Kako do boljših (pravičnejših) osebnih dohodkov
Uveljavljanje in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov v OZD z določbami samoupravnih sporazumov dejavnosti
Svet za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke pri občinskem svetu ZS Ljubljana Šiška je v letih 1983 in 1984 vodil glavne aktivnosti pri uveljavljanju ustavne pra-vice delavcevt.j. pravice prisvajanja rezultatov dela kot temeljne pravice razporejanja do-hodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
Skladno z ustavno pravico odločajo delavci v temeljni organizaciji o razporejanju dohodka na sredstva, namenjena za izboljšanje in raz-širitev materialne osnove dela, ter sredstva, namenjena za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev v skladu z načelom delitve po delu.
Da bi pri odločanju o obveznostih za zado-voljevanje skupnih in splošnih družbenih po-treb ter pri razporejanju čistega dohodka us-kladili svoje odločanje z objektivnimi kazalniki svojega in družbenega interesa, sprejmejo de-lavci v svojih samoupravnih splošnih aktih osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Ti akti pa ne smejo biti v na-sprotju z družbenimi dogovori in samouprav-nimi sporazumi, ki so jih delavci temeljne or-ganizacije sprejeli na podlagi primerjave z re-zultati dela in poslovanja v drugih organizaci-jah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost terzorganizacijami, s katerimi so dohodkovno in reprodukcijsko povezani, kakor tudi z rezul-tati celotnega združenega dela.
Temeljna izhodišča za razporejanje či-stega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
Izhodišča za primerjanje skladnosti razpo-rejanja dohodka in čistega dohodka ter obliko-vanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo so samoupravni sporazumi o izhodiš-čih za razporejanje dohodka in čistega do-hodka ter oblikovanje sredstev za osebne do-hodke in skupno porabo v posamezni dejav-nosti. Le-ti so izdelani na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter na družbeno sprejetih usmeritvah dolgoročnega programa ekonomske stabili-zacije in se v njih odraža politika družbenega usmerjanja razporejanja dohodka ter uveljav-Ijanja načela nagrajevanja po delu.
Potek javnih razprav o samoupravnih sporazumih dejavnosti
Potek priprav in javnih razprav je bil tesno povezan z izdelavo strokovnih podlag, ki so bile osnova za dograjevanje samoupravnih splošnih aktov v OZD s področja sistema deli-tve osebnih dohodkov po delu. Zaradi zastoja pri izdelavi strokovnih podlag se je zatikalo tudi pri izdelavi samoupravnih sporazumov dejav-nosti.
Ko pa so bile strokovne podlage izdelane, se je začela pospešena izdelava SaS dejav-
nosti.
Svet za oblikovanje dohodka in delitev sred-stev za osebne dohodke se je takoj vključil v spremljanje in organizacijo javnih razprav v združenem delu Skupaj z občinskimi odbori sindikata delavcev dejavnosti in kluborn sa-moupravljalcev je organiziral več posvetov v OZD posameznih panog dejavnosti. Na teh posvetih je sodelovalo in bilozajetih 86 % OZD in približno 70% delavcev iz OZD v občini Ljubljana-Šiška.
Aktivnosti izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov pri sprejema-nju SaS dejavnosti in dograjevanju sa-moupravnih splošnih aktov v organizaci-jah združenega dela
Izvršne odbore 00 ZS so preko posvetov predsednikov, razgovorov v OZD, dopisov, In-formacij OS ZS itd. večkrat opozorili, da morajo redno spremljati aktivnosti in zahtevati izde-lavo konkretnih programov spreminjanja in dograjevanja lastnih splošnih aktov.1
Vendar analiza kaže, da so se 10 OOZS še premalo vključevali tako v fazo sprejemanja SaS posameznih dejavnosti kot v usklajevanje samoupravnih   splošnih  aktov  z  določbami
SaS dejavnosti. Nič bolj pa niso bile ažurne strokovne službe, ki bi morale akte izdelati na podlagi sprejetih programov.
Pojavlja pa se tudi miselnost posameznih strokovnih in poslovodnih delavcev, da v teh zaostrenih razmerah gospodarjenja ni mo-goče spreminjati sistemov delitve po delu in rezultatih dela.
Vendar so razprave o samoupravnih spora-, zumih dejavnosti materialne proizvodnje in pristopi k njim v zaključni fazi. Do konca leta pa morajo biti samoupravni splošni akti v OZD usklajeni s SaS dejavnosti, kar pomeni, da so potrebni v OZD večji premiki, da bo to pravo-časno opravljeno.
Končne ugotovitve razprav
Iz razpravin posvetov, ki so potekali v OZD, je videti naslednje:
—  večina SaS dejavnosti materialne proi-zvodnje je usklajenih ali so v fazi sprejemanja. Niso pa izdelani SaS. družbenih dejavnosti, predvsem šolstva,
—  čeprav strokovne podlage in SaS dejav-nosti   nakazujejo   nekatere   rešitve   delitve -osebnega dohodka po minulem delu, se v ve-čini OZD nagibajo k že uveljavljenim sistemom indeksiranja delovne dobe, čeprav jih k dru-gemu načinu zavezuje zakon o razširjeni re-produkciji in minulem delu,
—  v OZD je čutiti pričakovanje, da bodo SaS dejavnosti reševali problem pridobivanja dohodka in bodo le-ti brez boljših rezultatov poslovanja in dela prispevali k povečanju osebnih dohodkov,
—  s strokovnim kadrom, ki se sistematično ukvarja s sistemom nagrajevanja, razpolagajo le v večjih OZD, v veliko primerih pa je ves ta sistem prepuščen delavcem, ki za to celo niso strokovno usposobljeni, ali pa samo pobudam posameznih sindikalnih aktivistov.
Ceprav so dejavnosti pri sprejemanju in do-polnjevanju samoupravnih splošnih aktov zelo velike, bo moral občinski svet ZS preko svojih organov še nadalje precej sodelovati z osnov-nimi organizacijami ZS v OZD, predvsem pa tistimi, v katerih nimajo svojih strokovnih služb ali delavcev s področja nagrajevanja po delu in rezultatih dela.