Štev. 11. V Ljubljani dne 25. novembra 1895. Leto I
Planinski
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 25. dan vsakega meseca.
Ilriišlronlhi fiol>iv:i jo list zastonj. — Nečlane stane po 2 K"'«'., «lijake po 1	¡Ml kr. na lelo;
posamezne številko po 30 kr. %<t obliko tu vsebino sp! s or so odgovorni pisatelji. Vse .spise, naroČila in planila v/.prejeinlje „Slov, plnn. Jrožtvo" v Ljubljani. Inserat obsegajoč dvaiuij-siinko strani stane O J?1<1. 'a celo leto.
Dobrač.
Spisal Fr. Kocbek.
(Dalje in konec.)
¿^^^azgled z D obrača je razse&en in eden najsi i ko vi tej š i 11 v vseh Alpah. Do-JSJP^stojno ga sploh ni možno popisati. Proti jugu, zahodu in severu zreš neštevilno množico skalnatih vršacev, proti vzhodu pa gledaš ljubko hribovje z dolinami, po katerih se bleste jezera, mesta, vasi, cerkve in gradovi. Kaj krasen jo pogled na obila in velika jezera, n. pr. Belo, Osojansko, lllačko, veliko Vrbsko jezero. Izmed nebrojnih vrhov naj omenim samo najbolj znane. Na vzhodu omejujejo razgled Svinjska Planina in Golovec, Pohorje z Veliko Kopo, Karavanke s Peco, Ojstrcem iu Košuto; od Savinskih planin opaziš: Olševo. Baduho, Ojstrico, Skuto, (irintovec in Kočno, dalje Storžič iu mnogo drugih vrhov. Na jugu se diviš iiebotičiiim Julijskim Alpam, v katerih se odlikujejo mogočni Triglav, Iiazor, Prisojni k, Mojstroka, Jalovec, Mangart, Monte Canin, Vis (Wischberg), Rramkofel ali Monte Montaccio. Na zahodu vidiš nepregledno množico vrhov Karenskih Alp, ostrovoglatili Dolomitov, Zilskih Alp in sneženih Visokih Tur. Izmed Dolomitov nas zanimajo zlasti: Monte Pelino, Autelao, Marmelada (55494 Sorapis, Iveller-\vand, Paralba ali Hoch weisstein; v Zilskih planinah osobito Unholdi, v Visokih Turah pa Veliki Kiek, Grosses Wiesbachhorn, Hoher Aar, Ankogel, Hochalpen-
spitze, Hafnereck, Sonnbliek. Proti severu vidiš Dachstein (3000 j») in Nizko Ture, med njimi: Hoeligolling, Preber, Konigstuhl. Predigstulil, Eisenhut, in Zirbitz-kogel. Na sever zreš še v del Dravske doline z Bistrico ter tudi v Pliberg z nasprotno ležečimi rudniškimi rovi. Proti zahodu pa se ne moreš nacuditi krasoti Zilske doline z mnogobrojnimi vasmi, cerkvicami in Preseškim jezerom, po dolini pa se vijuga reka Žila liki srebrna nit po Sareni preprogi bujnih travnikov in žitorodnega polja; na vzhodu opaziš še mesto Celovec. Tam, kjer se ti izgublja Zilska dolina proti Tirolskemu, opaziš še Oetzthalski lednik. Zares čaroben je razgled z Dobrača, katerega ne opiše niti najspretnejše pero; treba ga je videti in uživati. Tu boš strmel nad veličastnim stvarstvom božjim, v katerem si ti le majhen črviček.
Z Dobrača je narisanih že več panoram. Prvo panoramo je napravil Julij pl. Rumbold; litografoval jo je J. Jiausch na Dunaju 1. 1852. Marko Pernhart jo je potem izdelal z magnelničnim teodolitom v 4 oljnatih slikali, po 4 se/nje dolgih, katere so bile v lasti Pavla Mtihlbaeherja in obešene v njegovem gradu Zigulu pri Celovcu. Drugo panoramo Pcrnliartovo manjše mere je založila knjigamiea J. Leona v Celovcu (cena 40 ki\). Litografovan razgled, napravljen od Jakoba Caneianija, je založil F. Hofmann v Beljaku. Najnovejšo panoramo je izdalo „Nem. in avstr. plan. društvo" I. 1882. kot prilogo lista „Zeitsehrift"; narisal jo je nedavno umrli slikar Karol Haas *), s katerim sem imel priliko na potu k Sv. Duhu se osebno seznaniti. Imena vršacem jo določil H. Findenegg, pregledal pa jih jo dr. A. Sattler. Glede natančne reprodukcije in zanesljivosti imen prekaša ta vse prejšnje panorame.
Na Dobrač vodijo poti z raznih strani. Navadno gredo turisti v Pliberg ali pa v Zilsko dolino, kamor držita dva pota. Eden vodi zelo strmo po skalovju («rada — Schlossberg (skoraj po breznih) v Oače (Sack). Od slovenske cerkvice greš po produ v mnogih in strmih ključih ob južnem pobočju, tako imenovani „Sehneide"; pri križu kreneš na levo po strminah. Drugi pot vodi pri križu na desno, potem vijugasto med pritlikovino strmo navzdol do Semmierhutte, kamor dospeš v 1 uri. Koča leži na travniku krasno: od nje imaš prav lep razgled. To sedlo meji vodovje dveh jarkov, od katerih vodi Thorgraben v Eute, drugi pa med Kuhriegelom, Prižnico in Gradom v Čače. Strmi pot po skalovju je priporočati le izbornim turistom; po drugem skozi Thorgraben dospeš prav lahko v Vf2 ure v Čajno ali mimo Semmierhutte v Cace, kjer je v bližini grad Wasserleoubuiški.
Omenil sem že, da se je velik del Dobrača po potresu odtrgal in pokril lep del Zilske doline. V srednji Evropi je bil dne 25. jatiuvarija I. 1348. eden naj-silovitejših potresov: o njem naj nekoliko več objavim. **)
*) K. Haas je umrl dne 2. septembra 1895. 1. v Šmolioru v Zilski dolini. Narisal je mnogo panoram.
**) Nekoliko v dopolnilo spisa P. Seidla „Potresi na Kranjskem in Primorskem" v „Ljub. fivonu" I, 1895., str. 551., kjer je napačno natisneno 25. feb ru vari j a.
Soglasno po vseli zgodovinskih virih je bil takratni potres najhujši na Koroškem in Kranjskem, glavna katastrofa pa v Beljaku; a tudi Štajerska je po potresu hudo trpela. Na Italijanskem so čutili potres v Ferari, Toskani, Baveni, Trevisu in v Benetkah. V Baveni se je porušil velik del mesta, v Benetkah pa so se podrli veliki zvoniki in je ubilo mnogo moških in žensk. V Lombardiji se je podrlo mnogo zvonikov in zidov. Zlasti grozovito je razdeval potres po Frijulskem; v Ogleju se je porušila bazilika.
