenitna Styriá-koiesa, ker le s temi boste zadovoljni; pa tudi cena je nizka.
Vozički za otroke
(Kinder W agen)
imamo veliko zalogo po 12'—, 16'—, 20'—,
24 —, 30 —, 40 —, 50 — kron.
V vsaki hiši kjer so otroci, naj bo taki vozek. ker je zdravo za ležati in praktično za peljati.
Javna zahvala
gospodu Franz Wilhelm, apotekarju, c. in kr. dvornemu liferantu, Neunkirchen, Nižjeavstrijsko, iznajditelju
Wilhelm-čaja.
Ako stopim tukaj v javnost, storim to zaradi tega, ker smatram prvič kot dolžnost, da gospodu Wilhelm, apotekarju v Neunkirchenu svojo iskreno zahvalo izrazim za dobroto, ki mi jo je izkazal potom svojega Wilhelm-čaja v mojih
hudih revmatičnih bolečinah
ter tudi zato, da tudi druge, ki trpijo na tej grozni bolezni, na ta izvrstni čaj opozarjam. Po 4 tedne dolgi rabi zgoraj imenovanega čaja nisem bil samo od svojih bolečin popolnoma oproščen in sem jih še danes prost, ko že več kot 6 tednov čaja ne pijem več; a tudi vse moje telesno stanje se je izboljšalo, jaz sem trdno prepričan, da bode vsakdo, ki v podobni bolezni pomoči pri temu čaju išče, iznajditelja čaja, gospoda Franz Wilhelm, blagoslovil.
Z odličnim spoštovanjem
grofica Butschm-Streitfeld
soproga oberstlajtnanta.
Cena zavoja 2 K, 6 zavojev lo K. ~
Kjer se ne dobi v apotekah in drožerijah, se direktno razpošilja.
Ceno češko posteljno perje!
5 kil novo, dobro, šlisano perie brez prahu K 9'60, o kil boljših K 12'—, 5 kil belo, mehko kot daune, šlisano K 18'—, 24'—; 5 kil snežno-belo, mehko kot daune, šlisano K 30'—, 36'—; 5 kil pol-daun K 12'—, 14'40, 18'—. Daune (flaum) sive it K 3'60, bele a K 5'40, snežno-bele a K 6'60 za pol kile.
Gotove napolnjene postelje
iz rdečega posteljnega inleta, dobro napolnjene, 1 tuhna ali 1 spodnja postelj 180 cm dolga, 116 cm široka K 10'—, 12'—, lo'—, 18'—. 2 metra dolga, 140 cm široka K 13'—, 15'—. 18'—, 21'—. 1 glavna blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3'—, 3'50 in 4'—. 90 cm dolga, 70 cm široka K 4'50 in 5'50. Se napravi tudi po vsaki poljubni meri. 3 delne lasne matrace na postelj a K 27'—, boljše K 33'—.
Pošlje franko po povzetju od K 9'— naprej.
Posteljno blago od ,5^VoTSr'j,Jranko
1 flanelna odeja ca 190X140 cm, karirana K 2'90, rožasta K 3'60, 1 tigerska odeja ca 200X125 cm K 2'40, 1 posteljna odeja s franžami, se da prati, ca 200X150 cm, bela K 2'80, 3'25, barvasta K 2'50, 3'05, 3'30. 1 rjuha brez šivanja, platno, ca 200X140 cm K 2'20, 2'40. 1 flanel-rjuha barvasta K 210. 1 vojaška odeja, se ne da uničiti, čisto platno z štempelj-nom ca 200X140 cm K 2'75, prazni inleti šivani ter šlep-odeje glasom cenika. — Kar ne dopade, se izmenja ali denar nazaj. — Natančni cenik povsod zastonj in Iranko.
Arthur Wollner, Lobes b. Pilsen št. 745 (Češko).
Heeres-
Ausrilstung
Najnovejša iznajdba!
Radiu m-
budilnica, ki sveti
20 cm visoka, nikelj, cifernica in kazalci obdelani z radijsko tvarino, sveti krasno v temi, tako da se lahko čas čita. Svetilna moč večna (ni fosfor).
Cena 1 kosa ...............K 4'—
z dvojnimi zvonci..........« 5' -
s štirimi zvonci...........< 6’—
z godbeno budilnico........* S‘ —
Bab^budUn^^	. . c 2'—
Najnovejša
ura na uendelj
z godbeno budilnico in kolesjem ki bije v krasnem natur-ore-
hovem-barvanem ohišju, 75 cm visoka, bije pol in cele ure, budi in igra najlepše godbene komade.
Cena 1 kosa...............K 14*—
ista brez godbe...........« 10*—
podobna stolpovem zvoncu . « 11' —
ista 100 cm visoka........« 14'—
Zgorajšne ure z radijem, ki svetijo, 2 K vsaka več.
Budilnica
s sfolpovim zvoncem kolesje,
ki bije, la kakovost, 3 oteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim stol-povim zvoncem, cifernica iz stekla, polirano okroglo okvirje, v sredi 30 cm.
Cena za 1 kos..................K	6'—
ki sveti.......................c	6'50
ista ura, namesto stekla lepo lakirana švarcvaldska lesena cifernica ... c	5 —
ista brez budilnice............«	4'—
Švarcvaldska kukavica .... c	5 —
ista z 2 oteži.................«	V—
^—i^—	n ■n.	■	—■ 
Le dobro, solidno blago! Kdor kupi enkrat, kupi zopet! Riziko popolnoma izključen!
3 leta pismene garancije. — Pošiljatev po povzetju! — Za kar ne dopade, denar nazaj.
Max Bobnel, Dunaj, iv., Margaretenstralle 271163.
Največna in najstarejša eksportna hiša ur v monarhiji. Osnovana 1840. V lastni hiši. Zahtevajte moj orig. fabrični cenik s 5000 podobami, katerega pošiljam vsakomur brez kupne
obveznosti zastonj in franko.
Dopisnica z natančnim naslovom zadostuje !
c. k. puncirana.
Prava srebrna rementoar-ura K pravi srebrni dvojni mantelj . « prava srebrna anker, plošča < prave srebrne pancer-verižice « prave srebrne dvojne verižice « pravi srebrni priveski . . . . < pravi srebrni prstani ....«•
pravi srebrni uhani.........«
Kina-srebrne doze za cigarete « Kina-s
: Roskopf - patent - ura
ima rubinsko kamenje, emajlno cifer-■nico, pravo niklasto ohišje, ki ostane belo, šarnirski pokrov za odpreti, 36 urno s steklom krito anker-koles-je s patent-aufcugom, gre gar. na
minuto.
Cena 1 kosa.................K	4' —
s švicarskim kolesjem .	*	5'—
•dvojni mantelj............«■	6'—
Original-,,Omega“...........«	20' —
amerik. Roskopf............  «	3’—
radij rem. ura, ki sveti . . . « 12*—
^mkeiMcolesJem^jMošča^^^J^
14 karat, zlati verižice
in prstane kupite najbolje po teži, tehtano čisto zlato (brez priveskov) per gram 2 K brez facije.
14 kar. zlate pancer-verižice K 20' — 14 kar. zlate ,,Durchzug“-
verižice.............«24' —
14 kar. zlate dvojne verižice « 30'— 14 kar. zlati damski kolje . . « 12'— 14 kar. zlata damska vratna
veriga...............« 30'—
14 kar. zlati poročni prstani K 6*—, 8' -, • • • « 10*— 14 kar. zlati prstani K6'—,8*—, « 10'—
14 kar. zlati uhani...........« 4*—
14 kar. zlati srčni uhani • • • « 5'— 14 kar, zlati deteljični uhani . c 6'—
Colnine prosto !	Colnine prosto !
300 vrst harmonik!
Direktna ugodna pošiljatev iz fabrike.
W0Lf 8 [01., KlinpoH k 481
je prva fabrika godbenih instrumentov na Nemškem, ki harmonike in vse druge inštrumente v Avstro-Ogrsko colnine prosto pošilja. Mi razpošiljamo direktno vsakomur proti povzetju naše od umetnikov in stanovskih godbenikov odlikovane koncertne harmonike v več kot 300 raznih številkah.
10 ta-	st 2 reg.	. 50 gl. K	5.—	1, 2, 3 in 4 vrstne har-
lo ,,	'¿ ,,	50 „ „	5:80	monike od K 3-85 do
10 „	3 „	70 „ ,,	7 "60	K 160*—.
10 ,, 10 ,,	4 ,, 6 ,,	90 ,, „ 130 ,, ,,	915 17-75	Harmonike na dunajski način
21 „	2 „	108 ,, ,,	12 —	solidno narejene od 13
21 ,,	, 4 ,,	108 ,, ,,	15*-	kron naprej. Zavoj, šola
21	, 6 „	158 „ ,,	26-50	za harmoniko k vsakem
21 ,.	. § „	200 „ „	45" —	komadu zastonj.
V citrah, kitarah, goslih in vseh drugih godbenih inštrumentih velikanska izbera po nizkih cenah.
Veliki krasni cenik v nemškem, češkem, poljskem in ogrskem jeziku vsakomur zastonj
dosežete lahko v 11 mesecih edino z dodatkom
BAlovega Mlntga apna.
Najboljše in najcenejše sredstvo da se prepreči otrpljenje pri žrebetih, teletih in prašičkih, za izrejo mlade živine, zvišanje pridelka mleka, proti glodanju lesa, popivanju gnojnice itd.
5 Kil 2 kroni od Dunaja. 50 kil 11 kron od Mariboru. Nadalje
Vaselin-mast za usnje, "‘‘JPS
olje za stroje, mast za vozove
itd. najceneje. Cenik zastonj
I, Barthel & Co. Dunaj
X., Siccardsburggasse 44.
Dopisuje se slovenski.
ter kromatične inštrumente češko rokodelstvo harmonik
Antonin Hlavaček,
Louny, Češko
2000 heligonk, harmonik, gosel i. t. d. v zakladi.
Češke šole za harmoniko 1 kom. 80 vin., 2 kom. K 1'—, 3 kom. K 2'—, za kro-matikon K 5'—.
