f Mercator n Praznična ponudba... I od 29.11. do 31.12.2001. i Čokolada Milka noisette, mog, Mercator , 860.00 SIT im Mlečna čokolada Milka, 300g. Mercator 1 524.00 SIT,.d« m« 409,00 SIT Akcija J V VSEH MERCATORJEVIH PRODAJALNAH 7 MARKET PROGRAMOM IN HIPERMARKETIH. Št. 49 (2728), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 6. decembra 2001 • Cena: 240 tolarjev PRIŠEL JE SV MIKLAVŽ ■ Danes goduje .sv. Miklavž, ki velja za enega najbolj priljubljenih zimskih svetnikov. Predvsem ga težko pričakujejo otroci, saj jih za pridnost obdari, medtem ko poredne prepusti svojemu spremljevalcu parkeljnu. Toda navadno je že tako, da so otroci od 5. na 6. december, ko jih obišče Miklavž in jim prinese darove v nastavljene posode, še posebej pridni. Kako imamo v čislih .sv. Miklavža na Slovenskem, pove podatek, da mu je posvečenih največ cerkva, kar okrog 200. Mnogi pa so si ga izbrali za svojega zavetnika, med njimi tudi šolarji, študenti, splavarji, mlinarji, žagarji, drvarji. Sicer pa danes .sv. Miklavž ne obdaruje otrok le doma, ampak marsikje tudi v cerkvah. Tudi v cerkvi Marije Vnebovzete v Črmošnjicah pri Semiču je Miklavž brez izjeme obdaroval vse tamkajšnje otroke, ki so prišli k maši (na fotografiji). Sicer pa bodite pozorni na današnje vreme, saj pregovor pravi, da vreme na Miklavževo napoveduje, kakšna bo zima. In če je na ta dan mrzlo, bo zima zelo huda. (Foto: M. B.-J.) Neizbežno čezmejno sodelovanje Slovenija podprla izdelavo strategije, ciljev in konkretnih projektov sodelovanja s Hrvaško v obmejnem pasu - Izdelavo programa zaupala Podjetniškemu centru Novo mesto NOVO MESTO - Slovenija naj bi pri svojem regionalnem razvoju prednostno obravnavala obmejna območja, s posebno pozornostjo pa še obmejni pas s sosednjo Hrvaško. Tuje namreč nova državna meja močno zarezala v pretok blaga in storitev ter kapitala in ljudi, približevanje Evropski uniji pa napoveduje še strožji režim. Ker je bilo sodelovanja s sosedi doslej malo, država pripravlja skupni programski dokument za čezmejno sodelovanje do leta 2006. Nosilec projekta je Podjetniški center Novo mesto, vodja projekta pa dr. Marko Koščak. Kot je v ponedeljek na novinarski konferenci povedala dr. Ria-na Benko, svetovalka za gospodarstvo v slovenskem veleposlaništvu na Hrvaškem, čezmejnega sodelovanja ob južni meji doslej ni bilo, ker Hrvaška ni bila prejemnica pomoči iz programov Phare. Ob mejah z Avstrijo, Madžarsko in Italijo so tako lahko zaživeli različni projekti, ob južni meji pa Slovenija nima finančno močnega partnerja. “Ker so potrebe po sodelovanju močne, je država Ostali brez plač DOL PRI HRASTNIKU -Sredi preteklega tedna se je zapletlo pri izplačilu plač v Jutranjki 3, Konfekcija Dol, podjetju s 106 zaposlenimi, ki je v 100-odstotni lasti Jutranjke Sevnica. Taje lani začela izvajati petletno sanacijo podjetja, v letošnjem pa tudi prenovo poslovanja hčerinske družbe Jutranjka 3. Vodstvo te družbe ni uspelo na razpisu za vzpodbujanje naložb v Zasavju, čeprav je zagotavljalo 5 novih in ohranitev vseh starih delovnih mest. Kot je sporočila direktorica Jutranjke 3 Jožica Špajzer, so v matični družbi prepričani, da bi z zunanjimi sredstvi in lastnimi kadri lahko rešili večino delovnih mest v hčerinskem podjetju, poleg tega pa tudi zagotovili izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do stalnega italijanskega partnerja. že brez Evropske komisije in njenih sredstev odobrila kar nekaj projektov. Marsikaj je bilo že narejenega, a delalo se je nesistematično,” je dejala. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je letos na različnih razpisih razvojnim projektom na območju JV Slovenije namenilo skoraj 800 milijonov tolarjev ali slabo desetino vseh sredstev. Letos je z 90 milijoni tolarjev sofinanciralo tudi male neinfrastrukturne projekte ob hrvaški meji, razpis za financiranje gospodarskih projektov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v obmejnih območjih pa še traja. Z območja ob meji s Hrvaško je prispelo 15 vlog, kar je po oceni mag. Romane Lavrič Ilc iz ribniškega Sklada za regionalni razvoj malo. Kot je poudaril državni sekretar mag. Igor Strmšnik, obmejna območja očitno potrebujejo poleg ugodnih posojil tudi nepovratna sredstva, ki naj bi jih v letu 2002 spet uvedli. Nadaljevanje na 2. strani mag. Igor Strmšnik in dr. Riana Benko Košarka Evroliga KRKA TELEKOM : PAU ORTHEZ i Ttv Novo mesto, ( ^ KRKK ŠD Leona Štuklja, . četrtek, 6.12.2001, ob ,8.15. Pokrovitelj tekme: SLIKOPLESKARSTVO JANKO Informa svetovna revija? Trimu priznanje za najbolj ambiciozno interno oz. eksterno glasilo v Sloveniji TREBNJE - V Trimu, d.d., so se z revijo Informa v letošnjem oktobru prijavili na tekmovanje za najbolj ambiciozno interno oz. eksterno glasilo v Sloveniji, ki gaje priredil časopis Splet, in osvojili "priznanje za ambiciozno glasilo 2001 -najdrznejša ambicija za prihodnost.” Revija Informa je namenjena arhitektom, projektantom, poslovnim partnerjem in vsem, ki jih zanima gradnja montažnih jeklenih zgradb. Bralcem revije predstavljajo Trimove projekte v smislu celovitih rešitev, v katerih so združene zamisli arhitektov in projektantov s Trimovo tehnologijo jeklenih konstrukcij ter ognjevarnih panelov za strehe in fasade. Z revijo Informa predstavljajo novosti v proizvodnem programu, izboljšave obstoječih proizvodov, s kateri- > mi se stalno ukvarja Trimov f razvojni oddelek, v sodelova- J nju z zunanjimi strokovnjaki f ter opozarjajo na neskončne g možnosti, ki jih ponuja upora- z ba