2AVH0 tožilstvo v lmim
Paiznm» $»l«čana * goio»iei. . »	Dliloö,
m—aiai.a»!!««! iM&Jtf ■. i ■«■.>*•,. rt^Srnirm^*
K Ljubljani, dne 10 marca 1932
Stev. 31.
»^■•««MSVre »lil i • I "II ......il liri tiru II 11 11 ....... Mtlin ihihii» m»1ii lim I imun	-T.il nmM'^-V^ ^tiWl^jg^gljg^ I I lil I UMIH will
¿efciiA: LXXI1. (Sol. leto. 1931132.)
tanotpolitišlco glasila J. C/. C/. — selccJ/e so DruvsRo banovina v Cfulblfanl
''' *	^ PrOS l^f^iß^ ^^ Urednilixto in uprava : Ljubljana, FranHikatu km ulice 6 1. Rokopisov nr I>rac*imn. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo, izhaja v.i a k Četrtek, Naročnina leti
60 Din srn inaremstvo 80 Din. Člani tekel je J. V. V plačajo lisi * članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, cm ek posebe. Pošt. ček. rac. 11.197. Telefon SI J J

Vpliv gospodarske krize na naše
šolstvo in učiteljstvo.
¡i.
O redukciji učiteljišč.
Mnogo skrbi so rodile v naši javnosti vesti, ki se med nami že par mesecev širijo — seveda zopet skrivnostno in zaupno! — o redukciji naše univerze, srednjih šol, učiteljišč m pa meščanskih šol. Razne korporacije in faktorji, ki so več ali manj vsled lokalnih razmer zainteresirani na tem, da se v njiho* vem področju ta ali oni zavod ne okrne prav nič kljub splošni gospodarski krizi, so celo že v javnosti in na pristojnih mestih izrazili svoje pomisleke proti nameravani ukinitvi. Mislili so seveda, da je bolje zvoniti še pred točo, nego po njej. Zakaj, že danes si v tem oziru prav gotovo še niso na jasnem v podrobnostih niti ne na merodajnih mestih, kaj šele drugod. To je povsem razumljivo. Ukinitev, ali pa tudi samo okrajenje učnih zavo* dov ni tako enostavna stvar, ki bi se zamogla izvršiti kar nekako mehanično in na brzo ro* ko. To delo potrebuje temeljitega in vsestranskega preudarka in upoštevanja dejan-sikih razmer, Iki so seveda v vsakem kraju drugačne. Vsak kraj ima prav gotovo svoje tehtne in važne vzroke, da si skuša ohraniti ta ali oni zavod neokrnjen. In če bi o tem odločevali krajevni razlogi in faktorji, bi sploh ne prišlo niti do kake okrnitve, seveda še mani pa do ukinitve državnih zavodov. Že iz tega sledi, da se mora zadeva ukinitve kakor tudi okrnitve uč. zavodov presojati, pa tudi izvesti iz širših vidikov in na skupni osnovi, ki pa mora biti v vsalkem oziru dobro pretehtana.
V narodni skupščini je bilo sicer sprejeto načelo, da se pol milijarde prihrani v glavnem z redukcijo osebnih prejemkov, ne pa toliko z redukcijo števila uslužbencev. Iz tega bi marsikdo lahko sklepal, da ne pride do ukinitve in okrnitve učnih zavodov in ostane torej vse pri starem. Temu pa ni tako, iz enostavnega razloga, ker v sedanjem gospodarsko tako kritičnem položaju ne more in ne sme biti tako. Gospodarska kriza nas bode prav gotovo prisilila, da pride do posameznih ukinitev in okrnitev drž. učnih zavodov. V tem oziru si moramo biti na jasnem, čim preje tem bolje.
Presegalo bi okvir tega članka, če bi raz* -pravljal o ukinitvi vseh kategorij državnih učnih zavodov. Zato se hočem omejiti samo na tiste, na katerih sloni vzgoja in izobrazba širokih plasti naroda in na katerih je pred* vsem zainteresirano učiteljstvo naše banovine.
Pri nas imamo sedem učiteljišč: 2 državni moški. 2 drž. ženski in 3 privatna ženslka. Že številčno razmerje samo med moškimi in ženskimi učiteljišči ni zdravo za normalne razmere, ¡kaj šele za prilike, katere nam na* laga gospodarsra kriza. Posledice tega nezdravega sorazmerja se že pojavljajo in niso prav nič razveseljive. Število učiteljev pada, število učiteljic pa raste. Sedaj je pri nas ta |k razliika že izdatno- presegla ravnovesje in je menda še komai ena tretjina moških učnih oseb in dve tretjini pa ženskih. In ako bi se to še nekaj let v tem pravcu nadaljevalo, bomo kmalu govorili že o četrtini, potem o petini, šestini itd. moških učnih oseb
Nikakor nočem podcenicvati ali pa omalovaževati bodisi šolskega ali pa izvenšolske-ga dela naših tovarišic. Ampak tako veliko nesorazmerje ni več zdravo niti ne naravno. To uvidi vsak. ki hoče biti objektiven. Uvi* deva pa to tudi ljudstvo, ki ni še nikoli tako odločno noudar.ialo želje in zahteve po mo« ških učnih osebah kakor to poudarja v sedn-njem času. Tudi izvenšolsko delo v raznih
Železo je močno radi svoje skupnosti; kota odpove — razpada. Razpasti mora tudi vsako društvo, v katerem te vezi ni. Ako nam je društvo potrebno, ustvarjajmo skupnost.
S pomočjo stanovskih društev je učitelj postal spoštovan in upoštevan človek. Sloven-slko šolstvo je naglo napredovalo šele tedaj, ko je imelo izobraženo, požrtvovalno in v skupnem narodnem delu združeno učiteljstvo. Avstrija je to vedela in videla; zato nas je razdvajala po načelu — divide et impera! in s tem zadrževala naš napredek. Ko pa nam je zasijalo solnce narodne enakopravnosti in svobode v lastni državi, je tudi šolstvo in z njim naš stan nastopil pot navzgor.
Pot navzgor pa je težja, čim večji je klanec. In naš klanec je strm. Toda mi se ga ne strašimo, saj delo dela moža. Podali si bomo roke in ramo ob rami si bomo 'krčili pot k skupnemu cilju.
Mi vidimo pred seboj naš v stoletnih borbah izmučeni narod, iki si sedaj, ko je prišel v zatišje, želi počitka. In če mu pri počivanju odrevene noge!? Kdo mu bo vlil oživljajoče-ga ognja, da sredi pota ne zaspi —? Mi, ki smo vzgojitelji tiste mladine, s katero se več* no prerajajo narodove sile. Mi smo poklica-
panogah zahteva najčešče moško moč. Sicer bi mnogo od tega dela zmogle tudi naše to-varišice, če bi bile zato pripravljene in vzgojene. Pa niso bile, kar seveda ni njihova direktna krivda. Saj tudi učitelji vsaj po veliki večini niso bili. ¡in vendar so se morali vživeti v tako delo in ga tudi opravljati, ker so to zahtevale krajevne prilike. O enakopravnosti obeh spolov sicer mnogo govorimo in pišemo, a je še zdavnaj nismo dosegli in je tudi še ne bomo tako hitro iz enostavnega razloga, ker se mora ta problem razvijati normalno, za kar potrebuje dovolj časa, sicer privede do — poloma. — Pa to je drugo po* glavje.
Tudi število učiteljišč sploh je v naši ba* novini previsoko. Radi tega se je ustvarila nadprodukcija in smo prišli prvič od obstoja našega stanu tako daleč, da govorimo danes pri nas o brezposelnih učiteljih in učiteljicah, katerih število bode že letos preseglo pol tisoča. Zato je državna uprava prisiljena iskati in najti regulativ v tem oziru. Izvesti bi ga morala, četudi bi bile razmere povsem normalne in bi je v to ne silila nobena gospodarska kriza. Slednja bo le pospešila rešitev tega vprašanja.
Iz navedenega sledi, da pride tudi pri nas do ukinitve učiteljišč, kar je povsem naravno. Prav tako je naravno, da bodo ukinjena, deloma morda pa samo okrnjena, ženska učiteljišča. Za moška je več kot gotovo, da bodo ostala v dosedanjem obsegu. Samo na sebi se sedaj vsiljuje vprašanje, katera ženska učite* ljišča naj se ukinejo, oziroma okrnejo: dr* žavna ali privatna in pa v kolikem obsegu.
Za državo bi seveda bilo v sedanji gospodarski krizi najenostavnejše, če bi ukinila državni ženski učiteljišči, privatna pa pustila. S tem bi bil finančni efekt največji in skrb najmanj ša.
A država sama ne more in ne sme takih vprašanj reševati samo iz finančnega vidika in ga prav gotovo tudi ne bo. Ravno naša država je že često nedvoumno pokazala in dokazala, da je eminentno zainteresirana na vzgoji in pouku svojih državljanov in da tega področja nikakor ni voljna prepustiti privatni inicijativi. Razlogi so tako tehtni in tudi enostavni zlasti za naše jugoslovanske prilike, da prav za prav šele ustvarjamo edinstvo države in naroda, da jih ni potreba niti omejevati, še manj pa o njih razpravljati.
Noben drug stan — razen duhovniškega —- pa ne živi v tako tesnih stikih z narodom, kakor učiteljski. Tudi nima nihče tako močnega vpliva na bodoča pokoljenia in njihovo vzgojo, kakor ravno učiteljstvo. Država pa ne sme biti samo od danes na jutri. Zato je tudi dolžnost krmilarjev države, da mislijo in upoštevajo njeno bodočnost tudi takrat, kadar rešujejo na videz samo trenutno pereča vprašanja. Po vsem tem torej odločitev v tem vprašanju ne bo težka in leži na dlani.