------- Ceniki zastonj. —---
Redki priložnostni nakup!
Ali že imate dobro uro?
Ako ne, potem naročite takoj mojo najnovejšo ameri . 14 kar. zlato duble-uro.
MM nove dobe“
ki io, dokler traja zaloga, tudi privatnim po en-gros-ceni razpošiljam in ki samo
K 4‘25 za kom. košta.
Ravnokar iznajdena ta ura ima izvrstno 36 urno kolesie in krasno moderno izpeljavo
1 kos K 425. - 3 kosi K12-.
Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. — Garancija 3 leta.
Pošlje po povzetju ali naprej-pošiljatvi denarja (tudi v znamkah)
razpošiljalna hiša ur
Dietelsgasae štev. 57/S.
Kot primemo darilo za dečke priporočam nadaljno moje krasne imit. Gloria-srebrno rem.-ure, ki grejo na minuto natanko.
Cena za kom. K 3*50. — 3 kom. K 9*50.
Vsaki uri se doda zastonj primemo verižico.
Zaloga šivalnih strojev in koles
s. DADIEU
mehanik
= Maribor =
Viktringhofgasse št. 22, glavna zaloga I. nadstropje.
Najveija In najbolje urejena delavnica za regaratute z obratom
moii.
Reparature vseh vrst na kolesih, motorjevih kolesih, avtomobilih, šivalnih in pisalnih strojih, izvršijo se najnatančneje in strokoven	njaško.	tn
Prvi galvanični zavod za zaniklanje, za prevla-čenje z bakrom ali mesingom z dinamo-obratom.
Bogata zaloga vseh delov, ki slišijo k temu in nadomestnih delov ter potrebnih predmetov.
Najsolidnejša postrežba, m m m m Nizke cene.
rili prodaja.
Najboljše kolo cele
monarhije.
Gicht, revmatične bolečine?
Zdravniško priznano, v tisočerih zahvalnih in priznanje-valnih pismah hvaljeno izvrstno sredstvo
,Ivali Liniment4
(imenovano Zoltän-mazilo.)
Pri gihtičnih, revmatičnih bolečinah, trganju v rokah in nogah, bolečinah v hrbtu in križu itd. je to sredstvo tudi tam izvrstne uspehe doseglo, kjer so bila razna druga sredstva in celo zdravilne kopelji brezuspešna. Naročite eno steklenico za 2 kroni pri edinemu izdelovalcu
apotekarju Bela Zoltani Budimpešta V—29.
Poštna razpošiljate v vsak dan. Tisočera zahvalna in priznanjevalna pisma, podobna sledečemu :
Velecenjeni gospod!
Zopet se obrnem do Vas, da mi pošljete zdravila, kakor ste mi jih že enkrat poslali. In sicer jaz Vaša zdravila visoko cenim. Odkar jaz Vaša zdravila nucam, se veliko boljši čutim pri zdravju. Tako imam upanje, da mi bodo zdravila pomagala. Zavoljo tega Vas prosim, da mi pošljete še 4 flaše ali lončke zdravila proti revmatizmu in trganju ravno taka, kakor ste mi jih zadnjič poslali. Moj naslov je: Martin Beguš, Post Arnoldstein, Kärnten.
\tesašS/

vrelec. Dietetična namizna^ pijača z obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in izmeno snovi.
Zelo koncentriran mediclna-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtju, Brightovih. ledinah, vraničnik oteklinah, jetrni trdini, zlatici, snovoizmens-kih boleznih,katarih dihalnih organov.____________________
Donati
Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstipa-ciji, ž lenih kamenih,tolšcici trganju, sladkovni bolezni.k
Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo^ glauberske soli.
Zastopstvo in glavna zaloga, za Štajersko :
Ludwig Appl, Graz,
„Landhaus“, Schmiedgasse.
¡Linz a. D.
| i fabrika godbenih inštrumentov in strun {
¡jriporoča svoje izdelke godbenih | inštrumentov, kakor:	citer, |
violin, kitar, mandolin, man- ; dolas, cello, kontrabasse itd., f vse vrste lesenih in kovinastih j trobilnih inštrumentov, bob- t : nov, činel, harmonik in org- ♦
: Ijic, gramofonov in vseh me- ♦ : haničnih godbenih inštru- i ; mentov po najnižjih cenah. — i ■ Polna garancija. — Ceniki s podo- ♦ : barai inštrumentov zastonj in franko. j
i Delavnica za popravila ♦
za vse obstoječe godbene inštrumente. »
V V V
Odlikovana na 37 razstavah.
-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v
I
Ustanovljena leta 1829.
Ustanovljena leta 1829.
C. kr. Privileg, vzajemna
zavarovalna
i mo«
i
(Wechselseitige Bratidschadett’Uersicberungs - Anstalt)
m m m (jrril(lcil m m m
prevzame zavarovanja:
Proti škodi, ki jo povzroči požar ali strela, parna ali plinska razstrelba, nadalje gašenje, podiranje, izpraz-njenje na stanovalnih in gospodarskih poslopjih, fa-brikah, mašinah, orodju, perilu, pohištvu, obleki, skladišču blaga, poljskemu, gospodarskemu, živinskemu orodju, poljskih in travniških pridelkih vseh vrst, za kmetijske pridelke proti po toči povzročeni škodi.
Proti škodi, ki jo povzroči ogenj ali druga nesreča na zrcalnem steklu (Spiegelgläser).
I
Zavarovalne predloge
sprejema ravnateljstvo v Gradcu v lastni hiši
Herrengasse Nr. i8|20,
kakor tudi vsi distriktnij komisarijati po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; tam se tudi radovoljno daje vsa potrebna pojasnila!
I
W. BLANKE v PTUJU
glavni trg število 6, nasproti nemški cerkvi.
Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi tn pisalnimi potrebščinami na debelo in drobno.
€. kr. zaloga šolskih Knjig	in zaloga kvart.
Vsaki čas velika zaloga vseh šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih vpisovalnih knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, pisank in risank, pisanega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni: zavitkov, papirnatih vrečic, papirja za zavijanje itd., najboljše kakovosti in po nizkih cenah.
Velika zaloga svilnatega papirja
v najlepših barvah, po najnižjih cenah, istotako listja in vejic, sploh vseh potrebščin za izdelovanje umetnih cveti jic in zaloga okrasov in nakitov /arakve (truge itd.) ------------------- Na debelo in na drobno. ---
<§> Zaloga vseh tiskovin <§>
za prečast. župnijske urade, slavna šolska vodstva, obč.
predstojništva itd., v dvojnem jeziku in vseh vrst kance-lijskih potrebščin po najnižjih cenah.
Izdelujejo se po ceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce in^ obrtnike in sicer: pisma zavitki z natisom tvrdk, računi, vizitnice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilje iz kavčuka in kovine.
Hajbogatejša zaloga katoliških—Jiv ia^'0 lepem veza-od škofijstva potrjenih IllUlll V CllllkU t nju po raznih cenah.
Vsakovrstna knjigovezna dela
izvršijo se v lastni knjigoveznici jako solidno in po najnižjih cenah.
Prinnvpdnp IčIlilO’#» v zal)av0 1° pouk z lepo ozaljšanimi platnicami v 111 |)U V 1‘UIHj Ulljlgc veliki izbiri. — Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi.
Ravnokar je došla:
■Graška nemška pratika a 14 h. — Slovenska pratika a 20 h in 24 h. Družinska pratika a 24 h. — Za prodajalce mnogo ceneje.
Razglednice
najfinejši svetlotiskovni izvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že za K 24 o 30, najfinejši tisk z barvami K 40 do 50 in sicer do 1000 komadov. Za zvršitev razglednic treba je vposlati samo dobro fotografijo. Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem ali pa tudi v slovenskem jeziku.
s cvetljicami, z voščilom: h godu, k novemu ^k božiču, k veliki noči, binkoštam itd. jako fino in lepo izdelane, sortirane veljajo do 4 K in sicer 100 komadov. Jospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust ter prosim za prav mnogo-,	številna naročila.
Tigrske spalne odeje dobre, trpežne kakovosti.
Št. 2461. Okazij. tigrska flanelna odeja, debela kakovost, me-lirana, z pasasto borduro, 175X100 cm velika K 2'20. Št 2051 ‘/s. Ista 114X200 cm velika K 2’60. Št. 2050. Izredno cena spalna odeja, temnosiva, s pisano borduro, 175X100 cm K 1'70. Št. 2050'/2. Ista, boljše kakovosti 190X130 cm K 2'40. Največja izbera v mojem glavnem ceniku.
Nikak riziko!	Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Razpošiljatev direktno na privatne po priznano jako zmožni svetovni firmi
[. in kr. dvor. založ. HAHNS KONRAD, razpošiljal. Brüx št. Ul (Češko).
Glavni cenik z okroglo 4000 slikami na zahtevo zastonj in franko.
Gospodinjski in reformni predpasniki
v najbogatejši izberi in solidni izvršitvi po^najnižjih cenah.
Št. 195. Krasen priložen reformni predpasnik našit, v modernih vzorcih in barvah z volanco in robom okrašen, ca. 120 cm dolg, K 2-80. — Reformni predpasniki v elegantni izvršitvi K 3-20,
3-	80, 4-20, 4-80. Reformni predpasniki iz klota K S’SO, 4-20,
4-	80, 5-50. Gospodinjski predpasnik K—’90, 1-30, 1'90, 2 20,
3 -, 3-80.
Nikak riziko!	Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Razpošilja po poštnem povzetju ali če se denar pošlje naprej
hanns konrad, [. in kr. flvor. zaiož. Brüx, št. Ul (Heiko).
Bogato ilustrovani cenik z okr. 4000 slikami brezplačno.
Smirna imit. preproge za steno
št. 2097 v la kval. na obeh straneh povsem ednake, v raznih desincih kakor: družina srn, tiger, lisica, švan, gnom, lev, 2 papigi,; j v lepih barvah, ca 100 cm široke, ca 200 cm dolge, 1 kos samo K 5-60.