Z Beneškega se je potres širil skozi Alpe na Slavonsko in v nekatere dele Dalmacije. Na Tirolskem je bilo posebno razdejano mesto Bolean, kjer se je zrušilo 10 hiš in 1 zvonik. A tudi na sever je daleč segel potres; čutili so ga v Lambaehu na Gorenjem Avstrijskem, v Dunajskem Novem Mestu na Dolenjem Avstrijskem, manj pa na Češkem, kjer se ni nobeno poslopje porušilo. Iz Avstrije so se raztezali sunki na Bavarsko, Svabsko iti v Alemanijo do francoske meje. Kronist Pritsche Closcner je pisal o mestu Strassburgu: „Do man zalt 1348 jar an St. Faules dage nach winnahten, do kam ein erdbitem. der zu Strassburg merkelich waz und doch nicht schedelich, aber doch in anderen landen det er grossen schaden". (Ko so šteli leto 1348. na dan sv. Pavla po božiču, je bil potres, katerega so čutili v Strassburgu, a ni škodoval, vender pa je povzročil veliko škodo po drugih deželah). S Koroškega poroča Detmar, da so so pri Zabniei porušili vsi gradovi in cerkve, takisto tudi pri Podkloštru gradovi in hiše; izginilo je 18 vasi in okoli 3000 ljudi. O usadu Dobrača poročajo nam viri iz Podkloštra: „Auf St. Pauli Hekohrungstag ist der Berg vor dem Gesichte gegenüber Mitternacht (to je Dobrač) durch ein Erdbi'iden zerspaltet herunter gefallen, 17 Dörfer, 3 Gschlösser und 9 Gotteshäuser völlig versehiUt, welche meisten dem Kloster (v Podkloštru) gehörige gewesen und selbe Güter vom hl. Otto gestiftet worden. Der Gaillluss (Zila) hat sieh auch angeschwollen und etiieh tag nicht durchgebrochen, hernach ebnerntassen das Wasser schaden zugefügt". (Na dan i zp reo brnenj a sv. Pavla je potres razklal goro, ležečo proti severu, in popolnoma zasul 17 vasi. 3 gradove in 9 cerkva, katero so bile večinoma samostanska last in ustanovljene po sv. Otonu. Keka Zila je tudi narasla in nekaj dni ni mogla prodreti, potem pa je voda učinila škodo).
Navadno čitamo o tem potresu, da je prebit v Podkloštru stal mašujoc pred oltarjem v cerkvi, zaslišal zamolklo podzemeljsko bobnenje in, gledajoč skozi cerkveno okno, opazil, da so je vrh Dobrača majal, kakor pripogiblje veter drevo. Kronist Marian pravi o tem doslovno: „Ks war um die Vesperzeit bei hellscheinender Sonne, gleich darauf aber bei mit finsterem Gewölke überzogenen Firmamente, dass Abt Florimcmd ein entsetzliches Erdbeben schauen musste". (Bilo je ob veeernicali pri solnčnem svitu: kmalu potem pa so nebo pokrili temni oblaki, in opat Florimund je gledal grozovit potres). To je razumeti tako, da je bil za njegovega vladanja potres: iz napačnega mnevanja gorenjega mesta je potem nastala
11*
pravljica, da je skozi okno videl usad Dobrača: tega pa nobeden zgodovinski vir ne potrjuje *).
V PodkloŠtru je bil tudi samostan poškodovan; prah je ležal „zwei Spannen hoch" (dve pedi visoko). Po gozdih so opazovali, kako je bilo drevo ob drevo. V zvonikih so jeli zvonovi sami od sebe zvoniti, povsod se je slišalo vpitje in tarnanje. „So war alles ertatertt gleichsam ausser sich in Meinung es sei der jüngste Tag". (Tako so bili vsi kakor raz sebe in so mislili, da je sodiiji dan). Goswin Marienberški pripoveduje, da je ob Žili nastala taka povodenj, da je požrla hiše in vasi, blago in ljudi, ljudstvo je pa bežalo na planine.
Usad Dobrača je opustošil Zilsko dolino na 11 kilometrov daljave. Cesar ni pokril usad, pa je uničila zajezena reka: saj še dandanes močvari pribrežje. Ako se pelješ z Zilsko železnico od Čajne proti PodkloŠtru, še zdaj opaziš grobljast svet, porastel z redkimi gozdi; imenuje se Prodi ali Schutt (spec, karte).
Na Koroškem seje porušilo mnogo gradov, vasi in cerkva; zgodopisci zlasti omenjajo: Fedcrann, Kellersberg, Ortenburg. grad Sternberg, Wasserleonburg, Hollenburg, cerkev Kirschen teuer. Kadsberg. grad Waldenstein v Junski dolini. Z gradu Hoehosterwitz se je sesul stolp.
Bazen Dobrača se je odkrhnila tudi Grlica v Osojansko jezero. V onem usodnem trenotku se je peljalo več ljudi po cesti ob jezeru; vsi ti so žalostno poginili.
Najgrozovitejša katastrofa pa je bila v Beljaku. Detinar von Lübeck piše: „Der erdpidem zerfürt die grozzen, würdigen stat Villaeh, das si mit läuten und mit gut gänzlich verdarb und versank, das niemand lebendig auskom denn kaum vierzig mensch". (Potres je uničil veliko častitljivo mesto Beljak, ki je popolnoma preminilo z ljudmi in blagom in se pogreznilo, da ni nihče živ pobegnil razen 40 ljudi). Y petek popoldne je bila ravno služba božja v veliki župni ecvkvi, kjer je bilo okoli -500 ljudi zbranih. Močan sunek poruši nenadoma cerkev, da se ni niti eden človek rešil. Isto se je zgodilo pri frančiškanih v cerkvi sv. Miklavža. Po liubeisu ni ostala v mestu nobena hiša nepoškodovana, razen malih lesenih koč. Mesto je bilo kup gramoza, vse mostno obzidje podrto; zato je Bamberški škof meščanom odpustil ves davek. V Beljaku, ki je bil tacaš znamenito trgovsko mesto, je bilo po raznih virih 5000 ljudi ubitih. Ker so ob potresu že kurili za večerjo, se je vnelo podrto lesovje, in je nastal ogenj. Iz dveh vodnjakov je tekla vroča črna voda, da ni nihče mogel ostati v bližini.
Kako težko si je Beljak po tem hudem udarcu opomogel, sklepamo lahko iz tega, da še I. 1380. ni stalo obzidje, dasi jim je škof Friderik obljubil za 4 leta denarja, gradiva in jih oprostil davka.