jekla v gradnji montažnih zgradb. Revijo izdajajo nekajkrat letno v slovenskem in angleškem jeziku, v skupni nakladi 14.000 izvodov in jo pošiljajo na več kot 7.000 naslovov v 52 držav sveta. Bralcem ponujajo možnost, da s svojimi predlogi, pripombami, pohvalami sodelujejo pri nastajanju revije, s katerimi so se jim že odzvali, kar jim je v dodatno pomoč pri urejanju revije. V Trimu bi radi dosegli, da bi Informa postala svetovna revija, nepogrešljiv spremljevalec ljubiteljev jekla. Revija naj bi nudila navdih arhitektom in projektantom, v njej predstavljene celostne rešitve pa njihov izziv. P. P Berite danes stran 3: • V novi družbi delo le za izbrane? stran 4: • Portoval ne bo samo športni park stran 5: • Nadomestila bodo plačevali vsi stran 11: • Ustavni sodniki sodili o cvičku stran 12: • “Dvajset let sem bila njegova lastnina” stran 22: • Nemcem bo hudo za marko, nam tudi? ] 6. december 2001 Glavni trg, Novo mesto ob i8. uri E N | S K A o d o b Muker Izid kataloga in otvoritev razstave V sodelovanju i Skupino DUŠ, Kulturno umetniikim drultvom Krka in Mestno občino Hovo mesto Kongres davčnih svetovalcev ČATEŽ OB SAVI - Društvo davčnih svetovalcev Slovenije pripravlja ta konec tedna že 5. kongres, ki se začne danes ob 13. uri v Termah Čatež. Ob 14.15 bo udeležencem o trenutnem položaju Slovenije v pogajanjih z EU govoril dr. Janez Potočnik, gost iz tujine pa o aktualnih problemih DDV-ja v EU. Pod večer bo občni zbor društva, jutri pa še cela vrsta strokovnih predavanj: o sporih pri združitvah in delitvah družb, izpodbojnosti sklepov skupščine, odpoklicih članov uprave, obdavčitvi premoženja družb ter o novih računovodskih standardih. Kongres bodo zaključili v soboto dopoldne. “Vsako zlo ima dvoje zdravil: čas in sprehod. ” Alexandre Dumas ml. “Mnogo je ver, a samo ena morala. ” John Ruskin * rnrnG V petek in soboto bo prevladovalo oblačno vreme, v petek bo ponekod tudi rahlo snežilo, v nedeljo pa so napovedane razjasnitve. Razmeroma hladno bo. 5? U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) tT 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje S 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj “S 07/30-56-480 LU ve eetčeve ^ ŽfaAbiedt /o/eHfMO. MAN/SP tutiitična. agencija Katalog ZIMA 2001/2002 je že na voljo! Slovenija, Italija, Avstrija, Francija... Pokličite nas, brezplačno vam ga bomo poslali! 07/39 35 770 e \ Simona Šimec, s.p. Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm: 041/609-144 pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure V ___________/ Otroci potrebujemo! ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO VISA Electron Banka Koper • Postna Banko Slovenite - Banka Celje Slovenska zadružna kmetijska banka - Gorenjska Bunka Krekova Bunka • IMova kreditna banka Maribor vrednost ki vam^nudi izbiro www.activa-card.com. DOLENJSKI tl® vaš četrtkov prijatelj Mis Slovenije Rebeka Dremelj in slikar Petar Bens na razstavi v Galeriji Krka. Intimna videnja Razstava akademskega slikarja Petra Beusa v Galeriji Krka NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Krka je praznovanje tridesetletnice, ki jo je obeležilo z dnevi Krkine kulture, sklenilo v ponedeljek, 3. decembra, zvečer v prostorih galerije Krka z otvoritvijo razstave slik akademskega slikarja Petra Beusa. Otvoritev je glasbeno pospremil Rok Weber trio, o slikarju in razstavi je spregovorila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, ki je v pogovor pritegnila tudi slikarja, dodatna zanimivost otvoritve pa je bila mis Slovenije Rebeka Dremelj. Ta je namreč poskrbela za svetovno promocije Petra Beusa, ko je na nedavnem tekmovanju za mis sveta v Južnoafriški uniji na dražbi iztržila najvišjo ceno za Beusovo platno Baletka. Petar Beus je po rodu iz Mostarja, živi in ustvarja pa v Ljubljani, kjer je leta 1966 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gabrijelu Stupici. Na Dolenjskem ni neznano ime, saj je že sodeloval na enem od Krkinih slikarskih srečanj in tudi razstavljal v Krkini galeriji. Za tokratno razstavo je pripravil izbor ženskih portretov, akta, figur in tihožitij, ki so sploh značilni motivi njegovih ustvarjalnih prizadevanj. Za Beusa je značilno, da ga abstraktna umetnost ni nikoli pritegnila, čeprav je ustvarjal v času, ki je bil tem smerem izrazito naklonjen, aktualne likovne smeri ga sploh niso bremenile, ostajal je zvest lastnim izkušnjam in intimnim videnjem, kot je poudarila Pregl Kobe. MiM Dolenjska podoba NOVO MESTO - Galerija Simulaker v sodelovanju z Društvom novomeških študentov, KUD Krka in Mestno občino Novo mesto priredi danes, 6. decembra, ob šestih zvečer v galeriji-izložbi na Glavnem trgu slovesno predstavitev likovnega kataloga in otvoritev razstave Dolenjska podoba s predstavitvijo del dvanajstih dolenjskih likovnih ustvarjalcev. Obujen spomin na skladatelja Niz kulturnih prireditev v počastitev 150-letnice rojstva skladatelja p. Hugolina Sattnerja v Novem mestu - Zaključek s simpozijem in sklepnim koncertom NOVO MESTO - Skladatelj in zborovodja p. Hugolin Sattner se je po dolgem času vrnil v svoje rodno Novo mesto, na katero je bil za časa svojega življenja zelo navezan, a ga je mesto vse prehitro in za predolgo časa izbrisalo iz svojega kulturnega spomina. Za njegovo vrnitev ter obuditev spomina na pomembnega Novomeščana, skladatelja slovenske cerkvene glasbe, so zaslužni predvsem letos ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Hugolina Sattnerja, Frančiškanski samostan in Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine. Citrarski kvartet brežiške glasbene šole med nastopom. Za citre vneta le dekleta Uspešno predtekmovanje za 5. državno tekmovanje slovenskih citrarjev v brežiški glasbeni šoli V počastitev 150-letnice skladateljevega rojstva so namreč pripravili niz kulturnih prireditev pod skupnim imenom Sat-tnerjevi dnevi ter z njimi obogatili glasbeno dogajanje v dolenjski metropoli in širše, predvsem pa opozorili na glasbenega ustvarjalca, čigar delo je sicer živo na korih slovenskih cerkva, je pa v zavesti javnosti bolj pozabljeno kot ne, da o njegovi prisotnosti v zavesti Novomeščanov sploh ne govorimo. Sattnerjevi dnevi so potekali od 20. oktobra do začetka decembra. V tem času se je zvrstilo pet zborovskih koncertov v frančiškanski cerkvi, na katerih so komorni zbori sv. Urh iz Smlednika, zbor Antona Foersterja iz Ljubljane, zbor Stanislava Škrabca iz Ribnice, zbor Gallus iz Kranja, zbor Ipavska iz Vipave in domači novomeški frančiškanski komorni zbor v sodelovanju s priložnostnim orkestrom in solisti med drugim izvedli tudi številne Sattnerjeve skladbe. O skla- dateljevem življenju in delu je pričala razstava Očetov naših imenitna dela, ki je bila ves ta čas odprta v Knjižnici Frančiškanskega samostana, tehtno besedo o znamenitem možu v meniški kuti in z glasbo ljubečim srcem pa so izrekli strokovnjaki na simpoziju v soboto, L decembra. V sklop prireditev je bilo vključeno tudi mednarodno pritrkovalsko tekmovanje na Novem trgu. Na simpoziju so sodelovali štirje strokovnjaki. Dr. Stane Granda je orisal splošne zgodovinske razmere z velikimi spremembami, ki so se dogodile v času Sattnerjevega življenja, posebej pa se je pomudil pri prikazu glasbenega in siceršnjega kulturnega življenja v tedanjem Novem mestu, ki sta ga v marsičem opredeljevala Kapitelj in frančiškani. Prof. Janez Trošt je govoril o cerkvenih skladbah, ki zavzemajo osrednje mesto v obsežnem Sattnerjevem opusu. Njihova značilnost je v tem, da so skoraj vse napisane na slovenska besedila in da odražajo skladateljevo izrazito nagnjenost k vokalnosti. Iz skladb je razviden tudi velik ustvarjalni razvoj, ki ga je Sattner kot stalno učeči se samouk naredil. O posvetnih skladbah, ki jih je skladatelj napisal bistveno manj, je govoril prof. Matjaž Barbo, ki je pozornost posvetil tudi Sat-tnerjevemu načinu komponiranja in njegovim pogledom na glasbeno umetnost, ki so jih opredeljevala jasna estetska načela, ki naj ne bi bila podvržena času, s čimer seje skladatelj zavestno odvračal od modernizma. O Sattnerju in orglah je govoril Tomaž Močnik, posebno pozornost pa je posvetil sedanjim orglam v novomeški frančiškanski cerkvi, ki so zamenjale nekdanje Eis-love, napravili in postavili pa so jih na Sattnerjevo pobudo. Skladatelj seje namreč močno prizadeval za obnavljanje starih in postavljanje novih orgel po slovenskih cerkvah. Piko na i je Sattnerjevim dnevom postavila večerna slovesna maša, ki jo je vodil predstojnik Slovenske frančiškanske province p. Stane Zore, bogoslužju je glasbeno ozadje dala Sattnerjeva Missa serap-hica v izvedbi Frančiškanskega komornega zbora pod vodstvom Mateja Burgerja, priložnostnega orkestra in ob orgelski spremljavi prof. Toneta Potočnika. Po maši je zbor s pevskima solistoma Marjetko Hor-žen Podgoršek in Matjažem Kastelcem izvedel še koncert Sattnerjevih skladb, organist prof. Tone Potočnik pa je zaigral Sattnerjevo Fugo v C-duru. M. MARKELJ Štirje letni časi MOKRONOG - Kulturno-umetniško društvo Majolika vabi danes, 6.decembra, ob petih popoldan v dvorano kulturnega doma na razstavo Igrivost štirih letnih časov. BREŽICE - Igranje na citre že kar nekaj časa ni več taka posebnost, kot je bilo še pred dobrimi dvajsetimi leti. Dandanašnji ubira strune dolga desetletja po krivici zapostavljenega inštrumenta vse več mladih, med njimi pa zorijo že tudi pravi mojstri. To je potrdilo tudi izbirno predtekmovanje za 5. državno tekmovanje slovenskih citrarjev, ki sta ga v soboto, L decembra, zvečer v dvorani brežiške glasbene šole uspešno izvedla Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Brežice in Citrarsko društvo Slovenije za citrarje iz Bele krajine, Dolenjske, Posavja in Zasavja. Na dve uri in pol dolgem koncertnem tekmovanju je nastopilo 23 citrarjev iz Brežic, Novega mesta, Leskovca, Studenca, Velenja in Kamnika v petih starostnih kategorijah in v skupini citrarskih duetov in kvartetov. Igranje nastopajočih je strokovno ocenjevala Cita Galič, znana slovenska citrarka in ena od pobudnikov za državna citrarska tekmovanja. Kot je povedala na koncu koncerta, ki ga je povezovala vodja območne izpostave Simona Rožman Strnad, jo je igranje nastopa^ jočih lepo presenetilo, saj se raven citranja vztrajno dviga. Če bi mlade glasbenike, ki so tega večera nastopili v Brežicah, ocenjevala za katerega od prvih državnih tekmovanj, bi bili prav vsi finalisti, je komentirala svoj izbor, tako pa je mo- rala uporabiti strožje kriterije kot nekdaj. V finalno tekmovanje se je uvrstilo 16 nastopajočih, med njimi oba citrarska dueta in kvarteta iz Brežic in Kamnika. Najvišjo oceno med posamezniki si je prislužila Matja Avšič (83,4 odst.), med sestavi pa Kvartet citer Glsbene šole Kamnik (86,6 odst.). Omeniti je treba, da so tudi tokrat, tako kot pred dvema letoma, na izbirnem tekmovanju odločno prevladovala dekleta, saj sta fante zastopala le citrarja iz kamniškega dueta, med citrarkami pa so prevladovale učenke brežiške glasbene šole. Tu citrarstvo že kar nekaj let izredno lepo