Kaj pa potem s kandidatinjami teh uči* teljišč?
Te se bodo deloma porazdelile na obe državni ženski učiteljišči, kolikor bode pač prostora, druge pa se bodo pač morale po* svetiti drugim študijem, oziroma poklicem. Zakaj vsekakor je za nje, kakor tudi za starše boljše, da si skušajo že sedaj zagotoviti kje drugod skorjico kruha, kakor pa potem ostati kot učiteljice brez njega.
Državni ženski učiteljišči pa bi naj ostali popolni, a brez vsake paralelke.
—ski.
ni, da kopljemo strugo onemu čudodelnemu vrelcu našega naroda, o katerem nam je za* pel Zupančič: »Mi gremo naprej, mi strelci...«
Živimo v mladi državi, ki rabi močnih stebrov, na katerih naj vzraste mogočna stavba jugoslovenskega bratstva. Mislim, da smo tudi mi tisti, ki hočemo, moremo in moramo biti tak prepotrebn steber. Da pa bomo vredna opora, močan steber svojemu narodu, sezidajmo ga iz najboljšega materiala. Zve* žimo ga z malto, ki se ne bo drobila in pokala! Prepojimo ga s požrtvovalno ljubeznijo, oklenimo ga z obroči pravega prijateljstva.
Nj. Vel. kralj Aleksander nam je nekoč dejal: »Le vsak dober Srb, Hrvat ali Slovenec more biti dober Jugoslovan. In le iz njih bo zrastla močna Jugoslavija.«
Na posameznikih je torej sezidana vsaka človeška družba, pa naj bo majhna ali velika. Na posameznikih ljudje ocenjujejo ves stan. Zato je sveta dolžnost vsakega izmed nas, da se ne enkrat, ampak mnogokrat pretehta, ali je tak učitelj, kot bi po svojih zmožnostih lahko bil in ali je v korist in čast stanu in na* rodu. Ako bo popolen posameznik, bo popolna tudi celota. Iz takih zdravih prvin zgrajena skupnost bo nezlomljiva.
Kako pa naj zvežemo med seboj vse te drobce v enovit steber? Začeli bomo pri uči* teljstvu posameznih šol, končali pa pri JUU. Treba nam je le malte, iki jo dobimo s pravo zmesjo peska, apna in vode. Tudi v našem stanu so ljudje najrazličnejših značajev. Nekateri so mehki kot apno, drugi so robati in trdi kot pesek. Sestavine torej imamo. Treba jih je le zamesiti z malo dobre volje in tova* rištvom, pa bomo imeli na šolah najlepšo harmonijo dopolnjevanja.
Ko sem pred kratkim bral Polletno poro* čilo, sem obstal pri natiskanem vprašanju: »Kakšni so odnošaji med učiteljstvom in upraviteljem?« To me je upravičeno zabolelo in užalilo. Kakšni naj bi neki bili odnošaji med ljudmi, ki so se vsi odgajali v isti namen, ki jih je usoda privedla v isti kraj. da tam s svojim skupnim delom in vzgledom vzgoje dober narod, ki naj tvorijo s šolsko mladino eno vzorno družino, katerim mora biti ljubezen, rahločutnost in odpustljivost poklic? To naj bi se vprašal vsak učitelj in upravitelj in ono vprašanje bi bilo odveč.
»Učiteljski Tovariš« je zadnjič prinesel članek pod najnovejšo krilatico »Ni časa«, ki je postala sikoro tako popularna kot »kriza je«. In za koga ni časa in kdaj je kriza največja? Največkrat takrat, ko pri nas potrka požrtvovalni tovariš ali deloma tovarišica, ki nas prosi sodelovanja pri stanovskem društvu, ali ko prosijo za podporo tej ali oni učiteljski ustanovi.
Ali pa smo res tako nedelavni, ali je učitelj res tak stiskač, da ne da dinarja za potrebno stvar? Ne! Če srečaš upehanega tovariša ali tovarišico in vprašaš — kam, ti na* vadno odgovori: pevsko vajo imam, igro študiramo, k telovadbi v Sokolski dom, pri ga* silcih imamo sejo, kmetijsko predavanje, gospodinjski tečaj itd. In če ga razna društva prosijo za ustanovnega člana, podpornega člana, za nabiralca in darovalca pri gradbi te* ga ali onega doma, ali v šoli otrok nima zvezka, je lačen, poprosi berač — vedno ima uči* telj mehko srce in odprte roke, če le že niso prazne. In za koga vse to — zase, za svoj stan? Malo. Največ za druge. To je več kot zahteva od nas božja zapoved: »Ljubi svoje* ga bližnjega kakor samega sebe!« Mi kršimo to zapoved. Kdo je učitelju bližji kot tovariš učitelj in tovarišica učiteljica? Spoznajmo to in strnimo se! Spojimo svoje srce v prid sebi in vsemu učiteljskemu stanu. Ako bo med nami močna skupnost, bo z nami moč in s to bodo računali naši nasprotniki, preden
Čudno je, kako rade se izpremene bese* de, ki imajo važen pomen, v abstraktne pojme, ki ostanejo potem samo še pojmi. Taka beseda je tudi tovariš. Prav rad bi vedel, kdo je tovariš in kaj je tovarištvo.
Človek bi mislil, da moramo biti srečni, če moremo komu pomagati, če je v stiski. Pa to delo časih nekaterim vznemirja živce. Tako je nekatere razburil dopis sekcije glede tovarišev, ki imajo obilo dece. — Da je bolj slabo na svetu, občutimo pač v vseh treh pri* devniških stopnjah. Toda, če komu res redka prede, je sam kriv svoje usode. Zato ne smemo pomagati takim, ki ne morejo zmagovati bremen vsled otrok, tudi če nismo sami pri* zadeti. Sploh bi moralo biti v šolskem zakonu maksimirano ne samo število otrok v šoli, ampak tudi učiteljevih lastnih otrok; poleg tega bi moral vsak, kdor se ¡poroči, položiti kavcijo. To bo moderno! Saj smo bogati! Kdor je oblagodarjen z otroki, ne sme priti na kako ugodno mesto — predobro bi mu bilo!
Z užitkom vsakdo čita Försterjevo »Lebensführung«, kjer dobi vpogled v razne prilike življenja. Koliko živih prilik nas obdaja! Kamorkoli pogledamo, lahlko pridno študiramo sociologijo. Brez te naobrazbe, brez vpo* gleda v življenje ostanemo učitelji tujci otrokom v šoli.
Koliko laže bomo presojali lastne prilike. V moji blagajni zdrkne živo srebro konec meseca na ničlo, pa nimam otrok, zato se čudim tovarišem, ki so oblagodarjeni z otroki, kako morejo sploh shajati. Vsakemu človeku z zdravim razumom mora biti jasno, da s 150 Din na mesec ni mogoče preživiti otroka, še manj ga šolati. Ker nimamo posestev, ki bi jih zapustili otrokom, smo menda upravi* čeni, da jim izberemo vsaj poklic, do katerega ima učiteljski otrok tudi pravico. To pa je mogoče le, če je oče učitelj nameščen v kraju, odkoder je šolanje mogoče brez po* sebnih stroškov, ki jih sicer ne zmore.
Zanimivo bi bilo pogledati malo nazaj. Tudi poprej so bili težki časi, zato je le ma-lolkateri tovariš mogel izšolati svoje otroke. Večina učiteljskih otrok se je oprijela poklica, ki jim je bi! najlaže in najhitreje dosegljiv. To je bila pač njihova zadeva.
Naša zadeva pa je, da razmotrivamo, ali je to koristilo ugledu našega stanu. Mislim, da to za nas ni vseeno.
Sekcijo tudi ne bi smelo skrbeti, da se popravijo krivice nekaterim tovarišem, ki bi
bodo vrgli na nas krivičen kamen, kot se je to zgodilo pred letom, ki nas še danes boli.
Sloga jači, nesloga tlači. Prvi del tega pregovora lahko že občutimo, odkar se je vse jugoslovensko učiteljstvo združilo v eno moč* no enotno organizacijo JUU. Ako beremo dnevne časopise in poslušamo javno mnenje, opazimo, da se naš stan povsod omenja s spoštovanjem in pohvalo. Ali smo se v enem letu res toliko poboljšali? To je moč skupnosti. Z uradniškim zakonom smo bili uvr* ščeni v uradniške vrste, kamor po svojem delu in izobrazbi pripadamo. Ali so nam to naklonili po lastni uvidevnosti? To je delo naše organizacije. In šolski zakon? Tudi v njem se pozna delo vsega učiteljstva.
Nismo pa še dosegli vsega. Še nas žuli čevelj tu ali tam. Nujno potreben je pravilnik k šolskemu zakonu, ureditev stanovanj in stanarine, končna odmera kuriva, novi uč* ni načrt, naša zastopstva v javnih korporaci-jah, nastavljanje, napredovanje, nadzorniško vprašanje in drugo.
Zato pa nujno rabimo požrtvovalnega sodelovanja vseh, od učiteljskih pripravnikov do nadzornikov. Ne glejmo samo na svojo lestev, gradimo celoto! Spoznavajmo se med seboj. Pri vsakem boš našel na zunaj morda skrite vrline, zaradi katerih ga boš lahlko spoštoval in bosta postala iskrena tovariša. Ako pa misliš, da si boljši in sposobnejši od nje* ga, mu ljubeznjivo pomagaj k napredku.
In tisti, ki je dosegel kak višji položajni klin, naj nas ne gleda od zgoraj, stopi naj doli in naj bo naš, ker iz nas je izšel. Mi rabi* mo voditeljev, pa tudi oni rabijo nas; zato bodimo organska celota.