*) Das Krdbeben in Kärnten im Jahre 134S und die Zerstörung von Vi 11 ach,, spisal prof. dr. F. G. Hann. Carin tli i a 1892, list 3. Po torn kritičnem viru je posneto poročilo o potresu.
O tem, kako dolgo je fa siloviti potres trajal, nimamo iz srednjega veka povsem zanesljivih poročil. Trdi se, da je bilo v oni noči od 25, do 26. januvarija okoli 40 sunkov, ki so se ponavljali skozi 24 dni in noči. A že prihodnje leto dne 3. avgusta, se je zopet zelo zatreslo ob Dobračn, takisto tudi v letih 1359. in 1360.
Naj se naposled omenim, da je Dobrač tudi v narodnem oziru imeniten. Zdaj stoji kot pri rod en branik ob jezikovni meji, kajti krasna Zilska dolina je do Sniohora slovenska, severno pobočje Dobračevo proti Plibergu pa že nemško.
Vsakemu, kdor rad lagotno potuje, priporočam obisk Dobrača in Zilske doline: krasen užitek mu bode bogato poplačal mali trud ter mu ostal v živem spominu, kakor ostane tudi meni in mojemu prijatelju tovarišu.
Jeršičeva jama na Gozdu.
JoLamnik zelo slovi radi lepe in zanimive okolice. Tujci ga po pravici pri-^TK^merjajo Ischln. Gotovo pa je po okolici še mnogo naravnih zanimivosti, ki se se prikrivajo očem in ki bodo razkrite privabile še večje število tujcev v nase krasno mesto. Danes naj navedemo te dve zanimivosti.
Pret< *k'I o teto ko našli pri kopanju železniškega predora podzemeljski hodnik, ki drži s samostanskega vrla proti Žalam. Za lo najdbo je bilo nekoliko časa veliko zanimanja, a preiskavanje se je kmalu opustilo.
Iz Kamnika na Gozd je dve uri hoda. Da bi imel Kamnik dve uri oddaljeno podzemeljsko votlino, kakersna je Postojinska. bi bilo zanj gotovo velikega pomena. Jeršičeva jama na Gozdu je morda vhod v novo naravno čudo.
Gožanski hrib se začenja na levem bregu Bistrice pri Stranjah nad Kamnikom in omejuje proti jugu Orno dolino do Črnivca na kranjsko-štajerski meji. Pogorje leži vzporedno s SuSavami in Veliko Planino od zahoda proti vzhodu.
Lctoviščmki prihajajo večkrat na Gozd. kamor sta od „Slov. plan. društva" zaznamenovani dve poti. Gotovo se nihče ne pokesa. kajti na Gozdu sta zrak in razgled v prav planinska.
Vrhu Gožanskega hriba leži vas Gozd s travniki in njivami na planoti, katero od vseh strani obkrožuje gozd, sedaj, žal, že zelo redek; večinoma raste po njem nizka bukev in smreka. Odtod najbrže prihaja ime Gozd, Na vzhodni strani te planoto, kjer so večinoma travniki in njive, raste samotna skupina gostega in visokega grmovja, katero zakriva od vseh strani „Jersičovo jamo".
„Jeršičevo jamo" pozna na Gozdu vsa kdor, ker služi Gožanom v vsakovrstne s vrh o. S polja in iz vasi vozijo kamenje, odpadke iu mrhovino (največjega vola
i ii najmanjšega psa) v „jamo", iit to od pum ti veka: toda se nihče ne pomni, da so iz „jame" kedaj prišli kaki plini, ki bi okuževali okolico. Le pred mnogimi leti, pripovedujejo kmetje, se je nekoč iz „jame" najprej pokadilo, in za dimom se jo pokazal plamen. — Morda so se vžgali plini, ki so se v jami nabrali vsled gnitja.
„Jama" je zgoraj okrogla (premer 6—7 m) in obraščena z gostim grmovjem. Le na zahodni strani, kjer je živa meja pretrgana, je mogoče pogledati v temno globočino. Na tem kraju brani močen hlod, da se ne ponesreči človek ali žival, kajti že večkrat je živina na pasi zašla v Jamo". — Ob zelo ugodni solnčni svetlobi je mogoče videti globokeje v temino, in tedaj se zasvetijo krasni kapniki viseči in stoječi: in lahko tudi opaziš, da se Jama", ki ima kakih 10 m od vrha podobo vodnjaka, od tega kraja širi proti vzhodu v veliko votlino. — Globočino sem skušal meriti z 30 m dolgo nitjo, toda kmalu sem se preveril, da je ta dolžina komaj del velikanskega prepada. Kamen rabi 6—7 seknud, da prvič prileti na oviro, potem napravi dva manjša skoka in enega večjega, trajajočega 4—5 sekund: dalj časa se nato sliši ropotanje in bobnenje.
Že zda naj so se ondotni prebivalci zanimali za to naravno prikazen. Pred kakimi tridesetimi leti so prišli rudarji domov. Te je pripravilo hrepenenje po najdbah in upanje, da so v Jami" nakopičeni zakladi, do tedaj gotovo drznega dejanja, da so se po vrvi spustili vanjo. Toda niso prišli daleč. Ko so se spustili kakih 20 m globoko, jim je ugasnila luč vsled dušika, in so *e morali vrniti. Pozneje ni nihče več poskušal razkrivati od „gorskega duha" varovanih zakladov.
Sestavina kamenja in okoliščina, da na vsem Gozdu ni nobenega vodnjaka, kaže, da se tu nahaja večja podzemeljska votlina, katero bi bilo treba vsekakor natančneje preiskati. V zvezi s to votlino je najbrže potok Olševek, ki izvira pri Vodicah pod Gozdom. Podoben je Timavu, kajti tudi on goni mlin takoj pri izvirku. Ta potok prinese ob deževju večkrat kosti domačih živali in veliko množino postrvi. Postrvi so skoraj popolnoma bele, kakor človeška ribica v notranjskih podzemeljskih vodah.	Kebcr.
Črtice iz Savinskih planin.
Spisal Fr. Kocbek.