Št. 2098 iste z deseni, kakor: srna, jelen, lev, ležeči pes, ca 90 cm široke, ca 180 cm dolge, samo K 4*80. Najbogatejša izbera v garniturah za mizo in postelj, flanelne spalne odeje, štep-odeje itd. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
$ Pošlje proti povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD, razpoš. hiša, BRÜX štev. 227, (Češko).
Glavni cenik z okroglo 4000 podobami vsakomur zastonj in franko.
Revolver za kolesarje.
Štev. 112 (Randieuersystem), zelo priljubljeni model za 6 strelov, svitlo poliran, držalo iz orehovega lesa, »abzug« se potisne nazaj, 12 cm dolg K 7'50. Re-volver-patrone (Randfeuer) št. 500 p. 100 k. K 3‘15. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Največja izbera vseh vrst orodja v mojem glavnem ceniku s ca 4000 podobami, katerega pošlje na zahtevo vsakomur zastonj in franko priznano izvanredno zmožna svetovna tvrdka c. in kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD, razp. hiša, Brüx
štev
Cesko.

Če kašljate,
če ste hripavi, če se po noči potite, če ste zaslizeni, če težko dihate, če ste nahodni, če čutite bolečine
v prsih, če vas mučijo kataralične bolesti, potem je to znak, da ste se prehladili ali si nakopali influenco, vendar pa ima kašelj, zaslize^	^	^	^	tudi
obolenje	M	/ OvK' bolezni
bolečine |fll Wl\ \ naS^6
tečnost,	v'u' '	> j' težke
nočni ¿fll#' l' »	\ I/ZnIm	1	bolezni,
znoj itd.	Pripo-
roča se torej najbolje, malemu zlu priti v okom s tem, da se pravočasno vmes poseže. V to svrho se splošno hvali v angleški razstavi z zlato kolajno in počastno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočevani Orkenyev sirup
iz lipovega medu.
Nebroj zahvalnih pisem potrjujejo blagodejni učinek tega izbornega zdravila. Steklenica za poskušnjo Orkenyevega sirupa iz lipovega medu stane 3 K, velika steklenica 5 K, 3 steklenice se za 15 kron Iranko vpošljejo, in sicer proti povzetju. Edina glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Hugo Orkeny-jeva apoteka, Budapest, TokOly-StI. 28. Odd. 180.
Tudi naslednji izborni preparati se tukaj naročijo:
Železni liker krvi*in starost/ u K 3'— j flntiieumatikum reumat. K 1 Prašek moti migreni glavobolu K 1‘— I flntisudor in rokah ^ KI
I
¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿J
A AAAA JLJLA ^^AAAAAAAAAAA A. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
-H
(šparkasa)
v Ormožu. =
Ustanovljena leta 1879. — Konto poštne hranilnice
št. 832.036
jemlje
vsak dan hranilne vloge,
izposojuje domače hranilne pu= šice ali štedilnice (Heimsparkassen),
= dovoljuje posojila ss===
na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje
in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice.
Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge te šparkase jamči mestna občina ormožka z vsem svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod.
Raynateljstvo.
-K

B. DENES
utori specialist
Reka (Fiume).
Glavno zastopstvo Waterloo-gasolinov Engine Co. v Ameriki in Fieldingove fabrike motorjev na . Angleškem.
Najcenejši in najboljši nakupni vir za
stabilne in vozne motorje
za bencin, surovo olje ali „Sauggas“ za industrijo in kmetijstvo. Original amerikanski Waterloo, angleški Fielding, original Diesel-motorji za surovo olje, z električno iskro (Zündung), cilin-derska cev (Hülse), ki se da izmenjati, okroglim mazanjem (Ringschmierung) v glavnih lagrah, se lahko povsod postavi in rabi brez izkušenega mašinista.
Waterloo-motorska labrika obstoji 30 let sem z 3500 delavci, Fielding „	„	„	45 „	„	„ 1600
Te številke garantirajo za brezmadežni fabrikat in se same dovolj priporočajo, torej ne potrebujejo kričeče reklame.
----- Katalog pošljem na zahtevo zastonj in franko........
Ugodna plačila na obtoke. Osebni obisk btez troskov. Lastna delavnica in izurjeni monterji.
I
Generalna agentura v Gradcu ogrsko-
franc. zavarovalne družbe
Ftiiko-lloiiiiise
ki obstoji že od leta 1879.
Zavaruje:
1. proti po ognju in streli povzročeni škodi na poslopjih, inventarju, pohištvu, živini in pridelkih; 2. proti po toči povzročeni škodi na poljskih plodovih in vinogradih po najnižjih premijah. Tudi pride strankam glede plačila premij in glede obračunjenja škode najbolj nasproti.
Pisarna: GRADEC, Kaiserfeldgasse 21.
Zlate besede
za staro in mlado,
ki jih je zbral za leto 1912 star praktik.
Ponatis prepovedan.
Upanje je goljufivka, vendar se mu človek rad podaja.
Velike skrbi povzročajo protinske, revmatične boli, trganje v udih, bodljaji, trganje v ledjih, izpahnjenje, influenca in vsake vrste bol v glavi, v vratu in križu. Od vseh strani se nam hvali kot zdravilo Fellerjev blagodišeči rastlinski esenčni fluid s znamko „Elsa-Fluid,“ ki je postal tako sloveč in se dobi pristen le pri E. V. Fellerju, dvornem lekarnarju v Stubici št. 574 (Hrvatska). 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 5 kron franko, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic 8 kron 60 vin. Varuje naj se pred oblastveno ne dovoljenimi balzami in balzami stolistnic ter pazi na ime „Feller“, da se dobi pristne preparate.
Zgodaj k počitku, zgodaj po konci podaljša življenje. Veselo srce,^ zdrava kri je več vredno kot mnogo denarja in blaga.
Cesto nas vprašajo za dobro zdravilo zoper kašelj, hripavost, nahod, zaslizenje, bolečine v vratu in v prsih. Splošno se hvali: Vnanja in notranja raba po navodilu priloženem vsaki steklenici Fellerjevega pristnega fluida s znamko „Elsa-Fluid“ (12 malih ali 6 dvojnih steklenic franko 5 kron, 36 malih ali 18 dvojnih steklenic 12 kron 40 vin. franko), dalje pristnega zagorskega sirupa zoper kašelj in za prsi, 2 steklenici 5 kron franko in prsni čaj porcija 1 krono. Dobiva se pristen od E. V. Fellerja, Stubica št. 574 (Hrvatska).
Bolj ko si človek olajša življenje v mladosti, težje mu je ono dostikrat v starosti.
Želodec je že mnogim ljudem zagrenil življenje, če ni bil zdrav. Zoper bol v želodcu, breztečnost, malokrvnost, tiščanje v želodcu, grče, slabost, motitve prebave, napenjanje, kislo odpehovanje, stud, kozlanje, zgago, zapeko, zaprtost vsi ljudje hvalijo sloveče Fellerjeve odvajalne rabarbarine krogljice s znamko „Elsa-krogljice“; 6 škatljic stane 4 krone, 12 škatljic 7 kron 60 vin. franko in ojačene švedske kapljice 3 velike steklenice 5 kron franko, pristne samo pri E. V. Fellerju, dvornemu lekarnarju, Stubica št. 574 (FIrvatska).
Ne samo solnca sij in dež z neba, tudi radost in žalost sta blagoslov od Boga.
Od mnogih strani nam hvalijo zares reelnega, preskušenega gospoda Fellerja v Stubici št. 574 (Hrvatska), kjer stane 12 steklenic samo 2 K in jako velika steklenica 1 K 80 vin.
Ni dosti, da nisi storil krivo, dolžnost je tvoja pravo postopati.
Zanimivo pismo je bilo to, ki smo ga čitali baš o božiču od nekega Josipa Drexlerja iz Kanyanke. Pismo seje glasilo: Bil sem dolgo bolan, ko nekoč čitam o Fellerjevem fluidu s znamko „Elsa-Fluid“. Mislil sem si, naj poskusim še to zdravilo, in ni mi žal, kajti vzlic slabosti, umornosti, omotici in vsakojaki mrzlici sem kmalu ozdravel. Naduha, utripanje srca, nervoznost so pri meni popolnoma nehali, tudi ne kašljam več. Moii znanci me začudeni vprašajo, kje sem našel to pomoč, jaz sem odgovarjal vsakemu, da me je popolnoma ozdravil Fellerjev fluid s znamko „Elsa-Fluid", ki se dobi pristen le pri E. V. Fellerju v Stubici,
št. 574 (Hrvatska). Moj sosed Kajetan Huber zopet hvali razkuževalni, očiščujoči, zdravilni, hladilni učinek Fellerjevega fluida s znamko „Elsa-Fluid“ pri ranah, zmečkaninah, uljesih, izpuščajih, žlezah in se čudi, kako hitro isti vročino vun potegne in bolečine prežene. Fran Mayr, strojnik v Mihalkovitzu, Avstr. Šlezko, je leta in leta bolehal na slabosti oči, živčnih, kitnih in mišičnih bolečinah; njegov sin Josip je venomer tožil kako ga zobje bole, tudi ta dva sta naročila Fellerjev fluid s znamko „Elsa-Fluid“ 48 malih steklenic za 16 kron franko in po preteku nekaj časa sta bila ozdravljena svojih bolečin. Mi torej lahko vsakomur Fellerjev fluid s znamko „Elsa-Fluid“ najtopleje priporočamo, samo se je čuvati ponareditev in nasloviti naročila na E. V. Fellerja v Stubici št. 574 (Hrvatska).
Navadi se na lastnih nogah stati, z lastnimi očmi videti, lastne misli v glavi imeti, lastno mnenje povedati.
Zoper škrofelne, malokrvnost in izpuščaje naj se rabi pristno Fellerjevo ribje olje, 2 steklenici 5 kron franko. Istočasno se rabi živ-ljenska esenca, od katere se dobi 12 steklenic za 3 krone, 24 steklenic za 5 kron, kar baje posebno dobro vpliva.
Izbor dobrega domačega zdravila je čedalje bolj težak, ker se od vseh strani oglašajo vsi mogoči preparati. Kdor je Fellerjev „fluid“ in „kroglice“ poskušal samo enkrat, se ni še kesal, in da se ta zdravila razširijajo v najširjih slojih, izdana je ta odlična uredba, da ni treba plačati prav nobene poštnine, če se naroča direktno pri E. V. Fellerju, dvorni lekarnar v Stubici št. 574 (Hrvatska).