uspeva, kar je nedvomno zasluga prizadevnih mentoric Mateje Količ, Anite Strgar in Jasmine Levičar. MiM Koncert Šulerja in Korakove NOVO MESTO - V ponedeljek, 10. decembra, bo ob sedmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine koncert, na katerem se bosta predstavila pianist Erik Šuler in violončelistka Danica Korakova. Strah Buholin KRŠKO - V sreda, 12.decembra, bo v Domu kulture ob petih popoldan gostovalo Lutkovno gledališče Maribor z igrico Strah Buholin za rumeni abonma in izven. Dr. Stane Granda in prof. Jože Trošt na simpoziju o p. Hugolinu Sattnerju v Novem mestu. Veličasten pogled v prazgodovino Velika arheološka razstava Kelti v Novem mestu je na ogled v Galeriji Dolenjskega muzeja - Več kot 550 najdb s štirih keltskih najdišč na območju Novega mesta NOVO MESTO - V Galeriji Dolenjskega muzeja je minuli petek, 30. novembra, zvečer ministrica za kulturo Andreja Rihter slovesno odprla zadnjo razstavo iz letošnjega razstavnega programa. Za konec so dolenjski muzealci očitno prihranili tisto najboljše, saj je arheološka razstava Kelti v Novem mestu, ki bo na ogled vse do 22. septembra prihodnjega leta, ne samo osrednja letošnja razstava Dolenjskega muzeja, ampak ena največjih in najpomembnejših letošnjih muzejskih razstav v Sloveniji sploh. Z njo se nadaljuje predstavitev bogatih in pomembnih arheoloških najdb iz prazgodovinskega obdobja na območju Novega mesta. Po razstavi Novo mesto pred Iliri iz leta 1995 in izjemno odmevni razstavi Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto, s katero so leta 1997 predstavili bogastvo cvetočega halštata Dolenjske s svetovno pomembnimi najdbami, je zdaj prišlo na vrsto obdobje Keltov na Dolenjskem, torej zadnja stoletja pred našim štetjem, ko so bojevniški keltski Tavriski zasedli tudi ta del Evrope in pomembno vplivali na tukajšnjo materialno in socialno kulturo. V primerjavi s halštatskim obdobjem to obdobje sicer ni tako bogato, vendar se po številu najdb in količini raziskanih grobov na štirih novomeških keltskih najdiščih (Kapiteljska njiva, Kandija, Beletov vrt in Kapitelj) uvršča med najpomembnejše pri nas. Novo mesto pa s svojimi prazgodovinskimi najdišči v celoti še bolj opazno vpisuje na evropski in svetovni arheološki zemljevid. Na razstavi, katere avtor je arheolog Borut Križ, oblikova- la pa jo je arhitektka Maja Rudolf Markovič, je razstavljenih 552 grobnih najdb in povednih naselbinskih elementov, izkopanih na ožjem območju Novega mesta. Ob že znanih klasičnih keltskih grobovih v Kandiji in poznolatenskih grobovih z Beletovega vrta so prvič predstavljene še naselbinske najdbe, izkopane ob kapiteljski cerkvi, jedro razstave pa predstavlja izbor arheološkega gradiva iz skoraj 700 grobov grobišča Kapiteljska njiva. Posebnost so bojevniški grobovi, kjer se poleg ostankov železnih ščitov, sulic in nožev pojavljajo še v novem slogu okrašene kovinske nožnice dolgih železnih mečev ter železne čelade. Železno gradivo moških grobov dopolnjuje nakit iz ženskih grobov od masivnih steklenih zapestnic, železnih in bronastih igel, bronastih in železnih pasov-skle- pancev do zlatih, srebrnih in bronastih prstanov. Pomemben element je lončenina s staroselsko tradicijo prostoročnega oblikovanja posod in z novo, za keltski svet značilno izdelavo na lončarskem vretenu. Večina predmetov na razstavi je tokrat prvič prikazana. Vse razstavljeno gradivo je predstavljeno tudi v katalogu. Otvoritev razstave je z glasbo popestrila skupina Terra Folk, številnim obiskovalcem pa so spregovorili novomeški župan Tone Starc, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Pi-celj, kije izrazil svoj “utopični” optimizem, da bo dragoceno arheološko gradivo v prihodnosti na ogled v posebej za ta namen zgrajeni stavbi, ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je pohvalila visoko profesionalnost Dolenjskega muzeja, in arheolog Borut Križ, ki je predstavil razstavo. M. MARKELJ Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, ministrica za kulturo Andreja Rihter, oblikovalka razstave in kataloga Maja Rudolf Markovič, avtor razstave arheolog Borut Križ in novomeški župan Tone Starc na slavnostni otvoritvi velike razstave Kelti v Novem mestu. 30 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KRKA Tri desetletja s pesmijo NOVO MESTO - Bilo je pred tridesetimi, ko se je legendarnemu “očetu” novomeške tovarne zdravil Krka, zdaj že pokojnemu mag. Borisu Andrijaniču, ob ustanovitvi Kulturno-umetniškega društva Krka utrnila zamisel, da bi gospodarsko vse bolj cvetoča tovarna imela tudi svoj pevski zbor. Le na prvi pogled nenavadna misel za glavnega direktorja, a za mag. Andrijaniča je bilo znano, da z vsem srcem podpira prizadevanja za vtkanje kulture v celostno podobo tovarne, da se ji tudi tako prida poudarek odličnosti. Po ustanovitvi društva se je zamisel o pevskem zboru začela velikopotezno uresničevati z angažiranjem Toneta Kozlevčarja in Andreja Štruklja, pevcev iz tedaj nadvse priljubljenega Slovenskega okteta. Pripravila sta avdicijo in poskrbela za prvega zborovodjo prof. Janeza Žnidarja iz Ljubljane. Ta je oblikoval prvi program Krkinega zbora, naučil pevce zborovske abecede in jih prvič popeljal pred občinstvo. Andrej Pelko, vodja Proiz-vodno-tehnične službe Programa Kozmetike, je edini, ki poje v mešanem pevskem zboru Krka že od samega začetka. Bil je tudi njegov predsednik od leta 1975, ko je zamenjal prvega predsednika Jožeta Sajeta, pa s krajšo vmesno prekinitvijo vse do letošnje jeseni, ko je to