5. Jančeva prižnica.
Idon najlepših pogledov v Logarjevo dolino in na celo skupino Savinskih planin imaš od Šentlenarškega sedlu nad Sv. Duhom, kjer je prehod proti Sent, Lenartu in v Železno Kapljo. Ta točka je na speč. karti zazuameno-vana s 1437 metri visokosti. Iz Solčave potuješ tja zahodno po cesti 15 minut, potem črez brv na levi breg Savine in v o minutah zagledaš na desni strani križ
in napis. Tod kreneš na desno črez jarek in navkreber po precej strmem potu, ki se vije po pobočju, obraslem z grmovjem in gozdnim drevjem, ter dospcš v 1V2 ure do prijazne cerkvice sv. Duha, odkoder se. odpira že prav lep razgled v Logarjevo dolino, na Savinske planine, na Olševo in Raduho. Pri cerkovniku je spominska knjiga „Slov. plan. društva". Po gozdu dospeš, držeč se vedno bolj na levo. v 3/t nro Šentlenarškega sedla. Oh plotu na levo prideš v 1 minuti do dveh klopi in mize, katere je dala napraviti Savinska podružnica I. 1894. Ta kraj je krstil g. prof. dr. J, Priselianf „Jančevo prfžnico" v čast prezaslužnemu rajnemu župniku Jancu, ki je mnogo let služboval v Solčavi in zelo podpiral turisti ko. Odtod gledaš naravnost v Logarjevo dolino, ki se razteza proti jugu ter jo obkoljujejo Ojstrica. Planjava, Kamniško sedlo, Brana. Turška Gora, Mrzla Gora. Zadaj vidiš Rinko. Skuto in Grintovec. na levo od Ojstrice Veliki Vrh in njegove sosede na vzhodni strani Robanovega Kota, na desno pa zreš v Matkov Kot (Jezeriathal) notri do Škafa pod Mrzlo Goro ter zahodne obrobke proti Pavličevi Steni in Pavličevemu sedlu, koder drži tudi meja od Rinke sem med štajersko in koroško deželo. Neizbrisen in trajen je vtisok. kateri se vtisne v spomin vsakemu turistu o Savinskih planinah z Jančevo prižnice. ter obilo plačilo za mali trud. Panoramo tega razgleda najdeš v 3. delu knjige „Die Erschliessung der Ostalpen", katero je Izdal „D. u. 6. A. V." — Iz Železne Kaplje se pride sem po zelo romantičnem potu v 3 urah, navzdol v Kapljo pa v t1/*—2 urah.
Še nekaj zgodovinskega. V bližini Jančeve prižnice se je vršil med fanti in žandarmi jako usoden pretep, vzpričo katerega je prišla Solčava v obsedni stan ter pretrpela mnogo gorja. Ves dogodek je popisal župnik Jane v Frischaufovi knjigi: „Die Sanntlialer Alpen."
V gorah krog Solčave, Kaplje, Orne in Luč so pohajali tačas pri kmetih in drvarjih razni ljudje brez izkaznice in vojaški beguni. Zandarmerija, katero so bili takrat šele ustanovili, je imela poloviti te ljudi. Sredi meseca decembra 1851, I. so prišli trije žandarmi s Koroškega črez Šentjakobsko planino na Štajersko ter so pri prvem kmetu pod to planino pograbili hlapca, ki ni imel popotnega lista in je ravno sedel sredi družine pri kosilu. Peljali so ga v gostilnieo Smotnikovo v Solčavo. Ker so se tu predolgo krepčali, so odšli prav pozno nazaj proti Sv. Duhu ter omli pri kmetu Rogarjn prijeli še dva starejša človeka. Neprevidni orožniki so z ujetniki tu prenočili. O tem se je naglo raznesla govorica po bližnjih kmetijah in med drvarji. Zbralo se je brž še tisto noč 25 fantov; bilo je šest Solčavanov. drugi pa so bili s Kranjske in Koroške. Na Sentlenarškem sedlu na koroški zemlji so pričakovali vračajoče se žandarme. Proti štirim se jim približajo z ujetniki, katere so hoteli osvoboditi. Nastane strašen boj. Žandarmi streljajo in sekajo s sabljami, fantje pa se branijo z raznim orodjem. Med bojem v temni noči pobegnejo ujetniki nazaj v Solčavo, fantje pa se potem razkrope na vse strani. Izmed njih je bil samo eden ranjen na roki, žandarmi pa so hudo poškodovani obležali na bojišču.
Žalostna vosi o boju se jo raznesla hitro na vse strani in tudi v Kapljo, do koder so poslali po ranjence in jih prenesli domov. Nekaj dni po tem zločinu je prikorakalo več kompanij vojakov (Wimpffenovct in graničari iz Broda) ter žau-darmov s Koroške in Kranjske. Po debelem snegu in v hudem mrazu so lezli črez planine v Solčavo, katero so popolnoma vojaško zasedli, da bi poiskali zločince. Dne 20. decembra 1851. I. se je za Solčavo in nje razrastke razglasilo obsedno stanje. Neki star žandarm, ki je malo poprej postal poročnik, je sestavil in razglasil obsedno naznanilo z vsemi formalnostmi. V tem času je bito vse vojaštvo in žandarmerija pod njegovim poveljem. Proklamacijo o obsednem stanju je poslovenil nato župnik Jane sredi vasi vpričo vojakov in žandarmov okrog stoječemu
Konec Logarjeve doline.
ljudstvu. Obsedanje je trajalo samo 10 dni. Dih; 81. decembra se je po ukazu glavnega poveljstva v Gradcu odpravilo; zato je žandarmerija z vojaštvom odšla še isti dan črez planine na Koroško.
Obseda je prizadela prebivalstvu mnogo zla in stroškov, vojakom pa zaradi hudega zimskega mraza in zaradi pomanjkanja primernih stanovanj, ker so kmetije zelo oddaljeno druga od druge, mnogo neprilik in trpljenja. Postopalo se je zelo strogo, skoraj kruto. Vse moške, med njimi sivolase starčke, četudi so bili po več ur od omenjenega bojišča daleč doma in niso ničesar vedeli o boju, so zaprli in stlačili vse v eno sobo. De skrivoma so jim dajali kruha in jedil skozi okna, dasi je bilo to nevarno. Tem večinoma jako poštenim ljudem so sklenili roke na hrbtu, jih privezali drug na druzega in jih peljali v hudem mrazu po ozkem gazu
po debelem snegu črez visoke planine v Kapljo, da bi žandarmi pred kazenskim sodnikom spoznali zločince. Le najtrdosrčnejsi človek se ni razjokal, gledajoč te nedolžno preganjane ljudi.
Navzlic največji strogosti niso dobili nobenega zločinca. Šele meseca junija 1852. 1. je prišel oni fant, ki je bil na roki ranjen, pred kazenskega sodnika v Kapljo in je izdal svoje sozločince. Doma je bil iz Luč. Izmed dotičuih fantov je potem vojaške begunce kaznovalo vojaško sodišče, druge pa civilno na več let v razne jetnišnice. Pomrli so v kratkem. ker jim je v ječi nedostajalo svežega gorskega zraka, katerega so bili navajeni.
Ta dogodek so nekateri pretiravali po raznih listih. Tako ga je neki dr. Pr. Hoffmann v Gartenlaubi 18(55. L opisal pod naslovom „Deiitschlands grosste Biiuborbiirg" ter se s tem sam najbolj osmešil, kajti človek je s svojim imetjem inalokje toliko varen kakor ravno v Solčavi.
Društvene vesti.