Kako pa naj mi pripomoremo k močni celotni organizaciji? Naša naloga je, %da ustvarimo zdravo celico k temu skupnemu organizmu. Izpopolnjujmo svoje društvo! Bodimo mu zvesti in delovni člani! Podpirajmo ga z dobrim svetom in dejanjem. Tu je naše ognjišče, na katerem naj Se izžareva vsa naša tvorna sila. Tu srkajmo moči in hrepenenja po stanovski popolnosti. Tu naj bo naša sta* novska spovednica in prižnica. Mi vsi pa bodimo sodniki, obtoženci in vodniki.
Tako bo z nas nastala duhovna edinica, ki bo dobrodošla opeka k strebru naše lepe domovine.
Svojemu stanu pa smo dolžni- ravnati se po Gregorčičevih besedah:
»Mož cel na svojem mestu vsakdo bodi,
ne stol možu, mož stolu da sijaj!«
morali dobiti mesta, ki so jih dobili drugi brez ozira na starost, kvalifikacijo in socialne prilike.
Sicer je pa prav nepotrebna skrb, da bi sekcija nastavljala tovariše, saj jih ne more. Prav pa bo napravila, če se bo potezala za one, ki žive v težkih socialnih razmerah, imajo isto število let kot ostali prosilci, enako službeno oceno in so delavni tudi izven šole. Taki bedni tovariši so pogosto bolj delavni in idealni kot mi. Ti prenašajo svoje težave tiho. Če to želimo in zahtevamo, se nam res ni treba bati, da bi se protežiralo sorodstvo — kot se boje nekateri — saj imamo kontro* lo. Toliko socialno čuteči pa moramo biti, ker mora pri nas vendar prevladovati srčna kultura; zunanja kultura, brez notranje, sploh ni kultura.
Vprašanje je načeto, ne iz osebnih koristi in komoditete, iz gole socialne potrebe moramo pokreniti vse, da pomoremo onim, ki so pomoči najbolj potrebni, to so naši to* variši s šolo godnimi otroki. Bodočnost sloni na našem podmladku — tega se kot učitelji moramo zavedati, saj vendar zanj delamo dan v dan. In če žrtvujemo zdravje in moči, čas in vse za naš podmladek, bomo v prvi vrsti še nekoliko žrtvovali otrokom naših sodelavcev.
Ne bomo, kot nekateri hišni gospodarji, vprašali, koliko ima otrok in če jih je veliko, brezobzirno postavili pod kap — ne, prav za* to jim bomo odstopili ugodnejše mesto, da jim. če tudi sebi v škodo, pomoremo.
mmma^mmimmmmmmmmmmmm
X. REDNI OBČNI ZBOR
UČITELJ. DOMA V MARIBORU
se vrši v četrtek, dne 24. marca 1932. in sicer v dvorani Nabavljalnt' zadruge drž. name* ščencev na Rotovšlkem trgu v Mariboru z začetkom ob 9. (deveti) uri. Dnevni red obsega poročila funkcionarjev upravnega odbora in nadzorstva, volitev, določitev članarine in slučajnosti. Ker je to že prvi jubilejni občni zbor lepo se razvijajočega Uč. doma v Mari* boru, ki upravlja precejšnje premoženje, zato je pričakovati primerne udeležbe.
Naš stan in naša skupnost.
Toveriška zavest

Občni zbor „Učiteljske Samopomoči" v Ljubljani.
Ekspoze prosvetnega ministra g. dr. Kojiča
v proračunski debati.
Narodna skupščina je ves pretekli teden razpravljala o državnem proračunu. V sobo* to, 5. marca je prišel na vrsto proračun pro* svetnega ministrstva. Pred razpravo je podal minister g. dr. Kojič precej obširen pregled stanja našega šolstva in narodne prosvete. Uvodoma je poudarjal, da je osnovna smernica vladne prosvetne politike: čim več pismenosti in narodne izobrazbe in čim manj fabrikacije intelektualnega proletarijata v na= ši državi.
Osnovne šole.
Leta 1918. smo imeli skupno državni,h, samoupravnih in privatnih osnovnih šol 5610 z 11.064 učitelji in 658.000 učenci. Danes imamo 8618 šol z 20.234 učitelji in 1,316.000 učenci. V nepolnih 12 letih je torej naraslo število osnovnih šol za nad 3000. Kader uči-teljstva se je podvojil, kalkor se je podvojilo tudi število učencev. Te številke točno kažejo, da je naša država ves čas posvečala veliko pažnjo pismenosti in izobraževanju naroda. G. dr. Kojič naglaša, da idealni smoter še ni dosežen. V dosego tega je potrebno troje: čas, gmotna sredstva in učiteljski Ikader. Čas nam bo dal priliko, da nadaljujemo svoje delo v istem smislu in z istim tempom. Znano je, da je sedaj naša država v težkih materi-jalnih razmerah, a g. minister se nadeja, da se bo nadaljevalo z otvarjanjem in razširja* njem osnovnih šol hitro in uspešno kot do sedaj, kakor hitro preneha vihar svetovne krize v naši državi. V primanjkljaju gmotnih sredstev moramo imeti možnost, da odpravi* mo nedostatke vsaj pri učiteljskem kadru. Kraljevska vlada je smatrala za potrebno, da se ti nedostatki odpravijo. Smisel člena 24. fin. zakona je, da se naj učitelji vrnejo na svoja mesta. Po tej odredbi finančnega zakona bo moglo biti zaposleno učiteljstvo edino-le v šoli.
V nadaljnjem izvajanju je prešel gospod minister v svojem govoru na
srednje šolstvo.
Kot uvod fc preglednemu stanju srednjih šol je g. minister izvajal: Ko sem v početku rekel, da je glavni smoter naše prosvetne po* litike čim več pismenosti in čim več narodnega izobraževanja in nadalje posebna slkrb, da ne pride do superprodukcije intelektualnega proletarijata, tedaj sem takoj pomislil na stanje naših srednjih šol. In ker je v državni politiki prvi predpogoj iskrenost, moram poudariti, ko govorimo o naših gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, da sma* tram. da nas te šole v takem stanju, v kakrš* nem so danes, spravljajo v nevarnost, da bomo dobili sčasoma velik presežek inteligenčnega proletarijata.
Število srednjih šol v naši državi je naslednje:
Imamo nad 200 gimnazij, poleg večjega števila verskih šol in nad 40 učiteljišč. Me* ščanskih šol imamo 173 državnih in 30 privatnih. V gimnazijah je 4310 profesorjev in 80 tisoč 540 dijakov, na meščanskih šolah pa nad 28.000 dijakov, tako da imamo skupno nad 120.000 srednješolcev. V taki stopnji gospodarskega razvoja kakor je naša država, ki je brez veleindustrije, brez veletrgovine, brez velekapitala in brez veleposestev, sili vsa ta mladina v državno službo, a jasno je, da dr-
- ^«MBMMMaftMsasHM»^
LISTEK
Jože Župančič — Litija:
Iz koncertne beležnice.
Ko sem prišel k večernemu vlaku za Ljubljano na domačo postajo, nisem bil edi* ni, ki sem bil namenjen na koncert. Predvsem seveda tovarišice — tovariši. In ko je pripe* Ijal vlak, so pri oknih sloneli nekateri obrazi znancev, ki so imeli z nami isto pot. V koncertni dvorani pa je velik odstotek podežel* ske publike pričal, da ima UPZ prijatelje in častilce — vsepovsod.
žava tolikega števila uradniškega naraščaja ne more zaposliti. To je zelo važen problem, na katerega rešitev bo treba v najkrajšem času misliti. V cilju omejitve navala na srednje šole je bila tudi uvedena šolnina, pri čemer so se seveda upoštevale sedanje gospodarske prilike in so plačevanja šolnine opro* ščeni učenci staršev, ki ne plačujejo letno nad 300 Din neposrednega davka.
Drugi ukrep, ki ga namerava kraljevska vlada izvršiti, je
redukcija gimnazij.
Toliko število gimnazijskih srednjih šol je za nas nezdrav Iuksuz. Treba pa bo globoko proučiti vprašanje, katere šole bi bilo treba ukiniti. Vsekakor se bodo šole reducirale šele po sklepu šolskega leta. Ministrski svet bo nato sestavil načrt na osnovi resnih kriterijev, pri čemer bo upošteval zgodovinsko vlogo posameznih šol, dobo njihovega obstanka in njihovo število v posameznih mestih. Na* rodna skupščina naj zaupa kraljevski vladi, da bo rešila to vprašanje, kakor je v največjem interesu naroda in države.
V	nadaljnjem je govoril g. minister
o univerzah
in ugotovil, da je na naših univerzah vpisanih okrog 20 000 dijakov. Tudi tu se je pojavilo vprašanje, kam z vso to mladino, kako namestiti v državni adm.nistraciji 20.000 ljudi. Kraljevska vlada je proučila vprašanje o redukciji in spojitvi posameznih fakultet ter vprašanje določitve omejenega števila viso-košolcev, upoštevajoč obenem, da so naša vseučilišča domovi, na katerih se oblikujeta naša nacionalna veda in jugoslovenska kul* tura.
V	izogib redukciji posameznih fakultet bo treba reducirati 10 odstotkov našega vse* učiliškega učiteljskega osobja. Upoštevati moramo, da ima zagrebška univerza 114 rednih profesorjev, ljubljanska 88, o beograjski niti ne govorim. Toliko število profesorjev je morda primerno za normalne razmere, današnji položaj pa nikakor ne dopušča, da bi mogli vztrajati pri tolikih učnih močeh.