Upamo, da ti blagohotni nasveti v korist in hasek naših dragih čitateljev padejo na rodovitna tla in da se po njih ravnajo ter hočemo to v prihodnjem letu znatno razširiti.
Zdaj želi najboljšega zdravja in srečno novo leto 1912
zvesti svetovalec.
„Sohr-ova Sv. Antona srebr. jeki. kosa“ katere edini in izključni razpo-
šiljatelj in prodajalec je
Jos. Sohr v Somogy-Szill-u št. 197, Ogrsko.
„Sv. Antona srebr. jeki. kosa“ se iz-	Vsak naj zahteva cenik z do-
deluje iz neke posebne, z najplemen. ^ kovino meš. srebr. jeki. zmesi, koje izdelovanje je tajnost tovarne.
iftfl tmn P'ačam vsakemu, kdor OUU Ivi Ull rnore pokazati „Sv. Antona srebr. jeki. koso“ kake druge tvrdke.
mnft lzrtm Plačam vsakemu, ki 1UUU JviUU rnore izmed 100 „Sv.
Antona srebr. jeki. kosa“ dve slabi pokazati. — Kdor si hoče nabaviti popolno zanesljivo dobro koso, naj ne naroči nobene kose, dokler ni zahteval ilustrovanega ce-
ni|VeŠiOVŽiaK’.™rkoP°;	s 5 letnim jamstvom K 3-
Var. znam.
pisnico. Zimski meseci so najbolj ugodni za nabiranje naročnikov. Nabiralci imajo pred-'nost! Popolno jamstvo. — Pri naročbi 10 komadov se doda ena brezplačno. Vestna postrežba. Več tisoč priznalnih pisem in priporočil je na željo v vpogled.
Diamant-jekl. britev
Max Straschill
premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestiiacija
Y Ptuju ------------------
priporoča svojo najfinejšo, doma žgano garantirano pristno fino domače žganje:
Slivovka.
Droženka (Geläger)
zdravilno sredstvo.
Franz=žganje
zdravilno sredstvo.
Prava droženka (Geläger) in pravo Franz-žganje so za
namazanje itd. mnogo vplivnejša, boljša in cenejša kakor
z velikansko reklamo pod raznimi imeni za dragi denar ponujena Franz-žganja; nadalje:
Kaiserbirn-liker -	- -	-
kimljev liker...........
anis-liker..............
alaš.................
paprika-liker...........
poprov (Pfeffermünz-) liker
vaniljni liker..........
višnjev liker...........
rum za čaj..............
Kuba-rum................
Jamaika-rum.............
kakor tudi vsa cena žganja za iztoč v najboljši kakovosti.
Cene so vedno najnižje! Zahtevajte vzorce in proračune cen!
zdravilno sredstvo.
Brinje vec.
T ropi novka
(Treber).
Mika-itorji za surovo olje
iti
lokomobili.
m
Najcenejši obrat..............
Nobene nevarnosti ognja ali eksplozije.
Brez finančno-oblastvenega dovoljenja ali kontrole.
Popolna mlinska pohištva.
nauka & Mi ,BSzt.
„66“
šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi naši agente.
Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje
Ptuj, Hauptplatz 1.
Svarilo pred posnetki I Vsi od drugih prodajalen šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naših starejših zistemov, ki zaostaja v trajnosti, delazmožnosti in konstrukciji daleč za našimi novejšimi zistemi.
Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo !
Vzorci vezenja, šivanja in štopfanja zastonj in franko. — Reparature vsake vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje.
/akaj je
irancoiko žganje
kot domače sredstvo tako priljubljeno?
1.	Ker obribanje z njim v jutru človeka za celi dan okrepča.
2.	Ker je izvrstni osvežujoči dodatek k vodi za umivati.
3.	Ker kot umivalno sredstvo za glavo lasno podlago okrepča.
4.	Ker daje najboljšo ustno vodo, ki desinfecira ter osveži.
5.	Ker se je izkazalo izborno proti potu na nogah in rokah ter v ramskih votlinah.
6.	Ker odstrani bolečine pri boleznih kit in musklov.
7.	Ker umivanje z Diana francoskim žganjem truplo proti mrazu otrdi.
8.	Ker se je izkazalo izborno za masažo.
Te in še mnogo drugih blagonosnih lastnosti priznali so brezštevilni dopisi.
,Diana“ francosko žganje se dobi povsod, tudi v konzumnih društvih.
Cene: Steklenica št. 1. K —'50, št. 11. K 1 '20, št. III. K 2'40.
ti
za„
((
mo z
z. z o. z.
DUNAJ I., Renngasse 5.
JHP** Ni [treba [glasbenega znanja !!!
Št. 32. „Columbia kitare-citre“ vsakdo igra lahko takoj brez poduka, velike 49X35 cm. 41 strun, 5 akordnih skupin, jl 12 podloženimi polami not, z šolo in vsem kar treba K 11'—. Št. 33, iste z 6 akord, skupinami, 49 strun 55X42 cm vel. kompl. K 13'50. Mandoline-kitare-citre natanko kot št. 32, ali 62 strun, K 12‘50. Pole not per kos 15 h, 6 kosov 80 h, 12 kosov K 1'50. Akordne citre vsake kval. per kos K 3'50, 4‘—, 6'—, 7’50, 9'— in naprej.
Bogato izbero v godbenih inštrumentih vseh vrst najdete v mojem glavnem ceniku.
Brez rizike!	Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni liferant
Hanns Konrad razpošilj. hiša glasbil Brüx 227 (Češko).
Glavni cenik z okr. 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franko.
Gosle za šolarje in koncert.
Le najboljši izdelki v breznapačni izpeljavi.
Gosle za šolarje brez loka K 4*80, 5 50, 6*—, 6*80, 7-60, 8*60, 9-60, 11*—, 12*50, 14*—. Koncertne gosle po K 14*—, 17*—, 20*50 in 24*—. Gosle za oršester močno glasne, po K 28*—, 32*—, 40*—. Lok za gosle po K —*80, 1*—, 1*40, 1*80, 2*—, 2*40, 2*80 in naprej. Etui za gosle K 2*80, 4*20, 5*60, 6*—, 8*50, 10*50. Citre, harmonike, orglice, okarine, klarinete, inštrumente za trobiti, gramofone itd. v najbogatejši izberi. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po \povzetju ali naprej-plačilu po priznano jako zmožni svetovni firmi c. in kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD. Brux št. 227 (Češko).
Zahtevajte glavni cenik z okr. 4000 podobami, ki se vsakomur zastonj in franko pošlje.
Cena dobra denarnica.
Št. 7202 zldžena iz enega kosa močnega usnja, 4 predali, predal za biljete, 3 ključavnice, 9 cm dolga,. 6 cm široka K 1'20. Boljše denarnice po K l‘80r 2•—, 2'50 in naprej v zalogi. Najbogatejša izbera vseh vrst usnjatega blaga v mojem glavnem ceniku.
Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj ! Pošlje proti naprej-plačilu (20 h več za poštnino) priznano jako zmožna svetovna firma, c. in kr. dvorni liferant
HANNS KONRAD, razpr. hiša, Brüx št. 227 (Češko).
Glavni cenik z okr. 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko.
■	Prima orodje za žagico
Izdelovanje del s to žago je podučno in lepo opravilo za mlade in stare v prostih urah. — Štev. 9307. Prima-orodje žagica na močnem kartonu, 7 kosov orodja in predlogo, kompletno vK 3‘—. — Št. 9308.
Isto, 10 prima orodje in predlogo K 4-60. —Št. 9310. Ia žagična garnitura v škrinjici iz smrekovega lesa s pokrovom za porivati, s 9 Ia orodje K 7’20.
Največja izbera vsega tega orodja v glavnem ceniku.
Brez rizike!	Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
Pošlje po- povzetju izredno zmožna svetovna firma
c. in k. dvor. lifer. HANNS KONRAD^ razp. hiša Brüx 227 (Češka).
Glavni cenik z okr. 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko.
----Mag. pharm. drogerija in kosmetični laboratorij —-
K. WOLF
Odlikovanja: Zlata medalja, Dunaj 1902. Liferant c. in kr. dvorne
apoteke Dunaj.
„Pri črnem orlu“ MARIBOR Herrengasse 17.
Prosim čitajte: Pri nakupu v moji prodajalni ima vsakdo lepe dobitke z vpeljavo novega šekovno-blagajniškega zistema z rabatnim listom; s tem je zanesljiva kontrola za izdatke in prihranjenje celo pri najmanjšem nakupu. Pri nakupu kirurgičnih potrebščin, obvez, drož, medicinalnih vin, čaja, ruma, kognaka, parfumov, mila, toaletnih predmetov, fotografičnih aparatov in potrebščin, sadnih tekočin, dobi vsak kupec pri gotovem plačilu od blagajne avtomatično tiskani rabatni list, ki služi kot štedilna znamka. Ta list daje sledečo dovoljenje rabata:
Karl Wolfova orlova-drožerija
plača za tak šek ob koncu leta MR*» 2% rabata!
Celo pri najmanjšem nakupu štedite in zaslužite denar. Naj bi to, vezano z zagotovilom strogo reelne in dobre postrežbe, Vas napotilo, da mi postanete zvesti kupec.
P
Fabrika za pivo
Chômas Gôtz
m m Maribor. ^ m
n

Izdelovanje piva v sodih in steklenicah. Vsako leto se iz-

dela 60.000 hektolitrov.
J
F Domača pijača
narejena iz
Mo štiri a
da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt. „Mostin“ je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača za človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 1. te pijače, narejene iz „Mo-stina“ stane 9 K 60 h. Mostin se dobi pri
Posch.
trgovina „pri belem križu“ MARIBOR,
Koroška ulica 20.
Poštna razpošiljatev vsak dan. Svari se pred ponaredbami!
| Ali živi človek po smrti dalje ?