Nov ustanovnik. Kot ustanovnik je pristopil Iv društvu g. Anton Belec, trgovec, klepar in ključa! ni čar v ttt, Vidu nad Ljubljano. Gospod Belec je izdelal in postavil Aljažev stolp tako lepo in trdno, da mu je v pravo čast.
Za kočo na Okrešlju so darovali č, gg.: dr. K. Chodomiskv, prof. na Praškem vseučilišču, 20. o. Alfonz-Svct 2. A. Bodošok, L Glojek. M. Zidarn in A. Perne po 1 krono, skupaj 2-G kron. Za te darove se jim izreka najtoplejša zahvala.
Sklad za Triglavsko kočo. I. zbirka 258 gld. 20 kr. Darovali so: vlč. g. župnik Jakob Aljaž 300 gld.: — p. n. gg. (po nabiralcu g. Engelsber-gerju): Hamiak in Monschein po 1 gld, 50 kr.; Jernej Žitnik, Markowsky, Zinnauer, Sikošek, Rukl, -Burkbart, Just, Grobelnik, Mikusch, Reingruber, Schonfeld po 1 gld., Božidar Vernik, Ivan .Vernik. Gombač, Barle, Hribar, Ivan Jagodic, Avg. Jagodic, Vinko Oamernik, Šetinc, Kolenec, Lenassi. Petcossig, Proatoni, Uroš Krsnik, Logar, Ivan Sennig, Nemec, Stermecki, Višnar, Purfelinski, Vidniaver. Gerkmann, Jos. Maicr, Strizel, Kobau, Zalokar, Haas, Fricl. Kollmann ml., Herz, Orešnik, Kulka, Bosner, Czipott, Gregorec, dr. Jan, Bran nor, gospa Vasica po 50 kr.: — (po nabiralcu g. Josipu Hauptinanu): Ivan Fajdiga 1 gld. 50 kr.; Josip Hauptiiian, Ivan Korenčan, Anton Škof, Bogomil Kajzelj, Fran Orožen. Anton Mikuš, Ivan Soklič, Ljud. W&lfling, Ivan Krivic, dr. Josip Furlan, Matija Peršin ml., dr. Senjak. Jurij Kunčič, France Benedik, gospa Antonija Dolence, gdčna. Helena Bavdek po
1 gld.; Janko Engelsborgcr, Dragotin Sornrig, Josip Saneiu, Božidar Dekleva, Fran j o Kraigher, Josip Sennig, Fran Grampovčan. Rudolf Čik, Jernej Kušlan, Avgust. Endlicher, gospa Ivana Soklie, gdčni. Katinka Sennig in Marička Briški po 50 Icr,: Rovtar 20 kr.; — (po nabiralen g. Vlad. Hraskeni): Gogola 5 gld.; Pct.ričic in Velkavrh po 3 gld,; dr. Bleivveis, Jernej Cerne, Gustav Pire, dr. Tavčar, Terček po % gld.; Hraskj, Kozak, dr. Majaron, dr Stare, Svetek, Ravni har. Senekovič; Subie in Žagar po 1 gld.; — (po nabiralcu g. Ivanu Krulcu): Auer mL, Rohr-mann, Rutar, Vončina po 2 gld.: Dečman, Dimnik, F. -M., Gabršek, Golob, dr. Gregorič, Fr. Hubad, Matej Hubad, dr. Hudnik, Jakopič mL, Jerman, Lenče, Lilleg, Zupančič po 1 gld.: Bele, Devčič, dr. Foerster, Gangl, Garbaz, Hanuš, Maier, 2 neimenovanca, Pribil, Trstenjak. dr. Volčič. Žumer, gdč ne. Gusl. Wes.sner in Zemme po 50 kr.: — (po nabiralcu g. Antonu Miku.su): Ivan ICozjek, Fr. Pecnik, Leo Jelovšek. Feliks Celestina po 1 gld,; Jos. Pichlcr in Mir. Cerne po 50 kr.: — (po nabiralen g. Fr. OrožnuJ: Fr. Raktelj in Anton Vilfan po 1 gld.; — (po nabiralcu g. Ivanu Sokliču): Roblek 2 gld.: Petri k, Ivan Žagar, Vilko Maver po 1 gld.; Josip Rus, Josip Goldstein. Zvonimir Zor, Maks Neuman, Jos. Seli itn i k, R. Sušni k, Babnik, Omerza ml., Purfelinski, Hoifmeister, dr. Marek. Vedral, Peterlin, Spoljaric, J. Griirn po 50 kr.: — (po nabiralcu g. Trčku): Ad. Eberl in Ad. Hauptman po i gld.; Gvatter (z Dunaja). Fr. Šuster, And. Milavec, Iv. Gričar, Pusehkenjagg (z Dunaja), S, Ld\vy, Lud. Fallticher, D. Šetinc. Ig. Kessler, Iv. Mejač, Tine v „kavarni Valvasorjevi", Stupan, dr. Krenižar, ne-imenovanec, Perles (iz Gradca), J. Terček, gospe Škerjanc, Jerančič in Pepca pri „Nordpolu" po 50 kr.: — (po nabiralcu g, Wolllingu): Lovro Zdešar 3 gld. 50 kr., J, Muller (iz Zagorja) 3 gld., L. "VVoltiing in gospa Leopoldina W5lfimg, J. Koželj po 1 gld., A. Umberger in Fr. Peterkovič po 50 kr.
Vsem p. n. darovalcem in darovalkam ter nabiralcem prisrčna zahvala! Le navdušeno naprej' in II. zbirka bode še obilnejša za naš planinski narodni dom.
Dar. Znani rodoljub g. Janez Hausenbichler v Žalcu je daroval za Kocbekovo kočo 2 steklenici ¡zborne slivovke. Srčna hvala!
V spominsko knjigo v Aljaževem stolpu se je letos vpisalo 223 turistov. Vsi se v njej s hvaležnim srcem spominjajo te izvirne in zelo potrebne stavbe vrhu Triglava in priznavajo velikanske zasluge Aljaževe za turistiko. — Priobčili bodemo nekatera zanimiva priznanja, ki slave izumitelja in ustanovnika te najviše ležeče stavbe slovanske.
Kocbekova koča se je slovesno zatvorila dne 3. oktobra t. I. Letos jo je obiskalo 76 turistov; vpisani so v knjigo tudi 1 vodnik, 1 nosač in 3 lovci, skupaj 81. Trije turisti niso vpisani, ker ni bilo pastirja v koči. Izmed obiskovalcev je bilo 22 članov plan. društev, in sicer: „Slov. plan. društva' 3, „Sav. podružnice Slov. plan. društva" 10: „Nem. in avstr. plan. društva" 9, namreč: Kranjske sekcije 4, Bel jaške sekcije 2, Salcburške sekcije 1, Linške sekcije in Monakovskc
sekcije po 1 ; n eMail ov torej 59. Po deželah jih spada: na Kranjsko 21. namreč: na Ljubljano 14. Kamnik 6, Trojane 1; na Štajersko 56, namreč: Luče 15, Gornji Grad 15, Ljubno 7, Gradec 5, Solčavo 4, Šoštanj-8, Celje 2, Žalec I, Mozirje 1, Ruše 1, Bočno 1, Sv. križ pri Slatini 1; na Spodnje Avstrijsko 1 (Dunaj); Zgornje Avstrijsko 1 (Line); na Bavarsko 2 (Monakovo), — Dam je bilo 5; 8 so sle na Ojstrico.