odgovorno nalogo prevzel W ' J Andrej Pelko, dolgoletni predsednik Krkinega zbora in edini, ki poje v njem od samega začetka. Tone Recelj. Pelko je živa kronika tridesetletne poti Krkinega zbora in živo se spominja velikega navdušenja, ki je spremljajo nastanek zbora. “Na avdicijo se je prijavilo več kot 90 kandidatov, izbranih pa jih je bilo nekaj več kot 50. Marljivo smo vadili, osvajali zborovsko abecedo in bili kmalu godni za prvi nastop pred občinstvom. Naše prvo občinstvo so bili kar naši sodelavci, zapeli smo namreč za Krkin kolektiv,” se spominja Pelko. “Istega leta poleti smo peli že tudi na šentviškem pevskem taboru. Leto kasneje je zbor prevzel znameniti zborovodja Radovan Gobec, ki nam je oblikoval zanimiv pevski program, v katerem je bilo veliko slovenskih pesmi, a tudi nekaj znanih in priljubljenih, kot je bila, denimo, pesem iz Smetanove Prodane neveste. To je bil čas, ko smo bili poleg upokojenskega pevskega zbora edini odrasli mešani pevski zbor na širšem novomeškem območju, zato smo nastopali na mnogih kulturnih prireditvah, otvoritvah, Krkinih proslavah, srečanjih farmacevtov, zdravnikov in na podobnih prireditvah. Za tisti čas je bilo še značilno, da smo bili člani zbora skoraj vsi krkaši. Začetno navdušenje se je pri nekaterih čez čas ohladilo, ker petje v zboru pač prinaša ob vsem lepem tudi precejšnje obveznosti, vaje dvakrat na teden, nastope, koncerte, obveznosti zunaj delovnega časa ... za marsikaterega ljubitelja preveč. Članstvo je začelo upadati, v zbor pa so začeli prihajati drugi pevci, tako daje bilo nekaj časa krka-šev le za četrtino. No, zdaj se stanje ponovno popravlja in v zboru je krkašev za dobro tretjino.” Priljubljenega prof. Gobca je po treh letih na njegovo priporočilo zamenjal Miro Kokol in zbor vodil do leta 1986. Pod njegovim vodstvom je zbor naštudiral prvi mednarodni program, nove priredbe in izvirne postavitve, opravil je tudi prva snemanja, sploh velja obdobje njegovega vodenja v zgodovini zbora za glasbeno zelo bogato. Za dve leti, ko je moral Kokol prevzeti vodenje Partizanskega pevskega zbora, gaje zamenjal Franci Može, ki se je trudil zboru približati ob slovenski zborovski literaturi tudi latinsko. Z Jožico Bradač-Prus, ki je bila najprej korepetitorka, nato pa pet sezon zborovodkinja, se je leta 1988 začelo obdobje, ko so vodenje zbora prevzele domače moči in ni bilo več potrebno iskati dirigente v drugih okoljih. Prusova je zbor vključila v več projektov, v spominu pa bo ostalo sodelovanje ob 500-letnici kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, ko so izvedli Hladnikovo Slavnostno mašo in posneli skupno ploščo s priložnostnim orkestrom in Revozovim zborom, ter snemanje prve samostojne zborove zgoščenke. Leta 1990 je za dirigentski pult stopila zborovodkinja Sonja Čibej in zbor popeljala k novim pevskim izzivom z latinskimi sakralnimi skladbami, skladbami iz angloameriškega sveta in s snemanjem druge zborovske zgoščenke s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Z njo na čelu je zbor proslavil četrt-stoletnico in dočakal tudi letošnjo tridesetletnico. Jubilej so počastili s slavnostnim koncertom v četrtek, 29. novembra, zvečer v nabito pol- Mešani pevski zbor Krka z zborovodkinja Sonjo Čibej (na desni) na slavnostnem koncertu ob tridesetletnici delovanja v Kulturnem centru Janeza Trdine. Na koncertu so pevcem podelili 11 bronastih, 8 srebrnih in 3 zlate Gallusove značke, slednjo je prejel tudi Miloš Kovačič, predsednik uprave in generalni direktor Krke. ni dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Ko so s pesmijo šli po svetu, so se nekdanji in sedanji pevci lahko spomnili vseh popotovanj, ki jih je Krkin zbor opravil v treh desetletjih od prvih poti k našim rojakom na avstrijsko Koroško in v sosednje države do potovanja v daljno Kanado in Združene države Amerike. In ko so prišle na vrsto slovenske pesmi, seje v srcih mnogih zganil spomin na premnoge ure, prebite na vajah, na številne nastopih po domovini, na mnoga vesela in prijateljska druženja. Petje v zboruje namreč veliko več kot samo petje, je hrana za dušo in srce, osebno in skupno zadovoljstvo nad uspehi, tkanje vezi s slovensko tradicijo ter okušanje sveta. To lahko potrdi ne samo sedanjih 55 članov Krkinega mešanega pevskega zbora, ampak kar tri stotnije pevcev, ki so v tridesetih letih prepevali v njem. M. MARKELJ Muzejske ustvarjalne urice NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bodo v muzejskih sobotnih ustvarjalnih uricah za otroke in starše v soboto, 8. decembra, izdelovali voščilnice, naslednjo soboto, 15. decembra, pa oblikovali novoletne okraske. Delavnice potekajo od 10. do 11.30 dopoldan. Suhyjeva razstava LJUBLJANA - V Poslovnem centru Mercator je od prejšnjega tedna na ogled slikarska razstava znanega grafika in slikarja Branka Suhyja iz Novega mesta. Razstavljeni so izbrani akrili, nastali v zadnjih letih. Kovič v hrvaščini V osrednji hrvaški literarni reviji Republika, ki jo izdaja Društvo hrvaških književnikov so v letošnji dvojni številki 7-8 izšle nove pesmi slovenskega pesnika Kajetana Koviča v prevodu novomeške pesnice Jadranka Matič Zupančič. Plakat miru TREBNJE - Trebanjski Lions klub se je tudi letos vključil v likovno akcijo Plakat miru, v kateri sta sodelovali Osnovna šola Trebnje z mentorico Zdenko Bukovec in Osnovna šola dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta z dvema skupinama in mentoricama Marjano Ogrinc in Marto Repnik. Na natečaj je prispelo več kot 40 