Na to velevažno vprašanje daje resni odgovor <3? knjižica, v katerej je naše življenje po smrti na eks-w perimentalni podlagi neovrgljivo dokazano in popol-noma prepričevalno zasigurano. Knjižica se dobi pri
|j T. Kunstiču v Konjicah
in velja 50 vin. v poštnih znamkah.
Knjižica je prepotrebna za vse sloje človeške ^ družbe, za bogatine kakor siromake, za mlade kakor ^ za stare ljudi, daje sladke tolažbe nesrečnežem in 9 obvaruje obupanega človeka pred samoumorom.
I
NB. Požurite se, zaloga gre h koncu; druge izdaje ne bo. Enake knjige se prodajejo le še na Nemškem, Francoskem, v Angliji in Ameriki.
mmmmmmmmmm®
Posteljne in namizne garniture
v najsolidnejši in najmodernejši izpeljavi.
Št. 2081. Bourette garnitura (2 post. odeji ca. 140X190 in namizna preproga ca. 138X138 cm z lepo vtkanim cvetličn. robom na bordo-rdečem ali olivnem temelju, prav cena, konkurenčna kakovost K 11'50. Posamezne posteljne odeje K 4*20, posamezne namizne preproge K 3'10.— Št. 2165. Ista v boljši kakovosti K 13'—, posamezne posteljne odeje K4'75, posamezne namizne preproge K 3’50. — Garniture v prima izvršitvi z bogatimi vzorci K 15, 16, 18, 20 in višje v mojem glav. ceniku. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Pošilja po povzetju priznano jako zmožna svetovna tvrdka
----- C. in kr. dvor. založ. H A N N S KONRAD ----------------
Razpošiljalnica v Briixu št. 227 (Češka).
Zahtevajte moj glavni cenik z okr. 4000 podobami na zahtevo zastonj.
Ura-kukavica K 6’80.
Štev, 4598. Lepo zrez. šild, zgoraj ptič, številke in kazalci iz kosti, kliče na uro in na pol ure, 32 cm visoka, kompletna, natanko regulirana, la „Schotten“-kolesje, samo K 6-00. Št. 4599, ista s ptičjim nastavkom K 7-50, 8-50, 9-80; z bogato rezanim šildom z nastavkom (jelenova glava) in z veverico okrašena K 10-50, 14-50. Glej glavni cenik! — Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje, po povzetju ali naprej-plačilu priznano zmožna svetovna firma v Briixu
Hanns Konrad, [. in kr. tlVOffli lifeiant BriiX l\. 227 MO.
Bogato ilust. glavni katalog z okr. 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko.
Konkurenčna budilka
št. 3946 po amer. zistemu, idoča v vsaki legi, zanesljivo kazoča, za službo rabna, dobre kakovosti, s 3 letnim pismenim jamstvom, K 2'90, 3 komadi K 8‘—, št. 3946V2 z v temi svetlikajočo se kazalčevo ploščo K 3-30, 3 komadi K 9-—.
Nikak riziko! Zamenjava dopustna; vrne se tudi denar. Razpošilja£poJpošt. povzetju ali če' se denar naprej pošlje prva tvornica ur
Hanns Konrad, [. kr. flVOt. zal. V Bruxu št. 227 (ČSŠkO).
Bogato ilustr. glavni seznam, z okr. 4000 pod. zastonj in franko.
Dobre harmonike kron 4*40
Nobenih colninskih izdatkov! Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
Št. 300s/4:	10 tast.,	2	registra,	28 glasov; vel.	24X12 cm	K	4'40
Št. 6543/4:	8 tast., 1	register, 24 glasov, vel.	28x14 cm	„	4'80
Št. 6563/4:	10 tast.,	2	registra,	28 glasov, vel.	30X15 cm	„	5'40
Št. 3053/4:	10 tast.,	2	registra,	50 glasov, vel.	24X12 cm	„	6' —
Št.^6631/.,.:	10 tast.,	2	registra,	50 glasov, vel.	31X15 cm	„	8'—
Šola za lastni poduk k vsaki harmoniki zastonj. — Razpošiljatev direktno privatnim po povzetju ali naprej-plačilu skozi priznano izborno svetovno firmo
c. in kr. dvorni liierant Hanns Konrad,
razpošiljevalna hiša za godbeno blago, BRÜX št. 227 (Češko).
Zahtevajte bogato ilustrirani glavni cenik z okr. 4000 slikami, ,ki se takoj vsakomur zastonj in poštnine prosto vpošlje.
50.000 kosov prodanih!
DD ACTH	ne košta
I ilUiJ JL U	prav nič
vsakdo, ki za to prosi, dobi ZASTONJ škatljico sigurnega ZDRAVILNEGA SREDSTVA proti REVMATIZMU in GIHTU.
Jaz sem leta dolgo na revmatizmu in gihtu trpel in nobeno f zdravilo mi ni dalo najmanjše olajšave: zdravniki so obupali nad ozdravljenjem. Kar nakrat se mi je posrečilo, da sestavim mešanico 5 popolnoma nedolžnih ingredencij in to sredstvo me je v najkrajšem času ozdravilo. Poskusil sem to zdravilo potem pri znancih in sosedih, ki so trpeli na revmatizmu, tudi na hospitalnih bolnikih, s tako čudežno presenetljivo ugodnimi uspehi, da so morali celo odlični doktorji priznati, da je moje sredstvo pozitivno uspešno.
Od tedaj sem z njim stotero popolnoma brez pomoči se nahajajočih oseb, ki brez pomoči niti jesti niti se oblačiti niso mogli, ozdravil in sicer take v starosti od 60 do 75 let, ki so mnogokrat čez 30 let pod to boleznijo trpele. Jaz sem se odločil, da razdelim več sto škatljic prosto, da bodejo imeli od tega tudi drugi vbogi trpeči dobiček. To je čudežno sredstvo in ni dvoma, da bolniki, ki so jih celo doktorji in bolnišnice za nevzdravljive proglasili, postanejo zopet popolnoma zdravi.
Zapomnite si, jaz ne zahtevam nobenega plačila,
temveč vas le opozarjam, da mi vpošljete svoje ime in naslov z zahtevo po prosti poizkusni škatljici. Ako potem več potrebujete, je cena jako nizka. Moj namen ni, da bi si pridobil iz moje iznajdbe veliko premoženja, temveč jaz hočem le trpeče ozdraviti. Obrnite se s svetovno poštno dopisnico na: M. E. Trayser, št. 919, Bangor House, Shoe Lane, London, Angleško. Poštna karta stane 10 vinarjev, pismo pa 25 vinarjev poštnine.
NB. Ako bi to zdravilno sredstvo še nadalje potrebovali, dobite je lahko od kakšnega zdravnika ali pa v tamošnji apoteki.
Pohabljenje roke pri splošnem, akutnem artikularnem revmatizmu.
9
5 kron 17BHk
košta moja prava švicarska zistem Roskopf-pat.-anker-rementoar-ura št. 4060 z masivnim, solidnim, anti-magnetičnim anker-kolesjem, prava ciferniea iz emajla, (ni papir), nikelnasto pravo ohišje z varstveno plombo, šarnir-pokrovom čez kolesje, gre 36 ur (ni 12 urna ura), okinčani in pozlačeni kazalci, natanko regulirana, 3 letni garancijski list, en kos K 5'—; št. 4062 s sekundnim kazalcem K 5'50; št. 4098 v pravem srebrnem ohišju brez sekundnega kazalca K 11'50; št. 4101 s sek. kazalcem K 12-50; št. 4079 ista v jeklenem ohišju K 6•—.
Najbogatejša izbera vseh vrst ur v mojem glavnem ceniku. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu
prva fabrika ur
HAIS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Brüx 227 (ČeSka).
Glavni cenik z okr. 4000 podobami na zahtevo gratis in franko.
Brivska garnitura št. 8730 jako praktična
v lepo polirani leseni Skrinjici, ki se da zapreti, 20 cm dolga, 15V2 cm široka, 6 cm visoka, zrcalo za briti, ki se da premikati, vsebuje vse brivske potrebščine: 1. Eno britev iz la Solin-ger-srebrnega jekla, 4/8 široka, 1ji votlo brušena, primerna za vsako brado in gotova za rabo. 2. En dobri jermen za brusiti. 3. Ena doza mase za brusiti. 4. Ena doza antisept. mila za briti. 5. En zaniklani piskerček za briti. 6. En Čepič z zaniklanim držajem. Kompletna v prima-kakovosti
—.......... samo K 5*— samo. ...................
Ista garnitura, ali z varstveno priredbo za nevajene (ranjenje izključeno) z navodilom K 5-60. St. 8740 najnovejša garnitura za briti, ima namesto britve zaniklani varnostni aparat s 5 dvoreznimi klinami, jako priporočljivo za nevajene K 4‘80.
Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj!
Razpošiljatev direktno na privatne po povzetju ali naprej-plačilu skozi priznano jako
izborno svetovno firmo
HANNS KONRAD, c. in kr. dvor. lif., Brüx št. 227 (Češko).
Zahtevajte glavni cenik z okr. 4000 podobami, ki se takoj vsakomur zastonj in franko vpošlje.
Dobre, srebrne cene nre!
Prava srebrna rementoar-ura, štempljana od c. kr. oblasti, z emajl-cifernico, kazalcem za sekunde, natanko regu irana, ohišje, ki se dobro zapira, K 8*40, z dvojnim manteljnom K 12*—, z anker-kolesjem zistem Roskopf, odprta K 11*50. Ista s 3 srebrnimi manteljni K 12*—. Prava srebrna premfirana anker-rementoar-ura z dvojnim manteljnom (3 srebrni manteljni in poskočni pokrov), la kolesje, 15 rubinskih kamenjev, fina emajl-cifernica, kazalec za sekunde, natanko regulirana
K 16*50.
Vse ure so najnatančneje regulirane in repasirane. Za vsako uro strogo reelno pismeno 3 letno garancijo.
Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošiljatev po povzetju skozi priznano zmožno svetovno firmo prvo fabriko ur
Haims Konrad
c. in kr. dvorni liferant, Br0x, število 227 (Češko).