V kočo je prišlo liribolazcev črez Planinšeka 89, skozi Robanov Kot, 19, iz Bistriške doline po kranjski Beli naravnost" 13, po istem potu na Ojstrico in v kočo 4, iz Logarjeve doline na Ojstrico in v kočo 6, torej je od Ojstrice prišlo v kočo 10 turistov. — Od koče jih je šlo: 44 po novem potu na Ojstrien, 5 v Robanov Kot, 10 po kranjski Beli v Bistriško dolino, 1.(1 na Planinšeka v Luče, % črez Konja in Rsenik, 1 črez Konja in v štajersko Belo; za druge se ne ve. P. n. turiste prosimo, da bi blagovolili svoje ture natančno zabeležiti v spominsko knjigo.
Izmed odličnih vpisanih turistov naj omenimo nekatere; ti so: vsenčiliščni prof. g. dr. Johannes Frischauf, znani turist g. Maks pl. Hees iz Monakovega, g. Aleksander Moser iz Linea, g. dr. Viktor Wagner, e. kr. okrajni sodnik v Gornjem Gradu, g. prof. Vinko Borštner, g. dr. Pavel Wagner, e. kr. okrajni glavar v Celju, g. Ivan Vošnjak iz Šoštanja, g. Matija Zarnida, deželni svetovalec iz Ljubljane, Ivan Rode iz Ljubljane, čast. gg. duhovniki: Jos. Dekorti, župnik v Ljubnem, Matej Ovsenjak. kaplan v Žalcu, p. Alfonz-Svet na Dunaju, Jernej Vurkelc, kaplan v Gornjem Gradu, Mirko Bepolusk-Golob, kaplan v Lučah, Frančišek Višnar, kaplan pri Sv. Križu, in drugi.
Lansko loto je bilo vpisanih 50 turistov, 20 delavcev in 2 vodnika, skupaj 72.
Ako pomislimo, da je prejšnja leta obiskovalo Ojstrico le po 15—20 liribolazcev, vidimo, kako seje turistika vsled Kocbekove koče povzdignila, kajti 15—-20 ose)) še vedno porablja kočo na Korošici.
Priznanje o delovanju Sav, podružnice „Slov. plan. društva" je izreklo mnogo obiskovalcev, zlasti o Kocbekovi koči in novem potu na Ojstrico, ali ustno ali pismeno. Naj objavimo nekatere pohvale. C. kr. okrajni glavar g. dr. Pavel Wagner se je zelo pohvalno izrazil o stanju Kocbekove koče in novega pota na Ojstrico, rekoč, da ni kaj tacega pričakoval. — Hermann Brandt iz Ljubljane je v spominsko knjigo zapisal: „Der von der Section Sannthal des slov. Alpenvereines angelegte Steig zur Spitze der Ojstrica darf als in seiner Art einziger bezeichnet werden." — G. Fr. Lulek, jur. iz Gradca, je zapisal: Nach meiner und wie ich glaube eines Jeden Ansicht eine der best eingerichteten und gelegenen Hütten der Alpen, die dem Erbauer H. Oberlehrer Kocbek alle Ehre macht." — (i. Ivan Rode iz Ljubljane je zabeležil: „Nova pot dela vso čast njenima otvorite-tjema iu iznajditeljeina!" — G. o. Alfonz-Svet pa pravi: „Prostora pomanjkuje, da bi popisal ¡zborno kočo Kocbekovo tukaj — morebiti pri drugi priliki» Podpiral
bom to društvo — floreat, erescat, vivat!" V posebnem pismu do „Sav. podružnice" pa je še pisal: „Kaj hočem o tej koči pisati? Kaka je in kje je, se je že dosti pisalo, pa prehvalil je še gotovo nobeden ni. Jaz sem bil ves iznenaden, ko sem vstopil v njo, in ta koča jo tako vplivala na me, da sem sklenil pristopiti „Sav. podružnici Slov. plan. društva".
Kamniške planine. V spominsko knjigo v Stahovici pri Kamniku se je vpisalo letos 203 turistov. Teh je v spominski knjigi pri izviru Bistrice vpisanih 104. V spominsko knjigo pri izviru Bistrice so je vpisalo 393 izletnikov, lansko leto samo 265, torej letos 128 več nego lansko leto.
Iz knjige je razvidno, da jih je šlo izmed teh 393 oseb 29 na Grmtovee. 9 črez Konja, 24 na Ojstrico, 35 na Kamniško sedlo, 8 na Brano in 4 na Skuto, ostali so torej bili le pri izviru Bistrice in se potem vrnili, ali pa so napravili druge majhne ture.
S Kamniške strani sploh je šlo letošnje leto na Kamniške in Savinske planine 552 turistov,
V spominsko knjigo v Stahovici je napisal pesnik Medved naslednje verze:
Najlepše sanje. Najlepši raj, To mile so Stranje, Planin predkraj.
Ljubno. V spominsko knjigo pri g. Fr. Petku se je vpisalo 1895. 1. 85, v knjigo pri g. Žmavcu pa 37 turistov; mnogo se jih seveda ni nikjer vpisalo. Opomniti je, da je neka nemška družba Celjanov (dva Zanggerja, štirje Hopfgarteni in À. Schmitzer pl. Lindenstamm) pisala take stvari v spominsko knjigo „Slov. plan. društva", da je starejši gospod iste družbe dotično mesto izrezal iz knjige. Take šale so — otročarija! Od vsakega poštenega turista pa se sploh pričakuje, da ne piše nič nespodobnega in da spominskih knjig ne poškoduje.