Narodno predstavništvo je že imelo priliko, da se bavi z vprašanjem našega šolstva. Pokazalo je veliko razumevanja za današnje razmere in vem, da se bo zavzelo za interese države in naroda. S tem zaključujem svoj govor in prosim, da Narodna skupščina potrdi proračun prosvetnega ministrstva.
V	debati o proračunu prosvetnega ministrstva so govorili poslanci gg. Alojzij Pavlic, dr. Fedor Nikič, Janko Barle, dr. Fedor Šega, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Gavro Szanto in dr. Štefan Kraft.
Po zaključeni debati je proračun prosvetnega ministrstva sprejet.
MIROSLAVA LE1IGEB
maammmm ljubljaka. Jurčičev trg štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predUsk.
stah, določenih za predstavnike, pa smo opazili — zastopnika bana načelnika prosvetnega oddelka g. Jos. Mazija, banovinskega šolskega nadzornika Rapeta, podkonzula ČSR g. Cihelko, ravnatelja konservatorija g. Huba-da, predsednika Hubadove župe dr. Šviglja, ravnatelja g. Mahkoto ter razne predstavnike oblasti. Seveda je bil izredno velik krog glasbenikov: skladatelj Adamič, pevovodja Pre* lovec, dirigenti dr. Švara, Kogoj, Škrjanec in mnogi drugi. Seveda so bili navzoči tudi mnogi prosvetni delavci z dežele, opazil sem med drugim več nadzornikov tov. Zahrastni* ka iz Škofje Lcke, tov. Lukežiča iz Kamnika itd, vodstvo JUU iz Ljubljane je zasedlo prostore kar strnjeno: tov. predsednik Dimnik je blaženo žarel, češ: to prirejajo moji ljubi fantje in tovarišice, tov. blagajnik Grum je zadovoljno begal s pogledi po publiki in prešteval v duhu — čisti dobiček tov. glavni urednik »Učiteljskega Tovariša« Skulj — ki je odrinil poročilo o koncertu drugemu — pa je brezskrbno kimaie pritrjeval sosedi, pod* predsednici tov. M. Engelmanovi in tov. glavnemu tajniku Kobalu.
V dokaz iskrenih vezi med zborom in prejšnjimi predsedniki pa je bila gotova navzočnost vseh: prvega in ustanovnega prof. Bajuka ter njegovih naslednikov tov. Sežuna in barjanskega Grearja.
Vzradoščen naj podčrtam, da so prihiteli na čelu s kapetanom Arsovičem vsi naši nekdanji starejšine iz nepozabne celjske djaoke čete, ki smo jo tvorili sami učitelji.
Tudi mladine je bilo toliko, kakor na malokaterem drugem koncertu. Ali ima za učiteljski koncert več denarja tista mladež, ki ji natolcujejo le krizo, nogomet in visoko turistiko? Naš UPZ ima pred seboj vedno svojo učiteljsko linijo. Da navdušuje mladino za koncertno dvorano, so oddali brezplačno vsakemu ljubljanskemu srednješolskemu in strokovnemu učnemu zavodu po šop brezplačnih vstopnic. In mladina je bila za ta redek čin vzhičena.
V	nedeljo, dne 6. marca 1932 je zborovala U. S. na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani. Načelnik zadruge tov. Iv. Kocijan* čič jc ob 10. uri s pozdravom na navzoče otvoril drugi izredni občni zbor — prvi sklican za 21. februar 1932 je bil po § 34. nesklepčen —, ugotovil, da je bil ta izredni občni zbor pravilno sklican in prijavljen ter je po § 34., odst. drugi, sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Za zapisnikarja je imenoval tov. Jos. Kobala, za overovatelja zapisnika pa tov. Lovra Perka in Frana Sre* brn ča. Nato čita
Poročilo načelstva.
V	juniju 1. 1931. je bilo društvo Učiteljska Samopomoč v Ljubljani po banski upravi Dravske banovine pozvano, , da prilagodi svoja pravila § 76. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. in temu primerno razporedi svoje članstvo. Če bi se to ne izvedlo, mora društvo likvidirati. Po temeljitem razmotri-vanju in po posvetovanju s strokovnjaki je društveni odbor sklenil, da bo svojim članom priporočil razdružitev društva in ustanovitev zadruge s prav takim namenom kot ga je imelo razpuščeno društvo.
Na izrednem občnem zboru dne 29. ju* nija 1931., ki se je vršil v Ljubljani, so člani osvojili predlog, razpustiti društvo U. S. in ustanovili U. S., reg. zadruga z o. z. Ta novo ustanovljena zadruga je prevzela od razpu-ščenega društva vse premoženje, terjatve in vse člane z vsemi pravicami in dolžnostmi. Iz premoženja razpuščenega društva se je vplačalo novi zadrugi za vse člane deleže po 10 Din, kakor to zahtevajo nova pravila.
-NaTzrednem občnem zboru je bilo izvo* ljeno načelstvo, namestniki in nadzorstvo. Načelstvu je b;lo naročeno, da predloži na izrednem občnem zboru sprejeta pravila deželnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani, da jih potrdi in vpiše v zadružni register. Člani načelstva so 16. in 17. septembra 1931. overovili svoje podpise pri deželnem sodišču v Ljubljani in predložili pravila za zadrugo v odobrenje. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., je predložena pravila potrdilo in dne 23. septembra 1931. vpisalo Učiteljsko Samopomoč v Ljubljani, reg. za* drugo z omejeno zavezo, v zadružni register pod Firm 847./31, Zadr. X. 161/1.
V	juliju 1931. je razposlala društvena uprava vsem članom tiskovino »pristopnica«, kakor jo predpisuje zadružni zakon. Člani so do danes povečini vrnili zadružni upravi podpisane pristopn.ee. Pri končni reviziji bomo ripstopnice zahtevali tudi od onih članov, ki do zdaj tega še niso storili.
Dne 9. novembra 1931. je uprava Učit. Samopomoči prejela od trgovskega sodišča v Ljubljani potrjena pravila. S tem dnem bi bila lahko pričela poslovati kot zadruga. Zaradi lažjega in preglednejšega računskega za* ključka je društvo U. S. dokončno likvidiralo z 31. decembrom 1931., dne 1 januarja 1932. pa je stopila na plan Učiteljska Samopomoč v Ljubljani, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Za člane se je izvršil ta prehod v zadrugo skoro neopaženo, drugače je bilo za upra* vo. Ker je uprava zadruge uvedla kartotečno poslovanje, je bilo treba napisati za 2550 članov evidenčne liste in jih razvrstiti po abe* čednem redu. Pri kartoteki odpadejo drage blagajniške in pomožne knjige, vknjiževanje je enostavnejše in preglednejše. Učiteljska
Pred svojo 80-člansko družino je stopil, burno pozdravljen, dirigent tov. Srečko Ku= mar, ki je oddirigiral naslednji program:
Manojlovič Kosta: Puče moj; Hristič St. K.: Hristos tješi mater; Mokranjac Stevan: O kako bezakonoe; Milojevič Miloje: Dugo se polje zeleni. — Mešani zbori.
Krstič Petar: Pod jorgovanom; Milojevič Miloje: Muha i komarac. — Ženska zbora.
O d m o r.
Tajčevič Marko: 1. Iz 135. psalma: Hvalite imja Gospodnje; 2. iz 29. psalma: Glas Go-spodenj; 3. iz 39„psalma: Skaži mi Gospodi; 4. iz 33., 71. in 86. psalma: Vospoite Jemu. —• Mešani zbor z bas solo.
Adamič Emil: 6 narodnih pesmi: 1. Rasti rožmarin; 2. Da bi jaz znala, k'teri je moj; 3. V črni gori beli grad; 4. Sem revna dekli* ca; 5. Lepo mlado jutro se rodi; 6. 'izberi si moža. — Ženski zbori.
Tajčevič Marko: 4 starosrbijanske (I, II, in, IV); Stolcer-Slavenski Josip: 1. Svatov* ska; 2. Slepačka; 3. Jesenske noči; 4. Šaljivka. — Mešani zbori.
•
Posamezne točke so žele splošno priznanje, ko pa so prišle na red Adamičeve, so poklonile mlade ljubljanske gospodične tov. Kumru krasen šopek nageljnov, povezanih z državno trobojnico. O velikih počitnicah smo letovali v Om.išlju, kamor je odšel Kumar, da se odpočije. Pa mu je tekom odmora postalo dolgčas. V počitniški koloniji tov. Engelma-nove je nabral ducat otrok in jih je vežbal — v senci figovih dreves. Kar na prostem, v tako zvanem »Liebesbuchtu«, sredi odmora med kopanjem. Ko so se pokazale pevke na koncertnem odru, Omišljani niso mogli verjeti, da je slovenska mladina tak mojster. Mlade letoviščarke so postale junakinje Omišlja. zato pa so se ljubljanske članice zbora: Mahkotova Mane in Gelca, Žirovni-kova^Neda, Mlejnikova Manči in Vrančičeva Radojka oddolžile mojstru Kumru za omiš*
ljanski trud s šopkom in pisemcem.
*
Po Tajčevičevih duhovnih stihih je navdušena publika priklicala na oder navzočega skladatelja, še ko je zapustil zbor oder, sta morala pred hvaležno občinstvo i skladatelj Tajčevič i dirigent. Klicali so tudi Adamiča,
tiskarna v Ljubljani nam je natisnila 3500 izvodov novih pravil. Na zadnjem listu zadružnih pravil je članska izkaznica. Te članske izkaznice smo izpolnili s potrebnimi podatki in v zadnjih dneh februarja 1932. poslali vsa* kemu članu U. S. po en izvod s pravili.