Glavni cenik z okroglo 4000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Zaloga blaga v vrednosti okoli pol milijona kron.
K 8*40!
postavno zavarovan
Lekarnar A. Ihierry-iev iislzam
je pristen samo, ako je steklenica opremljena i zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Vsako ponarejanje in razprodaja drugih balzamov s znam-ko, katera lahko moti, se bo postavnim potom zasledo-• °ilnxT ainova	balzam služi zunaj in znotraj On
je: l. Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem pljučnim in prsnim boleznim, olajša katar in ustavi izpljuvanje, odvrne bolestni kašelj in enake zastarele bolezni. 2. Posebno dobro uspeva pri vnetju vrata, hripavosti itd. 3. Odstrani mrzlico. 4. Ozdra-vi vse bolezni jeter, želodca in črev, posebno želodčni krč koliko in trganje v truplu. 5. Odstrani bolečine in ozdravi zlato žilo. 6. Čisti ledvice, odvzame hipohondrijo m melanholijo ojači tek in prebavo, razredčuje slez in ...	,	c s . ari. 7. Je posebno dobro sredstvo proti zoboholn
vothm zobem, gnilobi v ustih, odstrani riganje in neprijeten duh iz ust in želodca’ 8. Odprav, črve, trakuljo m utešiije padavico. 9. Od zunai dobro služi prod ra nam, progam, senu, krastam opeklinam, zmrzlim uddm, odvzarn^ davobol šumenje, trganje, usesno bol itd. Več pove navodilo. 10. Je sredstvo ki se rabi’ zunaj in znotraj in brezdvomno pomaga, ni drago in ne škoduje nikdar zaradi
se ne razpošilja. Pošilja se samo proti predplačilu ali povzetju.
Naslov natanko:
Lek« Idoli Tbimy „pri angeln vrtu“ v Pregradi pii Rogatcu
Allein echter Balsam
•u i*r Schulzmscl'l^hekcj
.Thierry in Preme®
hi R«h!tsek-Sauerhpiinn!^|
des A. THIERRY In pregrada.
Moč in uspeh.
pristnega centifoliistega mazila
preje imenovano „čudežno mazilo.“
je	14 let obstoječo
£r^orko (Bemfrass), katero se je smatralo kot neozdravljivo, y novejšem času celo 22 let trajajočo, raku podobno bol.
te„a	0dpraV' zastrupijenje krvi in so po rabi
tega mazila boleče operacije in amputacije nepotrebne.
proti bolezni prs nora rini? °	tifo,iJsk ° mazilo se rabi:
poškodbam, odprtim, obribanin^'in^n^Vi^"1"1 zastareI,'m vrstnim ranam, bramorki onekTinin, 0;tekll™n°gam, vsako-črvu, oteklini nohtov mehuriem ^>tJli?z?b,,narn> prsnemu otiskom vsake vrste raku „rlif’ °/eA/ 7,/ vratu> žuljem in ranam otrok itd — Raznnšilia ’ P el.ežanJu bolnikov, zaušesnim in drugim •*,Kazposilja se najmanj po dva lončka do 3 K ftf) vin izključno proti predplačilu ali poštnem JovzeÇu. ^	’
Edini nakupni vir:
Lekarna „pri angelj - varuhu“ A. THIERRY
v Pregradi pri Rogatcu.
9*
Zavarovane depozite 6 milijonov !
________Najstarejša banka v deželi.------------
Srečke, ki obdržijo vrednost! Gotovi dobitki!
Avstr. 3% zemljiško-kreditne srečke od leta 1880.
4 srečkanja na leto !	Vsaka srečka dobi 1
76 glavnih dobitkov, vsak po 90.000 kron.
Mi odajamo 3 procentne zemljiško-kreditne srečke od 1. 1880 proti kaši po dnevnem kurzu ali mesečnemu plačilu po K 9.—.
Velike dobitne šanse dajo
Turške 400 Fr. državne srečke.
6 srečkanj na leto!	Vsaka srečka dobi!
219 glavnih dobitkov po 400.000	:21S»glavnih do-
bitkov po 200.000 Fr. Mi oddajamo turške 400 rr. srečke proti gotovini po dnevnem kurzu ali po mesečnemu plačilu po 8 kron.
Jako ugodne so tudi
ogr. državne premijske srečke od 1. 1878.
Vsako leto 2 srečkanji! Vsaka srečka dobi I 10 glavnih dobitkov po 240.000, 10 glavnih dobitkov po 200.000 K. Do leta 1920 se mora vse srečke z dobitki vleči. Mi oddajamo ogrske državne premijske srečke o. 1. 1870 proti kast ali 1 cela srečka proti mesečnemu plačilu po 16 K, pol siečke proti mesečnemu plačilu po 8 K. Pr'
čilih vposlati je prvi obrok. Igralna pravica na vse dobitke takoj. Vsak kupec zamore glavni dobitek popolnoma zadeti. Nobena družba. Bančna in veletrgovska hiša
L. Herber, Brno (Brfinn), GroBer Platz 3.
Pismene naročbe se takoj izvrši Nakup in pr
daja državnih rent obligacij, akcij po
Preje
18 K.
Krasna anker-remontoar
GUoria-srebro
ura za gospode, 3 krasno graviran kapseljni in pokrovi (Sprungdeckel), h« medaili (Medaillenpriigung), „la rubiš; natanko idoča, 3 leta pismene garancije proti povzetju samo o K.
daja drzavnm rem,	------ r
dnevnem kurzu. Posojila na srečke do polne kurzne vrednosti proti mesečnih obrokihnazaj-pla-čilno. Liste srečkanja vseh srečk z. L K 1 60- Fn nas izplačilni dobitki čez 10 milijonov-
Fateka ur J. Konig
Dunaj Vil, 463, KaiserstraBe 101.
nas	..... ...........................
Lekarna pri „Marija pomagaj'11
(poleg župne cerkve)
Otto Schvvarzl & Comp., Celje.
..	, I_ Pv__ Xn l r-l inr»7Pr
najcenejši nakupni vir vseh potrebščin za bolnike	in ¡nožen skejšp
cialitete. Priznana domača sredstva. Medianah») ^aTada-n?no in kognak. Bral
fZf%ZeVlmilo,’parfumi in toaletno blago. Zdn bandi, obveze, mag j j	__ Homeopatična lekarna.
prebave in pomanjkar proti kašlju, bnpavosti in zasiinje,
Mentol francosko Žganje,	in okrepča, priznano domače sreds.
Odvajam* plinu, rdeče zacukrane, p^omvfpn zadiranju, trdemu trup,ju, bolem, črevesja . -	.,	.•*__nrnti lrrnfu in napihnjenemu vratu h A. •	..	.	.
-----a A • — *n /v	. ¡s
gihtu in revmath
Zdravila za živali1--------------—
Restitucijski fluid za konje, »krepčanje in obribanje udov itd. » K 160. kConjsk/ prašek 1 pospešuje veselje do krme in prebavo ter obvaruje pred bolem,jo a A -
tfomeopatUne svinjske kapljice a KT- m K 50. ^ ^ (. y ^ se fltfj preskrbi! ^
tm- Vsak dan poštna pošiljatev, proti povzetju!



O
—
hoče lepega in cenega, vsakovrstnega blaga za poletni in zimski čas, kakor: Za moške: štof za obleko, pravi koroški domači loden, cajg za hlače in - obleko. Za ženske: volneni štof, damentuh, loden, satin, druk, platno za srajce in rjuhe, oksfort, gradi, bele in barvane mizne prti, tepihe, vsakovrstni barhent, šivane odeje, kocne za konje, volnene kocne za hišno porabo. Za mlinarje : vsakovrstne volnene in Židane paj-telne, pravo domačo platno (Hausleinvvand). Veliko zalogo Židanih, štrikanih in volnenih robcev, (Kumethauben für Pferde und wasserdichte Plachenstoffe) in še mnogo drugega blaga, ta se naj obrne v zaupno zalogo
L. F. Slawitsch in Heller v Ptuju
(na Ferschovem)
trgovska štacuna z manpfakturnim blagom.
Vsaki naj obišče našo trgovino, saj se mu bo muja izplačala.
= Pain-Expeller---------------------
se sme le zunanje rabiti.
Sigurno vplivajoče namazanje pri gihtu, trganju v udih, akutni in kitni revmi, bolečinah v hrbtu in križu, Hexenschuss, otrpljenju, zunanjemu prehlajenju, iz-pahnjenju udov, oteklim udom, vnetju itd. ter kot zunanje okrepčalno sredstvo po vsakem naporu. Manj kot 2 steklenici se ne more razpošiljati in stanejo proti povzetju ali naprej-plačilu svote 3 kron 60 vin.
Pristno angleško mazilo za varstvo
kože
brez vseh škodljivih in prepovedanih snovi, učinkuje ugodno in gotovo proti vsaki bolezni kože. Odstranja čudežno vse nečistosti kože, obraza in telesa, kakor: pege na lici, jetrne fleke, Mittesserje itd., mo-zole, gube in trdo kožo, napravi rdečo roko čisto in nežno in podeli obrazu pri neprestani uporabi mladostno nežnost. Vsak večer prej ko se gre spat, naj se namaže obraz ali tisti del trupla, kateri se hoče, da se pomladi ali da nežen postane, na roke naj se natakne rokavice in tako naj se pusti čez noč sredstvo učinkovati. Zjutraj naj se z mrzlo vodo in nevtralnim milom (najbolje je moje boraksovo milo) zmije. Vsak lonček mora imeti na pokrovu ponatisnjeno: Lekarna „Pri angelu varuhu“ A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. 1 lonček pristnega angleškega mazila za varstvo kože in boraksovo milo velja 4 krone.
Hematin-krogljice
so najzanesljivejše sredstvo proti bledici in malokrvnosti in tem sledečim boleznim. Učinkujejo redilno in pospešujejo rast krvi. Kakor hitro se opazi pri komu znamenje slabe krvi in bledice, kateri sledi utrujenost, slabost živcev, srčno utripanje, težko dihanje, motenje prebave, želodčni krč, omotica, neznosni glavobol itd., naj se takoj naročijo Hematin krogljice, katere so zanesljivo sredstvo proti bledici in malokrvnosti. Hematin krogljice se napravijo sveže na vsako naročilo v lekarni Adolfa Thierry „Pri angelu varuhu“ v Pregradi pri Rogatcu. Škatlja stane 4 krone. Vsaka škatlja mora imeti lastnoročen podpis izdelova-
telja.