Protest „Sav. podružnice" „Slov. plan. društva" zaradi pota po Turškem Žlebu je bil brezuspešen, zato hočemo stvar objaviti, da se bode raz videlo, kako postopa „Nem. in avstr. plan. društvo" proti našemu društvu. Osrednji odbor imenovanega društva je pismeno naznanil, da je protest predložil v Saleburgu „odseku za pote in stavbe plan. koč", le ta pa da je v svoji seji soglasno sklenil priporočati, naj se Celjski sekciji dovoli podpora 700 mark za napravo pota v Turškem Žlebu. Podpora se je tudi res dovolila. Osrednji odbor se čudi, zakaj se branimo tega delovanja Celjske sekcije, ker je baje pot, napravljen od Savinske podružnice, že skoraj razpadel (? ! ?). Celjska sekcija je baje v tem okrožju že velezaslužno v prejšnjih letih delovala, in se je le Savinska podružnica vtikala v tujo reč. Ravno v tem predelu je še mnogo storiti. Več društev lahko kaj koristnega izvrši, ne da bi si delala ovire, zlasti če ne poslušamo zavidnežev omenjenega društva. — To je na kratko vsebina dotičnega odgovora. Ker je iz njega razvidno, da osrednji odbor ne pozna zgodovine o delovanju v Savinskih planinah
in ima čuden pojem o društvenem področju, zato je odbor Savinske podružnice odposlal primeren odgovor, V njem protestnje, da se Sav. podružnica vtika v tujo last, kajti Celjska sekcija je izvršila večja dela šele leta 1894., potem ko je bilo „Slov. plan. društvo" že vse pote zaznamenovalo. Pred 1. 1894. je imela Celjska sekcija oskrbovati koči na Korošici in na Okrešlju ter pot črez Kamniško sedlo. Vse te stvari (koči in pot) pa je napravilo „Štajersko plan. društvo". Kako je Celjska sekcija svojo nalogo izvrševala, je znano, kajti koča na Korošici je bila. že 1, 1893. nerabna, in tudi slabi pot črez Kamniško sedlo so javno grajali. Dalje nista niti osrednji odbor, niti ne Celjska sekcija mogla vedeti, da je pot po Turškem Žlebu razpadel, ker se je napravil šele meseca oktobra 1. 1894., podporo 700 mark pa je postavil osrednji odbor v proračun že meseca junija, dasi sneg v Turškem Žlebu po normalni zimi leži še konec meseca julija. Posebno pa je letos ležal sneg še dalj časa v Savinskih planinah. Ker v Turškem Žlebu še nobeno društvo poprej ni kaj delovalo, tedaj je to nedvojbeno društveno področje Sav. podružnice. Ker Celjska sekcija in osrednji odbor ne spoštujeta delovanja „Slov. plan. društva" in njegovega društvenega področja, tudi „Slov. plan. društvo" ne bode nič več obzirno. Kjer bode treba kak pot popraviti, sc bode zgodilo ne glede na prejšnje delovanje kakega društva. Kakor ti meni, tako jaz tebi. — Zanimivo je tudi spoznanje, da ima v Sav. planinah več društev prostora v delovanje, d oči m je Celjska sekcija I. 1893. hotela prepovedati (!) delovanje „Slov. plan. društvu", ko bi bil kdo tako neumen, da bi se jih bal posebno na domačih tleli.
Oklic
•^Ir^	za stavbo Triglavske koče^)
gl|aajvišja in najveličastnejša gora ne le na vsem Slovenskem, ampak sploh v fPPg Slovanih je naš 2864 m visoki Triglav. Z veseljem prihajajo nanj domaČi in tuji turisti. Inorodni gorolazci ga kar obožavajo zaradi velikanskega razgleda, kakršnega ne uživajo z drugih, dasi veliko višjih vrhuncev evropskih.
Letošnje leto je štel naš sloveči Triglav dosedaj največje število pohodiiikov. Največ jih je seveda privabil Aljažev stolp; kajti sedaj je lahko na vrhu bivati in res popolnoma uživati krasni razgled po več ur brez nobene nevarnosti v lepem Vse slovenske liste vljudno prosimo, da blagovoljno ponatisnejo ta oklic.
zavetju Zagotovili smo za vedno s tem razgleduikom ugodno in zložno razgledovanje z vrha Triglava. Turistu pa treba, da se odpočije od trudne dolge hoje in da se okrepča, tudi gostoljubne koče. Tako v vsakem oziru ugodno kočo bode postavilo „Slov. plan. društvo" prihodnje leto. Stala bode izmed dosedanjih koč najbliže vrha na tako zvani Kredarici, t. j. na široki planici pod.vrhom Triglava. Lega te planice ima vse prednosti, ki si jih turist le more želeti. Z rije je do vrha samo ®/4 ure hoda. Razgled s Kredarice je brezprimerno obsežen in prekrasen. Le proti Boleu in Trenti ni videti, na vse druge strani pa se kaže isto velikansko obzorje, kakor z vrha; diveh je pogled tudi doli v Vrata. In kar je nad vse vredno: planica ta je tudi tedaj solčnojasna, kadar zastira vrh neprijazna megla in t.i zapira razgled naokolo. Oe pojdeš torej odslej na Triglav, se gotovo ne bodeš več trudil zastonj, nego užival bodeš sigurno sad svojega napora: toliko zaželeni razgled. In kdor ni dovolj trden, bode lahko ostal na tej planici in odtod občudoval prekrasno stvarstvo božje brez nadaljnjega truda, ki ga mora prebiti, kdor poleže na vrli; do Kredarice pa pride vsakdor brez težave. V bližini se nahaja dragocena voda snežniea, ki je dokaj pripravnejša in zdravejša za užitek, nego pusti sneg, pa tudi izvrsten odvodnik streli. Mimo te prijazne planice vodijo vsi glavni poti na vrh Triglava. Po izreku starih mož, ki so prehodili in do dobra poznajo vse pogorje Triglavsko, Bohinjsko in Bolško, ima Kredarica najugodnejšo lego in je kakor nalašč ustvarjena za stavbo planinske koče. In to planico, na katero je hodil že Vodnik in se navduševal za dom in rod svoj, je „Slov. plan, društvo" izbralo in jo kupilo v svojo last, da na njej vzgradi veliko in lepo kočo po vseh trajno veljavnih pravilih za take stavbe. Gotova bode do avgusta meseca 1896. leta, blagoslovili jo pa bodemo prav slovesno ob obletnici stoletnice Vodnikove prve hoje na Triglav, dne 19. avgusta. Gostoljubno se bode tist dan odprla vsem turistom brez razločka, domačiin.in tujim.
Predragi Siovenei! I)o vas vseh se obrača „Slov. plan. društvo", ko namerava postaviti označeni planinski dom pod vrhom sivega velikana Triglava, ki gleda od davnine na vesoljni rod slovenski, budeč in krepeč mu s svojim veličastvom ponos in samosvest. Iskreno vas prosi zastopstvo slovenskega planinstva izdatne domoljubne pomoči, da srečno izvrši to velevažno delo. Edino le plamteča ljubezen do domovine slovenske, do nje vsestranskega trdnega in trajnega napredka nas je napotila, da smo zasnovali ta planinski dom, ki bode vsemu Slovenstvu v ponos in največjo čast. In zato se veselo nadejamo, da gotovo ne bode nikogar, ki ne bi se rodoljubno odi val naši mili prošnji, katero iz dna srca oglašamo od meje do meje slovenske domovine in tudi zunaj nje do vseh naših prijateljev.