Pisarniško in splošno upravno delo je pri številu nad 2500 članov tako naraslo, da ga ena sama oseba poleg svojega stanovskega posla ni mogla izvrševati v takem redu kakor je zahteva vsake dobre organizacije. Del upravnih poslov pri zadrugi je z odobrenjem načelstva prevzel od 1. oktobra 1931. dalje tov. Josip Kobal, ki je od 1. februarja 1925. kot član-namestnik v odboru in zdaj v načelstvu tudi kot namestnik. V stanovanju društvenega (zadružnega) načelnika je bil od 28. decembra 1921. shranjen ves društveni inventar z blagajno. Tam se je izvrševalo vse pisarn ško delo in tja so prihajale vse stranke, ki so želele dobiti ustmenih pojasnil o U. S. Pri tem so nastajale razne neprilike. Zato se je s 1. oktobrom 1931. preselila upra* va Učit. Samopomoči v poslopje Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. s početka kot gost v prostore naše stanovske organizacije JUU, od 1. decembra 1931. pa v lastno pisarno v ravno tem poslopju. Poslovne ure so vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 12. ure.
Po zaslugi Učiteljske tiskarne in učitelj* ske organizacije JUU v Ljubljani je dobila Učit. Samopomoč po 33-letnem uspešnem delu primeren prostor, kjer se bo njena uprava lahko neovirano posvečala nadaljnjemu delu za še večji razmah.
L. 1931. je poteklo za U. S. normalno; v prvi polovici so bila priglašenja malo bolj živahna kot v drugi, ker je reorganizacija — iz društva v zadrugo — nekatere zavedla v napačne misli. V vsem letu je vstopilo 109 novih članov, 29 članov je umrlo, 30 izstopi* lo, 14 članov pa je bilo izključenih. Načelstvo zadruge je mnenja, da je boljše imeti manj, a redno plačujočih članov, kot pa se na papirju ponašati z visokim številom članstva, zato pa v blagajniški knjigi izkazovati mesec za mesecem visoke zaostanke velikega dela vpisanih članov. Popustljivost v tem oziru je upropastila /e nekaj samopomoči in oblatila s tem dobro zasnovo.
Pred par leti smo razpravljali na občnem zboru v Celju vprašanje, kako vključiti v podporno akcijo U. S. tudi otroke naših članov in ostalega učiteljstva. Sklenili smo, da naj se ustanovi samostojno društvo, U. S. naj ga pa gmotno podpre. V maju 1. 1931. se je ustanovilo in s 1. junijem 1931. pričelo poslovati »Društvo Samopomoč za otroke uči* teljev, profesorjev in učiteljic v Dravski banovini«. S to »Samopomočjo« je dobilo uči* teljstvo v naši banovini novo podporno edi-nico, ki bo z vzajemnim in s socialnim delom lajšala težke dneve našim tovarišem in tovarišicam. Učit. Samopomoč je nakazala društvu Samopomoč za otroke enkratno pod* poro v znesku 30.000 Din. Samopomoč za otroke se prav lepo razvija. Že ob sklepu leta 1931., to je po polletnem obstoju, izkazuje lepo premoženje in ima 200 članov. Posmrt-nina, oziroma odpravnina je znašala v letu 1931. znesek 500 Din, za leto 1932. pa je zvi* šana na 1000 Din.
Računski zaključek za 1. 1931. je pregledalo nadzorstvo dne 15 februarja 1932. Našlo je vse v redu.'Več vam bo poročalo nadzorstvo samo.
ki pa se v svoji znani skromnosti ni odzval klicu publike.
Po koncertu sem prisedel k simpatičnemu gostu in ga poprosil za kratko izjavo za »Učiteljskega Tovariša«. In mi je dejal med drugim o zboru: »Velika požrtvovalnost zbo* ra je zavidanja vredna. Oni delajo iz idealnega stališča tudi v času, ko se je polotila ljudi že tudi duhovna kriza. Pozna se zboru, da je dobil v zadnjem času nov prirastek, bo pa po nekaterih nastopih prav ves zlit in amalganiziran. Vsak član se zaveda, da poje; i, pa sai so — učitelji.« Zaključil pa je: »Od čitave Jugoslavije je to jedini zbor, koji re-šava velike zadatke, ima ambicija i energiju,
ko ju imaju samo proikušeni Slovenci!« •
Po končanem koncertu pa je posetil v njegovi garderobi dirigenta Kumra med drugim tudi naš pevski oče ravnatelj Hubad. Ves razvneti stari gospod je mladeniško krepko stiskal roko tov. Srečku in hitel: Občudujem idealizem vaših ljudi. Dali pa ste nam res tak program, kakor ga v Ljubljani
še nismo slišali. Hvala vam!
•
Tako nekateri glasovi priznanih glasbenikov. Mnogi publiki pa vem, da je bil zgoščen program stilne srbske muzike pretežak. Želijo si pač tudi lažjih, vedrih skladb. To*le naj bo dirigentu pri sestavljanju prihodnjih programov v oporo, kako se je vnela dvorana pri »Muhi in komarcu«, ali pa pri Adamiče*
vih narodnih za ženski zbor.
*
Dobri poldrugourni koncert!...
Koliko truda, znoja, stroškov, naporov je zahteval od vsakega posameznika. Kdo ve za vse to, kdo zna preceniti. Kdo prešteje vse srage dirigenta, kdo vse skrbi predsednika tov. Draga, ki drži vso organizacijsko bre* me UPZ? Po 7 ur so vzdržali člani na vajah, izmozgani so se vrstili pri pultu tov. Kumar, Cerut, Pertot, in one »proste« dni za vaje zavidajo pevcem mnogi, mnogi...
Pa so to dnevi težkih naporov, žrtvovanja. Ne preplača jih nič drugega, kakor zavest, da širijo kulturno-pevsko poslanstvo; da nosijo svojemu stanu lovorike uspehov.
Tega jim ne sme pozabiti nihče od nas!
*
Ko je zapel zvonec za napoved pričetka, se je umirila unionska dvorana. Dvorana popolnoma zadovoljivo napolnjena, parter je nudil z galerije pogled satja, ki se je prav natrpal od zadaj proti odru. V prednjih vr-
Ob letošnjem marčnem nastopu UPZ v Ljubljani.
Za uvod: vox populi... Sedim v našlo* njaču pri brivcu, ki koraca z ostro klino krog mene, da me oguli za večerni koncert našega UPZ. Pa po stari brivski pravici načenja razgovor in koj ugane: »Pojdete v Ljubljano na učiteljski koncert... tudi jaz bi ga zelo rad slišal, to morajo zapeti, ko so pa v zboru —-skoro sami pevovodje... Dosti sem že slišal in bral, da imajo učitelji najboljši pevski zbor.
Tako glas iz — občinstva, in to — podeželskega. Ime UPZ poznajo zdaj že prav v
vsakem kotičku naše zemlje.
•
In to je menda tisto. Tudi koncertna publika je prešla preko temeljnih vprašanj, ki jih mora prestati vsak zbor: »ali bodo..., bo šlo dobro..., če...« in podobno. Zdaj pa si je že vse edino: ne gre več za: »ali« in »če« —
UPZ se je povzpel višje, že tako daloč, da vzbuja zanimanje. Danes so zanj vprašanja le še — programi. Izbera skladb — zgoščene umetnine skladateljskih tvorb.
*
±
J
Sistem »Samopomoči« je preskusen, pri* poročljiv za danes prav tako kot pred leti. Najboljši dokaz temu so razne »Samopomo* či«. ki že več let prav uspešno poslujejo kot stanovska ali splošna podporna društva ali zadruge. Vse pa so nastale po vzorcu Učit. Samopomoči, iki je bila prva talka ustanova v naši državi. Naši tovariši v Savski, Dunav-ski, Drinski in Zetski banovini pravkar snujejo društva ali zadruge po našem vzorcu. Poznam Samopomoči z višjim številom cla* nov in z večjim denarnim prometom kot ga izkazuje U. S., pa vseeno lahko rečem, da je naša zadruga po svoji notranji sestavi, po strogo določenih omejitvah in sprejemnih pogojih nad vse solidna podporna ustanova, ki "do danes še nima tekmeca. Ta ugotovitev je velike važnosti ravno v teh dneh, ko imajo razni podporni zavodi velike neprilike s svojimi nadzorstvenimi oblastmi.
Naši člani pa vrše še veliko večje, plemenitejše delo. V dnevih splošne svetovne krize, ko je denarna moč poedinca majhna in komaj označbe vredna, poklanjajo člani U. S. svoje članske prispevke v korist tovarišem in tovarišicam, ki so pomoči potrebni. Na ta način zbrane in dedičem umrlih članov izplačane posmrtnie znašajo skoro 2,000.000 Din. Koliko ponižanja je bilo prav s temi podpo* rami odvzetega tem nesrečnežem! Članom Učit. Samopomoči pač nihče ne bo mogel očitati, da ne poznajo socialnega čuta in pravega tovarištva za potrebnega tovariša ali tovarišico.
Za bodočnost gojim najlepše nade. Upam, da se bodo v najkrajšem času pridružili 2556 članov broječi armadi U. S. še Vsi oni, ki stoje danes izven naše zadruge. Z željo, da bi se to čimpreje in v tem lepšem številu izvršilo, sklenem to poročilo.
Po kratki debati in načelnikovem poj as* nilu je bilo poročilo načelstva sprejeto.
Pregledovalec računov tov. Alojzij Kecelj je prečital revizijsko poročilo o računskem zaključku za 1. 1931. (U. S. še kot društvo) z dne 15. februarja 1932: Ker so pregledovalci našli vse v najlepšem redu, predlaga načelstvu razrešnico, ki je bila tudi sprejeta.