Zagorjanski prsni sirup
je prijetno in lahko užitno sredstvo za odraščene in otroke vsake starosti. Učinkuje utešljivo proti kašlju, davici, prsnem in pljučnem kataru, zaslizenju, bolestnem pljuvanju, bolečinam v prsih itd. Vpliva pomirljivo in bolečine odstranjajoče tudi pri starejših prsnih in pljučnih boleznih. 1 cela steklenica stane 3 K 30 v.
Pristne angleške kaskara-sagrada kričistilne krogljice.
Zavitek s 6 škatljami stane Iranko 4 krone. Manj kot en zavitek se ne razpošilja Priporočajo se za pospeševanje odvajanja brez škodljivih nasledkov.
Johann Steubte o^j
sobar v ptuju
priporoča vse vrste sofcov najboljše kakovosti in po naj*
nišjit) cenal).
= nakupuje vse vrste lesa po najvišjih cenah. = PUr* Stara, reelna tvrbka.
xxj±ïiHÀiiïïilïizikiz
FRANZ SCHÖNLIEB
Gewehrfabrikant und Feinbüchsenmacher Ferlach (Kärnten).
Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (Büchsflinten) od K 58'— naprej. Werndl-puške od K 14'— v kalibru 28 Lankaster; vse vrste orodja, municije, blago za lovski šport po najnižjih cenah. 1 dvojna Hammerles-šrot-puška od 85 K naprej, vse vrste autom. pištol, Browning, Steyr, Pieper, kal. 6 35 m/m, cena od K 44'— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove šafte.
111. ceniki brezplačno.
AL0IS1A LAN
trgovina i apnom in nntom
= Pragerhof=
priporoča
apno in cement najboljše kakovosti in po najnižjih cenah v malem in velikem.
Varstvena znamka.
slabosti črev, koliki, zlati žili itd. je edino pristen z znamko rdeči rak. Dobi se v vseh apotekah ali direktno pri edino opravičenemu izdelovalcu
Ladisiaus Foldes, apoteka „rdeči rak”
Pozsony 141/137 (Prefiburg) Ogrsko.
Ponaredbe se sodnijsko zasleduje! — Cena 1 steklenice 70 vinarjev -- Po povzetju 6 steklenic franko K 4 60.
Generalni depot za Avstrijo! Paul Redtenbacher, apoteka „Genfer Kreuz“, Dunaj XIII., Auhofstr. 141 ¡137.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proii slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, steklenica K 1’20 proti kašlju, težki sapj itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce steklenica 1 K; izvrstno mazrlo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a K 1*20, — Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1’60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1' — . Razpošiljatev
L. H ERB ST, apoteka,
Bleiburg na Koroškem.
\¥Š
’S	T|	1	. J •	1 |	|	ö
e^j Pozor pred manjvrednim blagom!
Tomaževa moka
je ob vsakem času in za vse kulture najboljše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino. Za čistost, vsebino na skupni in v citronski kislini raztopivši fosforjevi kislini ter finost zme-ljenja pod znamko
, deteljice“
znane in še več kot 30 let rabljene splošno priznane Tomaževe moke jamči
Prodajalna pisarna fosfatove moke čeških Tomaževih
tovaren
Dunaj l„ Bauernmarkt 13.
roi
,Qi
-
O
©
8
IjtlTaCCCtCCCOTO)!^
Najboljši pemski vir za nakup!
Ceno perje za postelj in daune!
1 kila sivega, dobrega, Slišanega perja za postelj 2 K,
boljšega 2*40 K, prima pol-belega 2*80 K, belega 4 K, belega flavmastega 5*10 K, 1 kilo snežno-belega, šlisanega najfinej-Šega perja za gospodo 6*40 K in 8 K, 1 kila belega, nešli-sanega, flavmastega perja (Rupffedern) 4*80 K in 5*20 K, Kaiserrupf 5*80 K, 1 kila sivega daunastega flavma 6 K in 7 K, snežno-belega 10 K, najfinejši prsni flavm 12 K. mp* Ako se 5 kil odvzame franko.
----------#----------------
Gotove, napolnjene postelje
iz tesnonitnega rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga (Inlettstoff), 1 tuhent 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema blazinoma vsaka 80 cm dolga in 60 cm široka napolnjena z novim, sivim, zelo trajnim, flavmastim perjem za postelj 16 K; poldavne 20 K; davne 24 K; posamezne tu-hente 10 K, 12 K, 14 K in 16 K; posamezne blazine za glavo 3 K, 3*50 K in 4 K; tuhente za dva 200 cm dolge, 140 cm široke 13 K, 14*70 K, 17*80 K in 21 K; blazine za dva 90 cm dolge, 70 cm široke 4*50 K, 5*20 K, 5*70 K ,* spodnje tuhente iz lepo pisanega gradlna za postelj, 180 cm dolga, 116 cm široke 12*80 K, 14*80 K. Otroške postelje, štepdeke, matrace po nizkih cenah razpošilja proti povzetju od 12 K naprej franko. Zavoj zastonj.	Izmenjava dovoljena, ako
se ne dopade, plačam svoto nazaj.
S. Benisch v Deschenitzu 642, Čechy.
Bogato ilustrirani cenik se dobi zastonj na zahtevo.
Wenzel Schramm
izdelovatelj godbenih inštrumentov
CELJE, Grazerstrasse 14
riporoča svoje priznano dobre in cene izdelke i. s. fine olske violine, citre, gitare, harmonike, vse inštrumente za trobenje iz lesa in pleha, največja izbira v violinskih lokih, koncertne strune (quintenrein), strune za citre z luknjami. Vse reparature se takoj izvršijo in najceneje računijo. Stare, čeprav defektne violine in cello se izmenja. K vsakemu inštrumentu dam eno „šolo“ zastonj.
Najcenejši in najboljši nakup !	—
R. Polzi, Leitersberg
pri Mariboru.
Najcenejši nakupni vir v špecerijskem blagu.
Razprodajalnioa
Mauthnerjevih semen.
BfF Nakup vseh deželnih pridelkov.
Važni nauki za kmetovalce, živinorejce!
Richterjev staroznani in priznani
i Mi n
za konje, govedo
in svinje!
Ti prašeki so najboljše pitalno in izrejno sredstvo, zvišajo množino mleka pri kravah, služijo za okrepčanje in razvitek živalskih kostij, povečajo veselje za žreti in pospešujejo prebavo.
Richterjevi Welser-živinski redilni prašeki niso nobeno tajno sredstvo, marveč blago, ki se, kakor je to zlasti oblastveno priznano, sme splošno prosto prodajati. P. n. kmetovalci bodejo dobro storili, da v slučajih obolenja svojih domačih živali živinozdravniški nasvet in pomoč
poiščejo.
Stanejo le pri zavoju 60 vinarjev; 4 zavoji stanejo dve kroni
in se dobijo povsod v boljših trgovinah, tam kjer visijo Richterjevi plakati. Pazite na znamko pristnosti! Kjer se ne dobijo, obrnite se
naravnost na
Wels, 0. 0.
= Ustanovljena 1. 1700. =
Trgovina z medicinalnim, drožijskim in sanitetnim blagom.
Nadalje si usojam opozarjati na od mene v promet dane praktične veterinarske-rojstne-vezi (Kalberzieher)
veterinarski rojstni oglavnik (Oebnrtsbalfter)
(postavno varovani z avstrijskim patentom št. 34,975, z ogrskim patentom št. 42751, D. R. G. M. št. 326.377)
obstoji iz dveh posebnih zanjk za noge in ene zanjke za glavo. Ta oglavnik Je že skozi leta pri mnogo graščakov in kmetov v rabi in so mnogoštevilna hvaležna priznanja na razpolago, zlasti tudi od živinozdravnikov. Kdor je ta oglavnik le enkrat poizkusil, ne rabil bode nikdar več štrika. Ta vez olajša rojstvo pri napačni legi na glavi in sploh pri težki poroditvi. Glavno zanjko se prav lahko čez ušesa teleta dene (kar zamore vsaka hlevska dekla storiti); s tem se teleta na dolgo potegne in krava steleti mnogo lažje.
Izredno nizka cena tega „oglavnika“ omogoči njegovo nabavo tudi najmanjšim kmetovalcem. Celotna garnitura košta pri franko-dopošiljatvi samo 3 K, dve garnituri koštajo K 5-60, 10 garnitur K 25’— franko po povzetju. Da se večjih poštnih troškov prištedi, se prosi, da naj se najmanje dve garnituri nakrat naroči. En sosed se bode dal lahko prigovorih, da skupno naroči. Kmetijska društva se opozarja zlasti na ceno za 10 komadov.
Svari se pred manjvrednimi posnemanji in se iste tudi sod-nijsko zasleduje.
Izvedeniško spričevalo
gospoda dr. Karl Keller, profesorja na porodo-pomožni kliniki c. k. živinozdravniške visoke šole na Dunaju:
Takozvani „oglavnik“ so napravljeni iz čistega materijala, ki omogoči prav temeljito sterilizi-ranje; vkljub temu obdržijo, v nasprotju z drugimi mnogo rabljenimi porodnimi štriki, na popolni način svojo mehkost in dobrost. Rabijo se vsled tega lahko in zanesljivo in jamčijo največje varstvo teleta kakor krave potom porodne zanjke. Po rabi se dajo te zanjke prav lahko z umivanjem sčistiti in se prav hitro posušijo.
Ta „oglavnik“ se je v nekaterih slučajih na porodo-pomožni kliniki poizkusno v polno zadovoljstvo rabil in se njegovo rabo v slučaju potrebe pri ekstrakcijah v porodnih slučajih pri velikih domačih živalih najbolje priporoča. Te porodne zanjke se bodejo i zanaprej zaradi njih izvrstnosti zlasti v higieničnem oziru na imenovani kliniki rabile, i. r. prof. dr. Karl Keller.