Darove vzprejema in jih naznanja v „Plan. Vestniku" odbor „Slov. plan. društva" v Ljubljani.	„Slov. plan. društvo".
Naznanilo o znižani roznini.
C. člane „Slovenskega planinskega društva" «ljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod traneo" v Ljubljani vozne listke «a voinjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer:
]. 7,a vožnjo na progi Ljubljana-Dhaea po 1 gld. 60 kr. (nav eena 2 gld. 50 kr.)
2.	„ „ „ „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ „ 1 „ 80 „
3.	„ „ „ „ 11. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ „ 2 „ 30 „
v III. razr, poštn. vlaka in brzovlaka št. 4, o/.ir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teh progah nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je Slan „Slovenskega planinskega društva."
nfi
R. MIKLAUC
v Ljubljani, v Spitalskih ulioali štev. 5,
priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne srajce za hrlbohtzee po najnižji ceni.
Franc Čuden,
urar v Ljubljani na Mestnem trgu,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznan« izvrstni in po «m. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
j^Ccnomikt na zahtceanje Irrezplitrun.-tf
URAN in VEČAJ,
izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
riporočata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih poči za sobo, dv rano in razno druge prostore, dalje modelnasla
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ccni in priznano «ioltrn.

S


v Ljubljani na Marljnom trgi: št. 3
priporoča bogato svojo zalogo	X
■popotnih potrebščin za turiste:	¿
kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice in druge v to vrsto spadajoče usnjene X
izdelke, — vse po najnižji ceni.	jj
Vodnik
za
„Savinske in Kamniške planine"
so prodaja
dijakom po 30 kr.
„Slov. plan. društvo".
pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Isjubljmilf v íVíoiíWtawl'ift ulicah št. 4,
prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska m pohišivena dela, Dolo icotao in Seo, izvršitev tsčM ia po najnižjih conah.
Nahrbtnike najnovejše, iz navadnega blaga po 80 kr,, is nepremičnega blaga s prodelki po
1 gld. 20 kr., in gorske črevlje, močne in ostro podkovane, iz črne juhte po (i gld. 20 kr., iz ruske juhte po 8 gld ,
izdeluje in priporoča
Fr, Mrak v Radovljici.
„Slovensko planinsko društvo."
„Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico"
s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cona {»0 kr., po pošti 5 kr. več.
xxx.x\xxxxxx.xv,xx.x>..xx,x x.x xx x.x
v.
X .X
HtTGON IHL
v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2.	y
Trgovina s suknenim in manufaklurnim	x
blagom na debelo in na drobno,	£
skladišče platnine in d a mastno robe.	X XXXXXXXXXXXXXXXX.x>.XXXXXXXXX
Gaspar Wimmer (Petters-a naslednik),	|
cxe-vljarslsi ¡rxiojístex	;=
vGoisern-u(naZgornjem Avstrijskem).	j
Spccijulist e izdelovanji pravih, vsakemu Itribo-	\
loncu dobro gnanih Morskih gevljev.	\
Cene. zelo nizke. Pri naročilu zadostuj*, da se mi	\ pošlje kak navaden črevelj, kateri je nogi naročnikovi z
najbolj prikladen.	;
£5'
».ki

IVAN SOKLIČ I
v Ljubljani, J'oel iivnif« iiec. 1 in v Gleda- w ličkih ulicah SI, ti	R
priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno lodnastilt za bribolazce in Lovce iz tvorniec Jos. in Ani. Picblerjft, c. kr. dvor. založnikov. Članom pl. društva" znižano ceno.
^Sssssssssgssssgss^sS^ssssssssssssssešssiiaigi
7r IT Vi rw TIT ir .if nr rt Avgust Žabkar
V Ljubljani, na Dunajski cesti sten. ? priporoča se
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lično in ceno. g&i A ito ilflTO) Si ¿b ¿b
Yincenc Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
priporoča svoj laimenoseshi obrt, posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
Kit I ill no dol«, nizke cene. Ceniki in obrisi nn zahtevo zastonj.
Optični zaved
eggj. P H. GOLDSTEINS
prej E. Rex i »gor
v Ljubljani, rod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd. Vtotarinl popravki :c izvršujejo hitra In coni:.
| Ubald pL Trnkozy, |
lekarnar-
v Ljubljani, na Mestnem Inju, puletj rotovia, j-i 2	priporoča
i svojo bogato založeno lekarno. jjj
Adolf Hau? tmann
v Ljubljani, na Sv. Petra ,osti št. 41 in v Slo novih ulicah št. 10—12. Tovama oljnatih barv, lir ne/, a, laka in kleja.
Zaloga
slikarskih in pleskarskih predmetov.
Tiakarna in kamsnotiakarna
A. KLEIN &l Coni p.
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, sc priporoča
v naročitav vseh v to stroko spadajočih del 4f in na zalogo raznih tiskovin.
.................GRičAR in MEJAČ.................
v Ljubljani, v Slonovih ulicah št, 9 priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in scensko obleke ter najboljše perilo in zavratniee.
Zlasti opozarjata na noprcniočna lodliasla oblačila in plašče za turiste.
NaroČila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dmiaji. ilnštrovam ceniki so razpošiljajo frank o in zastonj. ('■lanom „SI. pl. dmStLa" stnViane ccttc.
F. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 3.
Velika zaloti" pristnega koroškega in tirolskega nopre-močljivega poletnega in ¡f.imskoiiii lini na v običajnih barvali za hribolnzcc in lovec kot branilo proti mokroti in mrazu.
Kazen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, podjopi'*ev, spodnjih lil ni1, lovskih uoguvie, volnenih «biijkov itd. itd.
Kupite najboljši liker,
to je pristni, kemično Cisti likf'r iz kranjskih planinskih melisi'. Ta posebno skrbno i t liaj/.dravilnejšili zelišč in cvetlic brez špirita, olja, esenc in sirupa napravljeni liVr-r prekaša vse dosedaj znane likčro po okli s H in dišavi. Ker tudi dubrodojno vpliva na želodec in ga ogreva ter čudovito poživlja tcioi imeti l>i ga morali pri VSftkem dom». Dobiva se samo pri izdelovale!
J. KLillI£K-ji v fijiibljanl,
v Špitalskih ulicah „Pri voglu".
Mihael Marzolini	f
priporoča svojo kavamo	?
„Cafe Mereur" na Mestnem trgu št. 5
v Ljubljani.	a
Kavarna je zelo velika, ologanttu in ?račna, ima dva	^
nova biljarda in novo igralno mizo s kameni-	s)
timi ploščami. — Kazsvctljavi jc sijajna, časopisov	H
nad trideset, domačili in tujih.	H
VKarn izboma, likerji pristni.^	^
Odgovorni urednik Jo s. IlAuptill&n. — Izdaja in aalnga »Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein & Coinp. v LJubljani.