Ko je uprava zadruge U. S. prosila pri finančni direkciji v Ljubljani za oproščenje davka in za taksne olajšave, se je pokazalo v pravilih nekaj hib, katere je treba popraviti, če hočemo doseči omenjene olajšave. Najvažnejša sprememba je v § 36. glede premoženja ob razpustu. Poleg tega je načelstvo predlagalo še nekaj drugih sprememb. Vse spre-, membe pravil so bile od navzočih članov so* glasno sprejete. Ko bodo te spremembe od deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani potrjene, bo uprava zadruge poslala vsem članom tiskane popravke, da jih vsakdo vlepi v svoj izvod zadružnih pravil.
Pri slučajnostih je zadružni podnačelnik prof. Sič utemeljeval svoj predlog, da se naj vsakoletne obresti od rezervnega kapitala po* rabijo v to, da se najstarejši — nadalje pla* čujoči — člani oproste vplačevanja članskega prispevka za smrtne slučaje. Tov. Polakova je vložila predlog za delno izplačilo posmrt-nine po gotovi do"bi članstva članu samemu v življenju, po smrti pa ostanek njegovim de* dičem. — Po daljši in živahni debati je bil sprejet sledeči sklep: Načelstvo naj premišlja o obeh predlogih, sestavi naj primerne nasvete in jih predloži prihodnjemu občnemu
zboru v pretres.
Ker drugih predlogov ni bilo, se je načelnik tov. Kocijančič zahvalil za lepo udeležbo, za stvarne in živahne debate, priporočal, da naj vsakdo po svojih močeh širi dobro stvar pri nečlanih in ob 11.30 uri zaključil izredni občni zbor.	I- K-
Splošne vesti.
_ Na zadnjem učiteljskem zborovanju
društva v Dolnji Lendavi je predaval g. dr. Drag. Lončar o teoriji in praksi moderne šole. Iskrena mu hvala!
To predavanje je registriral tudi »Jutrov« dopisnik s pripombo, češ v Prekmurju učiteljstvo le redkokdaj sliši dobro pedagoško predavanje.
Da v Prekmurju ni prav tolike pedagoš-ko*.kulturne suše, naj potrdijo sledeča preda* vanja, izvajana tekom leta v našem društvu: G. Gumilar: Vzgojne smeri učitelja v Prekmurju; R. Tagore kot vzgojitelj (predavatelj je osebno prepotoval Tagorjevo domovino in cul njegovo besedo); C. Drekonja, književnik in mlad. pesnik — Idealistični etos in njegov vzgojni pomen; I. Krošl, ban. ref. za kmet,-nad. šolstvo — Sodobni gospodarski problemi in smer učitelja-vzgojitelja; M. Kokolj — Narodno kulturne vrednote. Podoba abnormalne mlade duševnosti, Kulturna orijentaci-ja in učiteljeva osebnost (slednje je priobče-no v »Popotniku«); A. Pavline — Mladina in sokolska ideja.
Naj bo to dokaz, da dahnejo v Prekmurju tudi domači vetriči, ki donesejo blagih rosic. Toliko resnici na ljubo, našemu društvu v obrambo, javnosti in dopisniku pa ad in* formandum. — M. K.
—	Na ženskem učiteljišču v Mariboru se
začno praktični izpiti v ponedeljek, dne 18. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj.
—	Sestanek ljubljanskih zadrugarjev.
Ker se je med ljubljanskimi državnimi uslužbenci in upokojenci vseh položajev in strok vnelo živahno zanimanje za gospodar* sko osamosvojitev na zadružni podlagi, se je pokazala nujna potreba, da se vsi državni nameščenci v Ljubljani, ki so že člani Nabav-Ijalne zadruge oz. ,ki se zanimajo zanjo in žele pristopiti kot člani, sestanejo in o teh življenjskih vprašanjih pogovore.
Da ugodi tej splošni zahtevi, predvsem med svojim članstvom, je »Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani« sklicalo javen sestanek, na katerega vabi ne le
svoje člane in vse drž. upokojence (ke), temveč tudi vse aktivne drz. nameščence (ke), ki se zanimajo za zadružna vprašanja.
Sestanek se vrši v ponedeljek, dne 14. marca t. i. ob pol 19. uri (pol sedmih zvečer) v notelu MJklic na Masarykovi cesti, in sicer v suterenski dvorani. Na ta javni sestanek, ki je zdaj pred rednim občnim zOorom ljubljanske iNabavljalne zadruge drz. nameščencev, ki je sklican za marca t. i. od pol iO. uri, prav posebno aktualen, vabi društvo drž. upokojencev in upokojenk vse aktivne in upokojene tovariše.
Na sestanku se bodo določile smernice za poglobitev in razširjenje gospodarskega zadruznega delovanja IjuDljanskin drz. name* ščencev in upokojencev, z^ato je v interesu vsakega posameznica, da se sestanka zane-s* ljivo udeiezi, tam izrazi svoje želje in nasvete.
V složnosti je moč, v zadružništvu pa rešitev vsega stanu drž. nameščencev in upokojencev!
Spommja/mo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru!
_ Matej Grum, oče tov. Gruma, sreske*
ga nadzornika v Ljubljani in blagajnika sekcije, je umrl v Slovenski Bistrici v ponedeljek 7. t. m. Po dolgotrajni bolezni je v starosti 78 let za vedno zatisnil oči. Našemu tovarišu, ki mu je očetova smrt prizadela hud udarec, izreikamo najiskrenejše sožaije.
—	Slovenski javnosti. Glasbena Matica v Ljubljani proslavi o Binkoštih letošnjega leta, to je od 13. do 16. maja 1932, 60-letnico svojega delovanja ter priredi ob tej priliki Prvi slovenski glasbeni testival in otvon razstavo, ki naj pokaže razvoj glasbe v našem narodu. Razstavo pripravlja poseben odsek Glasbene Matice pod vodstvom odličnega strokovnjaka in glasbenega zgodovinarja prof. dr. Josipa Mantuanija.
Na tej glasbeni razstavi bodo razstavljeni po možnosti vsi predmeti, ki se nanašajo na našo glasbo 'kakor slike skladateljev, njihova dela v rokopisu ali v tisku, dalje izdaje raznih muzikalij starejšega in novejšega da* tuma, knjige posvetne, nabožne in pedagoške vsebine, ki vsebujejo tudi pesmi z notami, fotografije in slike glasbenih instrumentov ter raznih krajev in poslopij, ki so važni za našo glasbo, programi koncertov in glasbenih prireditev, sploh umetnine naših umetnikov, katerim služi glasba kot motiv itd.
Zaradi tega se obrača Glasbena Matica do slovenskega občinstva, cerkvenih pred-stojništev, šolskih vodstev, naših društev, do knjižnic, arhivov in drugih ustanov, ki imajo v svoji posesti gori navedene ali podobne predmete, da jih posodijo Glasbeni Matici za čas razstave od začetka do konca meseca majnika t. 1.
Prejem vsakega predmeta, posojenega za razstavo, potrdi odbor Glasbene Matice, ki jamči tudi za točno vrnitev. Matica prosi predvsem za prijave in to najkasneje lo 15. marca t. 1. Način dobave bo potem pismeno dogovorjen.
Za odbor Glasbene Matice v Ljubljana Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar, 1. r, tajnik: prof. Anton Lovše, 1. r.
—	Tov. čebelarjem. Vse čebelarje in če* belarske podružnice obveščamo, da je ministrstvo drž. železnic dovolilo udeležencem čebelarskega občnega zbora dne 20. marca t 1. v Celju polovično vožnjo pod navadnimi pogoji. Pri izstopu v Celju naj delegati ne oddajo voznega listka, temveč puste le žigosati pri prometnem uradniku. Z istim voznim listkom in legitimacijo, ki jo bo dobil vsak delegat na občnem zboru, se bodo odpeljali delegati brezplačno zopet domov. Ta ugodnost velja za 19., 20. in 21. marec. — Prosim tovariše, da obveste o tem čebelarske podružnice svojega okoliša. — Tajnik.
—	Velikonočne Ciril Metodove razglednice so izšle. Šest vrst jih je, lepa izbira in vse se nanašajo na Veliko noč in bližajočo se pomlad. Originale je slikal priznani umetnik g. F. Kopač, profesor v Splitu. Naročajo se pri družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Razglednica stane 1 Din; trgovci imajo popust. — Ker so razglednice umetniško in domače delo, pričakujemo, da bo občinstvo pridno segalo po njih, podprlo s tem našo nacionalno obrambeno društvo ter izrinilo iz našega trga tuje blago.
Naša gospodarska organizacija. Mladinska Matic«.
Osebna zadeve.
—i Upokojeni so sledeči tovariši: Zupančič Drago — Gerlinci, Krar.jčič Martin — Trbonje, Zalar Marija — Sv. Bolfenk na Ko-gu, Bohinc Josip — Brežice.
Uliteliski pravnik.
§ Odgovor: »A. Ž. iz B.« 1. Postavljen v II./4. skupino dne 27. nov. 1926 in preveden s 1. aprilom 1931 v IX. skupino s 1. per. po* viškom. — Ker ste nad 4 leta v IX. skupini, vložite takoj prošnjo za VIII. skupino. Drugi period, povišek dosežete šele s 1. decembrom 1932, t. j. po 6 letih efekt, službe v skupini in sicer, če ne bodete prej napredovali v VIII. skupino. — 2. Napredoval v II./3. skupino dne 14. nov. 1928 — pravilno preveden v VIII. skupino s plačo 730 — Din. Po § 52. U. Z. pripada 2. per. povišek s 1. decembrom 1931 in tudi za napredovanje v VIL skupino je že zadostil § 49. in lahko vloži prošnjo.