izdelkov, komisija pa je za najboljše izbrala dela Urške Čeh iz Trebnjega ter Urške Uršič in Sabine Starina iz Šentruperta. Razstavo vseh likovnih izdelkov bodo odprli v ponedeljek, 10. decembra, ob sedmih zvečer v Centru za izobraževanje in kulturo. Otvoritev bo polepšal koncert mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta. S N Natečaj za Vašo zgodbo podaljšan do 18. januarja 2002 Spoštovani bralci, prejeli smo že veliko vaših zgodb, kaže pa, da smo določili prekratek rok za trajanje natečaja, zato smo ga sklenili podaljšati. Vaše zgodbe bomo sprejemali do petka, 18. januarja 2002, do tedaj prispele zgodbe (pošljite jih na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, s pripisom Vaša zgodba) bo ocenila posebna komisija in prvih pet piscev bo poleg honorarja za objavo deležnih še denarne nagrade (50.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 tolarjev). Vaše zgodbe naj ne bodo daljše od treh tipkanih strani (oz. okoli 5.400 znakov), seveda pa so lahko krajše. Vse količkaj zanimive zgodbe bodo slej ko prej objavljene, dovolili si bomo le kak redaktorski in lektorski popravek, upoštevali pa bomo tudi morebitne želje po psevdonimu. K pisanju oz. sodelovanju na natečaju Vaša zgodba vas vabi uredništvo Dolenjskega lista V________________________________________________S Jara gospoda Oba nekolikokrat dobro potegneta. “Izvrstna slivovka!” pohvali se Orel polglasno, stotnik pa le molče prikima. In tako so potovali v hladnem jutru proti vrhu. S posameznih ovinkov pota se je že videlo skozi gosto vejevje gor na belo cerkvico kremensko. III Svetilka pod stropom Kračeve gosposke sobe je že slabo brlela; gost tobakov dim ji je jemal zadnjo moč, toda adjunkt in notar sta še vedno vztrajala. “Tine, kje pa je sedaj Julka?” vpraša zdajci adjunkt Pavel. “Glej, ravno tako radoveden sem bil sam pred nekaterimi dnevi! Ne da bi ne bil vedel, kaj je, ampak vprašal sem, kje le in koliko let ima sedaj? Tebi je itak znano, da je šla po Orlovi smrti Veselka pod boben. Gospa je kmalu umrla, Marušo je vzel tisti suhi kapi-tanuš in oba živita ne vem, ali dobro ali slabo doli na Dolenjskem. Saj veš, kako smo se tudi mi razpršili po svetu - vsi znanci in sosedje in sorodniki - moja setra Veronika biva sedaj v Galiciji z možem majorjem, ki ga je vzela po neumnosti, Golovi pa šivarita v Ljubljani - stari gospodični, kaj hočeš? Drugo starejše je pomrlo in tudi izmed nas mlajših nekaj! Ej - kje so vsi, kar nas je bilo tedaj na Kremenu!” “Pa Julka?” ponovi adjunkt. “Oh, Julka! Pozabil sem skoro! Pravil sem pa, da sem bil minule dni nekoč tudi tako radoveden kakor ti danes.” Notar Valentin pl. Mali je imel navado ob svojem pripovedovanju, da je segal daleč nazaj in naokrog v minulost in sedanjost, preden je izustil tako utemeljen odgovor. “Vedi, prijatelj,” nadaljeval je počasi, zažigajoč novo smotko, “tam v Zagorici napravljajo novo šolo in treba je bilo delati pogodbe in mimo vsega - župan neče, župnik neče, krajni šolski svet neče - no, pa o vsem tem govoriva kdaj drugič! Prošnjikov učiteljev je tudi že nekaj - vsaj govori se o njih “Pa vendar - Julka?” hiti Pavel. “Ne bodi tako nestrpen! Julka je tudi med njimi. Učiteljica je tam nekje na Krasu in pravijo, da prosi službe na novi šoli v Zagorici.” “Ah!” vzklikne adjunkt na pol neverjetno. “No, ako te še kaj zanima, podam ti jutri tisti imenitni učiteljski šematizem, iz katerega se lahko uveriš tudi o natančni starosti naše Julke. Glej, tu sem bil radoveden, kar sem že prej poudarjal - in našel sem, da je Julka že davno prekoračila trideseto leto. Kako hiti čas!” Oba sta zamišljeno molčala nekoliko trenutkov. “Čudno, čudno - Julka in deje prvi adjunkt. Vrbanoj!” pristavi z glasnim smehom lahkoživi notar. “Kar se je zamudilo, popravi se lahko sedaj. Zagorica in mi nismo tako na.-razen in stara ljubezen ne zarjavi! Da je le pri tebi zarjavela!” pristavi z nekoliko zlobnim naglasom in postranskim pogledom na svojega tovariša. “Ha - jaz sem že prestar!” “Nesrečnež, toliko kakor jaz ali, recimo: eno, dve leti mlajši od Vrbanoja!” V molku, ki je zopet nastal, čuti je bilo le tikanje ure v prednji sobi in dihanje Ančke, ki je bila zaspala pri peči. “Toda kako je bilo vendar tedaj na Kremenu s teboj in z Julko in z Vrbanojem?” vpraša notar resno. “Nič ni bilo!” “Vem, da ni bilo! A nekaj je bilo vendarle! In pozneje sta se razšla, vsi ste se razšli: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je vendar to, kako se je to zgodilo?” Oba sta bila sedaj v položaju, ko se človeku odpira srce in jezik, ko stopa na dan čisto in resnično čustvo, katerega ne more več odeti noben ozir in noben pomislek. In vendar je v Pavlu, kar se tiče onih nekdanjih dogodkov, prevladalo še nekaj kakor sramežljivost. “Ej, neumnost, neumnost!” hitel je. “Toda vedi, Tine, lična deklica je bila ona Orlova Julka! Nekoliko tako - navzgor, kar pa ne škodi, ako je omejeno, pri tem pa duhovita, da smo se je kar bali; saj si jo poznal sam!” “Oh, kolikokrat sem bil v zadregi! Toda -mladi smo bili “In takrat na Kremenu! Ali se še spominjaš, kako si pritiral onega osla pred Slamarje-vo hišo, kako je Maruša klicala in tekla za teboj, da nikar ne trpinči njenega sivca, kako je oni ,nebodigatreba’ in vendar ,povsod-treba’, oni izpiti stric Pepe kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom - gospod Blaž je bil menda in sedaj pase ovčice tam v idrijskih hribih -kako smo ž njim vred lovili slepo miš? Ali se še spominjaš?” “I, seveda! Pa tudi to mi je še v spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir in mrzlo pečenko ter pili tisti cviček, ki je bil zaradi imenitnosti zabit v starodavne šampanjske buteljke - da smo hipoma pogrešili tebe in Julko in Vrbanoja. Tudi strica Pepeta ni bilo nikjer, dasi se po navadi ni ganil od steklenic, dokler so bile polne. Pozneje ste prišli vsi, toda vsi ste bili nekam razvneti, samo stric Pepe ne, in-pozneje, pozneje -oh, nikdar več nismo bili tako skupaj! Ti si odšel skoro, menda v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi ni bilo več videti. Vsak je imel svoj izgovor; naša dekleta so ugibala to in ono, ali gotovega ni vedel nihče. I jaz sem hodil tedaj drugam; kaj mi je bilo do tega, koga in kako ljubijo drugi, sam s seboj sem imel dovolj in s svojo - no, kaj bi govoril! Danes je moja žena in srečen sem in vesel, da jo le vidim!” Popravki in odgovori • Popravki in odgovori] Sporočilo bralcem V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44-natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo, ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša. “Bojimo se predvsem za varnost otrok” DL št. 45, 8. novembra V zgoraj omenjenem prispevku sem prebral, da so se prebivalci Velike Bučne vasi pritoževali nad potekom severne obvoznice, kar me čudi. Zakaj so se vaščani lahko dogovorili s projektanti, da so trikrat spremenili prvotni projekt ceste v svojo korist, sedaj pa se pritožujejo, da so projektanti pozabili nanje? Zanima me, zakaj imajo na zgornji strani že postavljene zvočne zidove in ni bilo potrebno nobenih meritev zvočnega hrupa, kljub temu da imajo oporni zid, ki delno zadržuje hrup. Na spodnji strani ceste pa so prebivalci naselja morali zbrati podpise za odobritev zvočnih zidov. Stavba I. Kokalja je približno enako oddaljena od severne obvoznice kot Kastrevčeva hiša, pa mora čakati na meritve. Kako je možno, da okrog 200 metrov od problematičnega križišča po obvoznici zopet stojijo zvočni zidovi in kakšen pomen imajo tam? Zakaj je varovalna mreža za zaščito pred divjadjo potrebna vzdolž celotne obvoznice, od tam, kjer se začne parcela I. Kokalja, pa je ni? Razumem, zakaj niso na obvoznici naredili prehoda za pešce in povezavo z Brezovim logom, saj je preglednost zelo slaba (oporni zid in dokaj oster zavoj). V primeru prvotnega stanja projekta severne obvoznice do teh težav ne bi prišlo. Seveda so nekateri ob nepravem času na nepravem mestu mislili le na svojo korist in ne na varnost svojih otrok, ki so gotovo najpomembnejši. Je pa zato poskrbela inšpekcija. MIHA KOKALJ Novo mesto Raje dedku Mrazu DL št. 47, 22. novembra DL, št. 47, je dne 22. nov. 2001 z nekaj-letnim zamikom na strani 28 objavil vest(ičko) o Miklavžu v Metliki. Zaradi objektivnosti in zgolj proti širjenju izmišljotin bi želel podati sliko takratnih dogodkov. Ker iz vesti, ki to ni - bila bi, če bi bila objavljena ob dogodku - veje nestrpnost in norčevanje, se podpisani čutim prizadetega, saj sem globoko povezan z dogodkom. V okviru, na modri podlagi, je zapisano, daje pred leti... Zaradi točnosti in natančnosti, ki je avtor “modrega” zapisa ne pozna, sem dolžan zapisati resnico. Ta pa je: Leta 1994 smo takratni člani IO SKD Metlika sklenili, da prvič javno izpeljemo prireditev Prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Kaj in kako je kdo razumel besedo “obdarovanje” - kar je predmet posmeha, je lahko le njegov problem. Nekateri poznamo tudi skromnost! Namen je bil drug. Javno! Javno pa pomeni, da smo bili prvi v samostojni Sloveniji, ki smo si po polstoletnem skrivanju sv. Miklavža za cerkvenimi zidovi ali po temnih vaških poteh in stezah le-tega upali peljati in spremljati tudi po javnih površinah (ulice, ceste, grajsko dvorišče, Mestni trg). V škrlat ogrnjena in vsega v blišču smo vozili po mestnih ulicah in cestah na lepo okrašeni kočiji, spremljali so ga parkeljni in angeli. Dotlej so bile prireditve za Miklavža le v cerkvah ali cerkvenih objektih. Ker sem bil podpisani tudi idejni in organizacijski vodja - doma sem iz Gradca - smo Miklavža pospremili tudi v Gradac, na grajsko dvorišče, kjer pa je imel tudi On kaj videti. To pa je že druga zgodba! Sam dogodek je sprožil vrsto komentarjev, od pohval in priznanj do negodovanj in celo protestov, češ, kdo jim je pa dovolil "pohajkovati” po cestah in ovirati promet? A brez skrbi, imeli smo vsa potrebna dovoljenja in soglasja, obisk prireditve, ki se je odvijala na javnem prostoru pa je dokaz, da je mimo neko obdobje, v katerem ni bilo prostora za takšne in podobne prireditve zunaj cerkvenih, zidov. A nekomu ravno to ne da miru. Pa nič ne de! Število obiskovalcev je krepko preseglo 2000 in nihče nikogar ni vprašal, “na katero stran se kdo nagiba”. Spomin beleži, da število obiskovalcev prireditve, ki bi bilo vsaj blizu omenjenemu, še ni bilo in zlepa ne bo prekoračeno. Bistvo tega zapisa pa ni zgoraj navedeni opis prireditve, ampak se nanaša na neki izmišljeni dogodek in “hrabrost” nekega izmišljenega Jožka, ki da je zavrnil dar (kakršenkoli že) od sv. Miklavža in se mu postavil po robu. Z vso odgovornostjo trdim, da tega dogodka in s tem tudi Jožka takrat ni bilo tam. Menim, da je to konstrukt in je nastal pred kratkim v glavi nekoga, ki misli, da si lahko izmišlja dogodke, in s tem kaže svojo kulturo in namen povzdigovati nekega drugega “dobrotnika”, ki je bil dolga leta in je s pomočjo takih nekaterim še vedno uradna zamenjava za sv. Miklavža. Surogat je seveda bogatejši! (Saj pravkar okoli “fehta”, česar sv. Miklavž nikoli ni