C. k. ekonomijsko okrajno vodstvo Horelic piše:
9.	decembra 1909. Prosim za vpošiljatev dveh garnitur „oglavnika“ za pois-kus. V slučaji primernosti nadalj-no naročilo.
18. decembra 1909.
Prosim za takojšno vpošiljatev desetih garnitur „oglavnika.“ Bil sem v prijetnem položaju izvedeti in videti Vaš koristni izdelek, ki ste ga našemu ekonomu vposlali in prosim za takojšno vpošiljatev garniture. Stephan Csiki
prezident kmetijskega kazina Szent Gericze, komitat Maros Torda,. Ogrsko.
Najboljšo zadovoljnost v Teplitzu in celem okraju najdejo Vaši izdelki, dobro ime celo na Saškem Wenzel Rehwald načelnik kmetijske družbe, Mol-dava, Češko.
Naznanjam Vam, da imam z Vašo garnituro porodnih štrikov dobre uspehe in da se je na nekem kmetijskem zborovanju 20 članov oglasilo, ki jo hočejo kupiti. Naročam torej tem potom 20 garnitur tega „oglavnika.“
Josef Billey
upravni vodja kmetijske družbe za severno-vzhodni del srednjih gora v političnem okraju Ustje.
Prosim za vpošiljatev 10 garnitur Vašega patentiranega „oglavnika.“ Isti se je prav dobro obnesel.“
Franz Absolon
živinozdravnik, Auscha, Češko.
M M Straschill’ova grenčica iz zelenjave Jg M
(StraschilFs Krauter-Bitter)
iz premiirane štajerske žgalnice finega domačega žganja in veledestilacije
¡*? * je*izdelekfnajvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu.
M M Straschili’ova grenčica iz zelenjave M 61
je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeluje se iz najboljših kot domača ter želodčna sredstva ¡znanih dobro vplivajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najfinejših temeljnih snovi.
I III Straschill'ovi grenčici iz zelenjave 0 M
vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine naj-izbornejše vrste. Ekstrakcija, t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono ekstracijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče.
M M Straschill’ova grenčica iz zelenjave M IS
je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin.
S S Straschili’ova grenčica iz zelenjave S S
vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in truplo in je
jako prijetna.
M M Straschill’ova grenčica iz zelenjave S S
je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka!
M S Straschill’ova grenčica iz zelenjave M S
je neobhodno potrebna pri večjem telesnem naporu in štrapacah. Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju,
vojaštvo, romarje itd.
S S Straschill’ova grenčica iz zelenjave S S
je izvrstna dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi).
S S Straschill’ova grenčica iz zelenjave M H
dobi se v vseh boljših tozadevnih trgovinah, kavarnah itd.
Zahteva naj se povsod izrecno
M M Straschill’ovo grenčico iz zelenjave M M
(„StraschilFs Krauter-Bitter“)
in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago.
Max Straschill v Ptuju
premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija.
fKgestiv
pristni angleški prašek za jed in prebavo
je neprekosljivo domače sredstvo, učinkuje in pospešuje prebavo in tek, krepča želodec, čisti kri in zabrani napredovanje bolezni prebavil. Priporoča se posebno po užitku preobilne, mastne hrane in pijače. Vpliva proti kovčanju (Sodbrennen), želodčni kislini. Čisti kri in zabranjuje početek in napredovanje bolezni prebavil. Četrt ure po zaužitku hrane se vzame eno ali dve majhni žlici tega praška na vodi ali vinu in se izpije na vrh pol kozarca vode ali vina. — Skatlja stane 3 K.
Pristna angleška
Tannochinin-pomada
za rast las
prepreči izpadanje las, prerano osivljenje las, je absolutno neškodljiva in jo je priporočati pred vsako slično pomado. En piskerček stane 4 kron.
Prašek proti hemeroidam
zanesljiva pomoč, ozdravi in odstrani hemeroide, (zlato žilo, krvo-tok iz črevesja, vozle). Se rabi le zunanje brez motenja pri delu. Več pove rabno navodilo. — Ena škatljica stane 8 kron.
Naslovi se pri naročbi ali pošiljatvi denarja:
A. THIERRY,
))
»
M
Pregrada pri Rogatcu.
Lekarnarja A. Thierry
balzam in centifolij-mazilo
itd. so tako splošno kot domača sredstva priznana in razširjena in se jih povsod odlikuje, da sploh nadaljnega priporočila ni potrebno.
ii vlitega jekla
režejo boljše kot britva.
1 kosa, 1 brusni kamen, 1 kosir K 3 -,	10 kos K 20'—,	10
brusnih kamnov K 5'—.
Pošilja Iranko
Johan Oder
Sv. Lovrenc pri Mariboru.
Zaloga vsakovrstnega jeklenega blaga, kakor: kos, srpov, sekir, cepinov, motik.
Vsak trgovec
ki hoče uspešno inzerirati, naj se obrne na
m ekspedicijo anons m
J uli ii s Leopold
kom. di. BUDIMPEŠTA *11., Eliiatitiing «1
ker se tam inzeriranje v vseh listih in koledarjih sveta s posebnim strokovnim znanjem vestno, natanko in hitro, ter po solidnih cenah priskrbi. Zastopstvo čez 265 koledarjev, centralna pisarna ogrskih provinčnih listov, uprava raznih listov. Vsako pojasnilo daje se p. n. inzerentom brezplačno.
Po zelo znižanih, cenah ! <a^PQ
..	Ivan Berna ■■
v Celju, Herrengasse štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju.
"Prwl| I S-fvA v vel>ki izberi, politirano, mat X. uuiatJVU in lakirano, vloge za postelj, matrace, blazine, tuhne, posteljske odeje, preproge iz špic itd., divani, zofe, stoli po najnižjih cenah tudi na obroke priporoča P. Srebre, Maribor, Tegetthoff str. 23.
dobro raščene z bogatimi koreninami, Burgunder, Risling, Gut-edel, Silvaner, Traminer, Mosler, Portugiser, Muskateier in Ruländer v velikem in malem se dobijo pri p. Srebre v Mariboru.
(eiljene me
9f
Siie lUiegi mda Kata
ki se razpošiljajo, so
Radinska zdravilna m slatina’
a
(„Radeiner Heilquelle“)
najmočnejša vseh natron-lition-slatin, podobna znani Bilinski slatini, katero pa s svojo vsebino prekaša.
Radinska Jurjeva slatina
(„Georgsquelle“)	..
srednjo močna kisla voda v karakterju Preblauske J
r\
slatine.
Radinska ,Gisela-slatina‘
(„Giselaquelle“)
voda, ki ima mnogo proste oglene kisline, ki je pa glede vsebine soli lahka, podobna „Gießhübler-slatini.“
Zdravilišče Radince
poštna, brzojavna in železniška postaja Radinska kopel j (Bad Radein).
m Pitno in kopeljno zdravljenje, m
Sezija od 1. junija do 15. septembra.
3o:
30
1000 kron plačila
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira.
Ako to ni res, plačamo
¡C 1000 kron nettoi 'Vi
vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile.
MT* Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Gospod Josef Silhavy piše:
Velecenjena tvrdka!
Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dobil, prosim da mi pošljete en zavoj Čara à 6 kron po povzetju.
Z velespoštovanjem
Josef Silhavy, Erszebetfalva, Ogrsko. Cara-Haus, Kopenhagen.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam. Vaš	O. V. M., Kopenhagen.
Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. — W En zavoj tara stane E kron, dva zavoja 10 kron.
Cara-Haus, Kopenhagen K. 125, Dansko.
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji).
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,Adler4
w- Vozna kolesa.
-----Ceniki zastonj in franko. -
mam
Domoznanski oddelek
ŠTAJERČEVI
1912
17584/1912
050.9(497.4Ptuj)
Srebrne 0300036 „ s 3 sreb. mameiji „
Prava tula dvoj. m. „ 13'— Ploščavn. jeki. ure „ 6‘— Amer. zlato-duble . „ 10'— Goldin Roskopf-ure „ 4'— Nikelj „	„ „ 3‘—
14 kar. zlate damske „ 19"— 14 „	„ gospods. ., 40"—
Srebr. Omega la kv. „ 28-— „ Schaffh. Ia kv. „ 48"— obe s pričevalom o teku. Srebrne pancer verižice
K 2-
14 kar. zlate veriž. „ 20'— 14 „	„ prstani „ 4- —
Ure na pend. bijejo „ 9'50 „ za steno . . „ 2‘40 Budilnice ...... 2'40
„ sveti po noči „ 3'—
M
g »
co
Železniške' Hoskopi Pat. ~W4 K 5
dvojni manteij K 7
v 6 kamenjih, pravo nikelj-nasto ohišje, 2 mantelja za prah, lepa emajl cifernica, gre 32 ur, garantirano gre na */, minute.
Budilnica
K 2-70
ista z 2 zvoncema in najboljše vrste 3'50.
p- sr
o CD !-*•
p
o-
o ■—■
f=U
¡=3
P»
„P»
er a H -j P o
N
2.S"-
2,?
T3 S.
cn
ta
“5
S
O
kZ!
P®
CO
o
tú
A. Kiffmann
S največja zaloga urskih fabrik. $
Specialist boljših ur, zlatega in srebr. blaga
"Maribor m Štajerskem, št. 322, (krs«. firma).
w
C0BISS S
zelo močno, s kam K 4*50, zlato na srebru K 2*—.
Št. 1582,14kar. zlato masiv K 5*—, novo zlato K 3*—.
Št. 1613,14kar. zlato
močno kot slika K 14-- , novo zla o K 5*40, v srebr u K —*90,14 kar. zlato malo tanjše kot slika K 8*—, v novem zlatu K 3-70.
Št. 1213. Ura na pen-delj, samo Ia kak. z masivnim kolesjem i* mesinga, bije cele in pol ure K 9 50; igra 2 godbena komada K 14 —; le vsakih 8 dni naviti več K 3'—. Srebrne ure K 6 50. Ure za steno K 2 40.
KNJIŽNICO IVANO POTRČA PTUJ