—g Za Porekarjev temeljni kamen je na*
dalje prejel Uč. dom v Mariboru naslednje darove, oziroma zbirke: notar g. Oton Ploj, Maribor, zase in za svojega brata senatorja dr. Miroslava 200 Din; Mavric Karel, Gorenja Radgona, 230 Din; učiteljstvo II. deške, Maribor, 50 Din; Grmovšek Miloš, Slovenjgra* dec, 700 Din (v tej zbirki je tudi dar šoštanj-skega uč. društva 200 Din in po tov. Vrečku pri zborovanju nabranih 123'25 Din); Kosi Anton, Središče ob Dravi, 1131 Din (!); tova-rišica Delakova nabrala pri zborovanju učit. društva Maribor desni breg 352 Din. Skupaj torej 2663 Din. Z zadnjič izkazanimi darovi je narastel znesek za Porekarjev temeljni kamen na 4225 Din. To dejstvo samo govori dovolj jasno, kako priljubljen je bil pokojnik ne samo med učiteijstvom, ampak tudi med drugimi sloji. Zbirka pa še ni zaključena in bo gotovo še izdatno narastla. Prav iskrena zahvala vrlim darovalcem in zbirateljem!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za januar in februar 1932. Članarina: Šoštanjsko učit. društvo 300 Din; Franja in Simon Vode-nik, Kranj, 100 Din; ljutomersko učit. društvo 910 Din. Darila za »Porekarjev kamen« U. D. v Mariboru so bila in bodo še posebej izkazana. Dosedanjim darovalcem prav iskrena hvala in da bi našli še mnogo posnemovalcev! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 26.826 dinarjev; slika »Bled« 2272 Din; grb 324 Din; Prekmurske pravljice 110 Din; »Šola v nebe* sih« 80 Din.
Razpis književnih nagrad.
Za redne publikacije za to leto, in sicer za najmlajše šolske otroke sprejema rokopise tajništvo do 15. tega meseca.
Za izredne publikacije, ki so namenjene za naše najmlajše kot Miklavževo darilo, poteče rok za vlaganje rokopisov 1. avgusta 1.1.
V prihodnji številki »Učiteljskega Tovariša« bo objavljen nov razpis nagrad za redne publikacije za prihodnje leto. Opozarjamo naše pisatelje že zdaj na ta razpis.
Ocena Lovrenčičevega »Tihega življenja« in Ribičičevega »Mihca in Jakca« je izšla v »Popotniku«. »Mihca in Jakca« je oce* nila tudi zadnja številka »Svobode«. Vse oce* ne so ugodne.
V zalogi imamo še nekaj vezanih izvodov I. in II. letnika »Našega Roda«, ki jih prodajamo po 28 Din.
Posamezne številke lanskega in predlan* skega letnika prodajamo po 20 par. Prosimo tovariše, da opozore učence na to ugodno priliko.
Šolski radio.
—r Program za XVIII. teden: V torek 15. marca bo predavala gdč. Hafner Kristina: Moje potovanje po Bretonski. Opozorite mladino na lego dežele! I.—III. V petek 18. marca bo predaval g. Andrej Skulj: O sadjarstvu. I,—III.
Kadar pridete v Ljubljano
z mislijo, da si nabavite dober aparat
za šolski radio
ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji!
ADIO
TELEFON 31-90
LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Stanovska organizacija JUl
Iz društev:
Poročila:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO. Dne 22. februarja t. 1. sta zbo* rovali skupno ljubljansko in litijsko društvo v telovadnici II. deške osnovne šole v Ljubljani. Povod za skupno zborovanje je bilo predavanje g. dr. Lončarja v zvezi s praktičnim nastopom tov. Jegličeve z učenci I. razreda III. deš. os. šole. Zborovanje, katerega so se udeležili tudi dijaki 5. letnika učiteljišča, je bilo od obeh društev prav dobro obiskano. Predsedoval je tov. Mlekuž, ki je takoj ob otvoritvi zborovanja poleg vseh navzočih imenoma pozdravil bivšega prosvetnega šefa g. dr. Lončarja, zastopnika kr. banske uprave, nadzornika Skulja, predsednika banovinske sekcije Dimnika, ljubljanskega in litijskega nadzornika, prof. Jegliča in tov. Jegličevo s prošnjo, da prične s poukom.
Tov. Jegličeva je s svojimi učenci zamislila vse delo na principu skupnega iskanja in razglabljanja, upoštevajoč dogodke prejšnje* ga dne. Priznati moramo, da je bil učnj, postopek vsestransko nazoren ter podan v obliki strnjenega pouka tako, da je prišla resnična samodelavnost otrok do veljave. Mnogo živahnosti je "zbudilo čitanje Ribičičevega »Jakca in Mihca«, kar znači, kako so naši »najmanjši« navezani na lepo knjigo.
Po odhodu učencev je navezal direktor g. dr. Lončar svoje predavanje na praktični nastop tov. Jegličeve ter na mnogih primerih dokazal pravo bistvo delovne šole, ki se iz* raža v prosti samodelavnosti, kjer otrok sam išče in najde delne cilje in pobude, v čemer leži brezdvomno velika vzgojna vrednost spontane učne oblike. Nadalje je omenil predavatelj, da vabi moderna šola k pouku tudi starše ter z njihovim sodelovanjem vzbuj a otrokom razsodnost, pridnost in trdno voljo ter tako vzgaja dobre državljane in koristne člane človeške družbe. Končno je še pripomnil, da mora biti tudi nadzorstvo de* lovne šole urejeno v duhu svobode in svobodnega dela, ki se izraža ne v inspiciranju in kritiziranju, temveč v medsebojni pomoči, dajanju zaupanja, nasvetov in delovnih pobud.
Oba predavatelja g. dr Lončar in tov. Je* gličeva sta bila deležna navdušenega odobravanja in priznanja. Živahne debate, ki jo je otvoril nadzornik Grum, so se udeležili tov. Hreščalk, Hočevarjeva, Mlakar in drugi.
Predsednik banovinske sekcije tov. Dimnik je podal izčrpno situacijsko poročilo, katero so sprejeli navzoči z odobravanjem. Vsled pozne ure je odpadlo poročilo o delu Učiteljskega pevskega zbora in njegovi zadnji književni izdaji — Adamič: Levstikova pesmarica. Z ozirom na to prosimo vsa priza* deta upraviteljstva, da čimprej poravnajo, kar dolgujejo zboru za omenjeno pesmarico.
Ob 12.30 je zaključil predsednik tovariš Mlekuž lepo uspelo zborovanje z željo, da se na pomladanskem zborovanju zopet snidemo.
V. Mlekuž, predsednik; Jos. Mihelič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborvalo 20. februarja 1932 v Velenju. Članov 53, prisotnih 45, t. j. 85 %. (Včlanjeno je vse učiteljstvo v okraju.
Predsednik Vrečko otvori zborovanje ter vzpodbuja članstvo k intenzivnemu delu v organizaciji. Dalje opozarja na težko in ogromno delo, ki ga vrši sekcija, zato je naša dolžnost, da se redno udeležujemo zborovanj ter sodelujemo. Iz društva je radi premešče-nja izstopil tov. 'Ivan Lazar, vstopila pa sta tov. Ludvik Šnuderl in Elizabeta Kac.
Iskreno pozdravljen je nastopil g. dr. H. Tuma, ki je predaval o temi: »Misli Tolstoja o vzgoji«. V '/«urnem razvijanju Tolstojevih misli je posegel nazaj v takratne razmere v Rusiji ter nam je na podlagi konkretnih primerov prikazal Tolstoja kot praktičnega, glo* bokega misleca in vzgojitelja. Obravnaval ni samo vzgojnih načel, ampak dotaknil se je tudi metodičnega postopanja pri vzgoji in pouku. Spoznali smo, da sloni današnje stremljenje po delovni, moderni šoli deloma na Tolstojevih naukih. Predavatelj je dokazal, da mu to stremljenje ni tuje in da se živo zanima za vzgojni in metodični pokret našega šolstva. Tov. preds. se predavatelju za res vzorno predavanje iskreno zahvali. Tajnik Rejec prečita zapisnik zad. zborovanja, ki se soglasno odobri.
Prečitajo se vsi došli dopisi, pri katerih se otvori živahna debata.
Poročilo o seji preds. društev poda tov. Vrečko. Omeji se samo na osebne utise. Z nevoljo je vzelo članstvo na znanje poročilo, da nekatera društvo dolgujejo sekciji preko 30.000 Din. Ta dolg naj se izterja.
Za poročevalca U. T. se javi tov. Šnuderl Ludvik iz Ravn. Preds. opozarja na Učit. Sa* mopomoč in na Samopomoč za otroke in priporoča vstop.
Za Porekarjev temeljni kamen se je odposlalo 363*25 Din.
Tov. Rejec objasni priznanje, ki ga je izrekel banovinski svet o priliki zadnjega zasedanja učiteljstvu. S tem so ovržene vse neutemeljene kritike lanskega zasedanja.
Predlogi:
1.	Sekcija naj pri merodajnih oblastih doseže, da se pri nameščanju novincev upoštevajo prvenstveno otroci učiteljev in urad* nikov. Isto načelo naj velja tudi za sprejem na učiteljišča.
2.	Tov. Stopar Štefanija predlaga, naj bi se pri premestitvah na boljša mesta oziralo v prvi vrsti na take učne moči, ki so že dolgo časa službovale na enorazrednicah.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 11. marca v Šoštanju, na katerem bo predaval g. dr. Lončar iz Ljubljane.
