Dve leti jeze in boja za prostor na dvorišču
Delegati Novih Poljan so na sejizbora krajevnih skupnosti občin-ske skupščine 6. decembra 1988 zahtevali dokončen odgovor na vprašanje, kaj je z njihovo zahtevo, da obrtnik na Poljanski 69 prenaha z nedovoljeno obrtjo in da odstrani objekt, ki ga je postavil brez dovoljenja. Želeli so izvedeti, kdo je odgovoren, da se zadeva vleče že dve leti in da so stanovalci te hiše že toliko časa moteni v svojem bivalnem okolju.
Učinkovitega in zadovoljivega odgo-vora niso dobili, pa čeprav je predsed-nik občinskega komiteja za urejanje prostora Milan Nussdorfer povedal, da v dosedanjem delu inšpekcijskih služb ni bilo nezakonitosti. Zadeva je bila vroča in se ni polegla niti potem, ko je bila točka dnevnega reda »vpra-šanja delegatov in odgovori« že mimo. Na sejo je tedaj prišel predsednik ob-činskega izvršnega sveta Boris Platov-šek in sporočil delegatom, da je od mestne uprave inšpekcyskih služb pravkar dobil sporočilo, da je odločba o odstranitvi spornega objekta že napi-sana in da je skrajni rok za rušenje 5. januar 1989.
Zadeva se je začela že pred leti, ven-dar povsem »nedolžno«. Nek občanje prosil za dovoljenje, da bi postavil na dvorišču hiše Poljanska 69 garažo kot provizorij. Dovoljerye za tak objekt na družbeni zemlji je brez posebnih težav tudi dobil. Zapletati pa se je začelo leta 1974, ko je občan svojo garažo prodal. Kupil jo je nek Boris Sega, ki sicer stanuje za Bežigradom. V pogodbi, ki sta jo sklenila piše med drugim, da je garaža provizorij in dajoje kupec dol-žan odstraniti brez pravice do odškod-nine in na lastne stroške če bo to po-trebno.
Nekaj let je Šega res garažiral avto, potem pa je začel v tem prostoru po-pravljati avtotnobilske uplinjače. Nič posebnega ne bi bilo, če s svojo dejav-nosijo ne bi motil stanovalcev in če bi
imel zaryo vsaj obrtno dovoljenje. Na dvorišču, kjer je bil doslej mir in so imeli stanovalci na voljo celo majhno zelenico, je parkiralo čedalje veC avto-mobilov, dvigala sta se prah in smrad od izpušnih plinov, stanovalci so ugo-vaijali, da je oprano perilo, ki so ga sušii na dvorišču, zvečer zamazano. Šega je posekal enega od dreves na zelenici ob svoji garaži-delavnici, si na tem prostoru zabetoniral ploščad in ta-ko uničil zelenico. Še prej pa je garažo povišal.
Stanovalci so bili sicer nejevoljni, ukrepali pa niso dokler ob rekonstruk-ciji Poljanske ceste ni prišlo do novega posega v njihov prostor. Dostop na dvorišče je bilo potrebno zaradi preno-ve Poljanske eeste zapreti in urediti novega. Ta prehod pa bi morali po na-črtu speljati prav čez prostor, na kate-rem je bila betonska plošča, ki jo je Šega napravil povsem samovoljno. Vendar se to ni zgodilo. Šega je na betonsko ploščo nemudoma postavil nastrešek, ki ga je kasneje še zadelal, tako da je nastala tam nova zgradba. Načrtovalci so se sprijaznili z nastalim položajem in speljali prehod čez edini še preostali del zelenice.
Začele so deževati pritožbe in prija-ve. Eno prvih je napravila postaja mili-ce 20. oktobra 1987 zaradi nedovoljene obrti. Se pred tem so stanovalci 28. septembra 1987 obvestili mestno upra-vo inšpekcijski službi. Stanovalci so 31.   marca   1988   ponovno   obvestili
mestno upravo inšpekcijskih služb in občinski komite za družbeno planira-nje in gospodarstvo. Krapež Albina, ki je 13. julija 1988 nasloviJa ob podpori ZZB NOV vlogo na mestno upravo inšpekcijskih služb in ni dobila nobe-nega odgovora, pa čeprav je stara, bo-lehna in ji je Šega s svojim poslopjem vzel še tisto malo svetlobe, kolikor jo je imela doslej.
Ne bomo naštevali vseh vlog in pri-tožb. Medtem je tudi Šega vložil proš-njo za obrtno dovoljenje in lokacijo, vendar so mu oboje zavrnili. Tudi s pritožbo ni uspel in bil o tem obveš-čen 15. avgusta 1988. Vendar še vedno nemoteno dela in prebivalcem je ome-jil celo tisti prostor, kjer so sušili pe-rilo.
Delegacija za zbo|»KS je 5. maja 1988 izrazila sum o povezanosti inšpekcij-skih služb s kršiteljem. To je izzvalo ogorčen protest pristojne inšpekcije, objavljen v delegatskem gradivu me-sta Ljubljane 15. junija 1988. Ista dele-gacija je 26. oktobra 1988 izrazila neza-dovoljstvo nad neučinkovitim delom inšpekcijskih služb, za katere meni, da nosijo določeno odgovornost za nasta-li položaj. Na seji zbora KS občinske skupščine 3. novembra 1988 je delega-cija zahtevala ugotovitev odgovornosti za sedanje nevzdržne razmere.
Nekaj pred tem je prišlo celo do fi-zičnega obračunavanja in stanovalka Marija Golobič je vložila proti Borisu Šegi tožbo zaradi lahke telesne po-škodbe.
Zdaj vsi čakajo na rezplet. Peti janu-ar 1989 naj bi bil tisti dan, ko mora biti odstranjeno kar je nezakonito postav-Ijeno in ves prostor mora biti vzpo-stavljen v prejšnje stanje. Tako je odlo-čeno. Kaj se bo zgodilo pa bomo videli čez nekaj dni.
Niko Isajevič