Pri naročilih potom Učit, gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne S
_____«t_______
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 13. febr. 1932 v Žužemberku. Kljub snegu in silnemu mrazu se je udeležilo zborovanja 18 članov, t. j. 56 %.
Predsednik tov. Mervar je otvoril zborovanje ter podal poročilo o seji predsednic kov JUU za Dravsko banovino, katere se je osebno udeležil.
Zborovalci so to poročilo z zanimanjem poslušali ter izrekli tov. predsedniku za nje* gove informacije zahvalo in priznanje.
Društvo je izvolilo kot poročevalca za stanovski list tov. Pavla Japlja iz Hinj in tov. Ružo Petelinovo iz Žužemberka. Naj le pridno poročata novic,e iz naše doline!
Nato je predaval tov. Lovro Korenčan iz Šmihcla »O stanovski zavesti in skupnosti«. Lepo in aktualno predavanje so zborovalci zelo pozorno poslušali, naj bi si ga utisnili globoko v srce. Predavanje se je poslalo »Prosveti«, da ga o priliki priobči.
Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Hinjah, ako kaj drugega vmes pe pride! Fr. Mervar, t. č. predsednik
Fr. Mervar,	Rafaela Hrovatova,
t, č. predsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V DOLNJI LENDAVI je zborovalo dne 27. februarja 1932.	»
Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče, zlasti pa predavatelja direktorja g. dr. Lončarja, predsednika sekcije tov. Dimnika in sr. šol. nadzornika tovariša Belšaka.
Glavni del sporeda je bilo predavanje direktorja g. dr. Lončarja. Govoril je o teoriji in praksi moderne šole. Vsebine novodobnega pouka in vzgoje ni obravnaval, ker je ta različna v raznih državah, pač pa je podrobno obrazložil težnje nove šole v organizacijskem, metodičnem in upravnem zmislu. Organizira* no bodi šolstvo enotno, metoda — delovna, ki izviraj iz svobodnega duševnega dela in ji je doživetje učenca vir aktivnosti, a upravno naj soodločajo vzgojitelji in starši. Glavni pogoj tej šoli pa je neodvisna učiteljeva oseb* nost. — Predavatije nas je močneje vzpodbudilo za moderna vzgojna stremljenja.
Predsednik sekcije tov. Dimnik nam je podal situacijsko poročilo, nas seznanil z na*
čelnimi organizačnimi vprašanji ter nas informiral o stanovskih zadevah.
K poročilu sta se oglasila tov. Tratnjek in Drekonja. Slednji je odločno zahteval, da naj vodstvo zastavi ves vpliv za dosego namestitev tovarišev, ki so do zadnjega vzdržali v neodrešeni domovini. Bil je tudi sprejet tozadeven predlog.
H koncu je predsednik gradb. odseka dr. Pikuš povabil vse tovariše-Sokole k sodelo* vanju za postavitev Sokolskega doma v Dol* nji Lendavi.
Radi kratko odmerjenega časa bo ostali del dnevnega reda obravnavan na prihodnjem zborovanju dne 9. aprila v Turnišču. Peternel, t. č. predsednik; M. Kokolj, tajnik.
Novosti na knjižnem trgw
—k Marija Remec: Kuharica, Izdala in založila Družba sv. Mohorja. Knjiga je namenjena kmetskim in delavskim gospodi* njam. Uvodoma je p.sateljica omenila nekaj splošnega o kuharstvu. Inventar je za sloje, ki jim je namenjena knjiga, prebogat. Drugi del knjige vsebuje zapiske raznovrstnih jedil. V tretjem delu bo našla gospodinja zapiske o izdelovanju sadnih mezg, pijač, shranjeva* ju sadja in zelenjave ter končno nekaj malega o hrani bolnikov in otrok. —Ker knjiga ustreza svojemu namenu — zlasti po priprostih in cenenih zapiskih, — jo bo s pridom uporabljala vsaka gospodinja. Dobrodošla bo pa tudi gojenkam gospodinjsko*nadaljevalnih šol.
—k Kubična računica za remeljne, žaga= niče (deske), plohe, polmorale, morale, madri-erje, tavolete in testone. Sestavil Mirko Logar, 312 strani, cena 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kako velikega pomena za naše kmetijstvo in lesno gospo* darstvo je te vrste pripomoček, pričajo vsakdanja povpraševanja po te vrste računici. Gospodarji bodo z veseljem segli po njej saj si bodo prihranili na podlagi izračunanih tabel tako na času kakor na sigurnosti računa. Priročno knjižico bodo lahko uporabljale tudi naše kmetsko-nadaljevalne šole.
—k Dve novi knjigi. Leposlovna knjižni* ca Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je pred kratkim izdala dvoje dobrih prevodov:
Peter Lippert: »Od duše do duše« v prevodu Dore Vodnikove in Andre Guide: »Ozka vrata«, v prevodu Boža Voduška. Obe sta formelno kakor vsebinsko na visoki stopnji in posvečeni iskanju resnice preko prestanih muk in obupa. Obema knjigama služi za te* melj razglabljanje o duhovnih in religioznih vprašanjih.. V prvi se nam vsebina razkriva v obliki duhovnih pisem, v drugi pa v anali* ziranju notranjega življenja dveh ljudi, ki se drug drugega izpopolnjujeta.
Za vsakega učitelja je nepogrešljiva splošno znana knjiga
ZEICHNEN IN DER VOLKSSCHULE.
Sestavil Fritz Vith. II. novo predelana izdaja obsega 160 strani velike osmerke s 350 slikami ter 6 barvnimi umetniškimi prilogami. — V platno vezana stane Din 120"—.
Novo izdanje je bilo predelano na podlagi najnovejših izkustev.
Ako risanja ni poučeval v tem izobražen risarski učitelj, je vedno obstojala možnost, da pouk svojega namena v vsem ne doseže. Obsežnost risarskega pouka je bila vedno zelo kočljiva za onega, ki risanja ni povsem obvladal, vzrok pa je v tem, da se v šolah ni obravnavalo dovolj raznih tehnik risanja in je razumljivo, da se marsikateri učitelj na tem polju ni mogel docela uveljaviti in si pridobiti potrebnega znanja.
Iz te potrebe je izšla navedena knjiga, ki je prav dober pripomoček za učitelje, ki poučujejo tudi risanje.
Namen knjige je nuditi učitelju, ki poučuje razne predmete, vse ono moder* no stremljenje na polju risarstva, mu je obenem za vzpodbudo in navodilo ter mu nudi obilo smernic in načrtov za pouk. Na prav poljuden in lahko umljiv način se zamore mladina v ljudskih šolah pri* vesti do lepih uspehov v risanju.
(Techn. päd. V , Wetzlar.)
Prva izdaja te knjige je bila v najkrajšem času razprodana, kar najbolj dokazuje, kako nujna je bila potreba po tem delu.
Kot priključek h knjigi »Zeichnen in der Volksschule« je izšla od istega pisatelja tudi še knjiga
WERKARBEIT IN DER VOLSSCHULE,
ki obsega 160 strani velike osmerke s preko 250 slikami in 5 umetniškimi prilogami. — !
Cena v platno vezani knjigi Din 120'—,
Knaurs Konversations-Lexikon.
A—Z.
Popolnoma novo izdanje 1932., tiskano , na cvetnobelem papirju, ima 35.000 besed j značnic, 2600 ilustracij, 70 enobarvnih in 40 ] pisanih tabel in zemljepisnih kart, 18 pre* glednic, 115 statističnih zglednih slik med tekstom, 90 diagramov. Abecedni seznam 20 tisoč zemljepisnih imen. Izčrpno geopolit. čti-vo za samo Din 45"—.
Knaurs Gesundheits=Lexikon.
Priročna knjiga zdravilstva, higijene, telesne kulture in nege lepote. — Izdajatelj: Dr. med. Josef Loebel.
Vsebina: Rast in delovanje telesa. — Hi-gijena v zakonu. —- Zdravstvene metode. — Psihoanaliza. — Nega dojenčka. — Prva po* moč ob nezgodah. — Športne obolelosti. — In še mnogo drugega.
V	platno vezana knjiga ima 536 strani, fin, bel papir, 5150 besed značnic, 650 spisov in člankov ter stane samo Din 45"—.
Knaufs Welt-Atlas.
40 barvastih glavnih in malih kart. 90 statističnih in specialnih kart, diagrami in številne razpredelnice.
V	platno vezana knjiga stane samo 45"— dinarjev. — Izdajatelj dr. Johannes Riedel.
Vse navedene knjige se dobe v KNJIGARNI »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani,
Mali ogiasi, ki iiužijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsak beseda 50 par. NajmanJiP rnesek Din S' —
FOTO-SPOR?
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan., Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje

H^IUDJEJOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
LJUBLJAN A — STRITARJE V A ULICA ST. 5
Nudimo veliko izbiro angleškega n češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in orieie. Pliš vzorčast in gladek za divane — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrežaa točna in solidna.
odnost I
GALERIJA
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHiEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
!>a«aske gaiošc . ♦ Moške galoie . . . Damski snežni Üevlji Molki snežni Že v Iii .
7© Din 75 Din 100 Din 110 Din
L—
ISii fflBPOL IMaii
anttitriZf ^nmmmiRas
NAŠIH MOZ
JE V ZALOGI
KN3IGARNE UČITELJSKE TISKARNE v ÜUBÜÄH!
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6 Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec 13 Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16. Parma 17 Zupančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmayer
61-5 X 47-5 cm. Slike ä Din 10 — Okrasite z njimi šolske prostore!
Naročajte
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
0200020101020101010101010000000202020002020202020000000202020002020030010102020101020201010202010102000102020002