počel). Ker sem tudi vodil prireditev, si upam trditi, da so vsi otroci, katerim je bila prireditev namenjena, ob srečanju z Miklavžem od strahu trepetali, če ne prej, pa potem, ko so videli prihajati parkeljne. “Cvik-nili” so celo najbolj živahni! Res je, da je sv. Miklavž tu in tam katerega od otrok povprašal to in ono. Med drugim, če zna kaj moliti. Mnogo jih zaradi doživetja niti ustec ni zmoglo odpreti. Pa bi si neki Jožko upal ugovarjati... Je pa zapela mala Urška iz Božakovega, kar pomeni, da nekateri Miklavža tudi bolje poznajo. Jožka med njimi ni bilo - naloga ni bila opravljena... Naj strnem! Delati junaka iz otroka, ki je zavrnil dobrotnika in je lojalen nadomestku, s tem pa ga dajati za zgled ostalim otrokom (čemur je “Junaštvo Jožka” tudi namenjeno), je nevarno početje, saj poskuša dogajanje vrniti daleč nazaj, v čase “nesvrstanih” in pa zaukazanega bratstva i jedinstva, kar nam še danes izstavlja (pre)velike račune. Takšno in podobna početja pa so že pripeljala do delitev, ki jih nekdo skuša očitno še naprej ohranjati pri življenju in ne more pozabiti naučenih in/ali privzgojenih BV obrazcev in metod. Že videno! Poznamo pa nekega hrabrega Jožka po tem, da je iz ključavničarja postal vojskovodja, politik, kult. Le-ta pa je res bil “korajžen”. Upam, da podobnega pri nas ni! Marsikaj bi se dalo še napisati, a o tem morda drugi(č)! Pa prej, ko mine sedem let, prosim... LOJZE KOČEVAR, OO N.Si Metlika Arogantni uradniki iz Ljubljane DL, št. 46, 15. novembra Vse podatke, objavljene v Klicaju DL, sem dobil od kompetentnih ljudi na občini, iz KS Boštanj in drugih, ki so sodelovali na javni obravnavi, in nimam razloga, da jim ne bi verjel. Da je državna podsekretarka v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Sanja Tramšek prekinila obravnavo, sem zvedel na tribuni posavske ZLSD, ki je potekala istočasno z obravnavo v Bošta-nju. Po vseh fizikalnih zakonitostih pa na dveh mestih naenkrat en človek ne more biti, razen če niso na MOP-u ustvarili kakšnega nadčloveka. Odgovarjam v tonu, v kakršnem je, spet po navedbah istih virov, zlasti pa sevni-škega župana Kristijana Janca, podsekretarka vodila to obravnavo. Navsezadnje s(m)o to lahko slišali tudi iz njegovega pogovora na sevniškem radiu, kjer je govoril o arogantnem, že kar nesramnem obnašanju uradnikov iz Ljubljane, ki bodo morali upoštevati interese prostora, v katerega prihajajo zaradi velikih naložb, kot je savska veriga H E. Na novinarski konferenci na sevniškem gradu je župan Janc omenil, da je MOP poprej zagotavljalo udeležbo svojih kompetentnih predstavnikov, in dodal tisto, kar ste lahko prebrali v DL ali pa morda še kje drugje. Tudi na Radiu Slovenija sem slišal v komentarju kolegice Irene Majce, da minister Kopač ni pustil sodelavcev na to novinarsko konferenco. Pa več sreče prihodnjič! PAVEL PERC Zahvala Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta, se zahvaljuje družini Bajer in vsem darovalcem, ki so namesto cvetja za pokojnega Ivana Bajerja nakazali denarne prispevke na njihov žiro račun. Tako so do ponedeljka, 3. decembra, prejeli skupaj dobrih 100 tisoč tolarjev. Pestro v Veselem decembru METLIKA - V okviru metliškega Veselega decembra bo danes, 6. decembra, ob 16. uri v sejni sobi na Pungartu ustvarjal-nica, v kateri boste izdelovali novoletne okraske. V soboto, 8. decembra, si boste v ljubljanskem Koloseju lahko ogledali film o Harryju Potterju, prijavite pa se v pisarni OZPM Metlika. V ponedeljek, 10. decembra, bo ob 11. uri v kulturnem domu na Suhorju na ogled lutkovna igrica Didel didel daja, dedek Mraz prihaja, naslednji dan ob 16. uri pa bo v metliškem otroškem vrtcu praznična ustvarjalnica za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V sredo, 12. decembra, bo na ogled Čarovnica z Bradavičarke, in sicer ob 10. uri v metliški, ob 11.30 pa v podzemeljski osnovni šoli. Istega dne ob 16. uri bosta v knjižnici na Radoviči lutkovna igrica Didel didel daja, dedek Mraz prihaja in ustvarjalnica novoletnih okraskov. Začel se je Novoletni direndaj ČRNOMELJ - Zadnjega novembra se je v Črnomlju pričel pester program Novoletnega direndaja. V prihajajočem tednu pa bo v petek, 7. decembra, ob 18.30 otvoritev razstave izdelkov, ki so jih ljudje s posebnimi potrebami ustvarili iz gline in naravnih materialov. Uro pozneje se bo v glasbeni monokomediji “Mimi je pozitivka” predstavila Alenka Vidrih, v ponedeljek, 10. decembra, pa so ob 19. uri praznični koncert Glasbene šole Črnomelj. Vse tri prireditve bodo v tukajšnjem kulturnem domu. V četrtek, 13. decembra, pa bo ob 18. uri v črnomaljski knjižnici literarni večer z Ivanko Mestnik. Razmislimo o odnosu do invalidov Ob 3. decembru, evropskem dnevu invalidov, ki ga praznujemo od leta 1982, so z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sporočili, da, kljub temu da imamo v Sloveniji sprejeto sodobno strategijo invalidskega varstva in sodoben koncept socialne politike, ki omogoča enake možnosti vsakomur, tudi invalidom, pa se ti še vedno končata na prvi stopnici pred zgradbo, ki predstavlja nepremagljivo arhitektonsko oviro. Še mnoge hujše so lahko miselne ovire in nerazumevanje do ljudi, ki zaradi svoje invalidnosti potrebujejo posebno skrb, ker imajo posebne potrebe. Naj bo 3. december v opomin vsem, da razmislimo o svojem odnosu do invalidov in drugačnosti, da bomo v prihodnje živeli skupaj in ne drug mimo drugega, da bomo vsi vstopali skozi ista vrata, so zapisali. A/C! SAMO FARRCL7 J2 PAVKARC*/ VRTEC LABOD PRAZNOVAL 20 LET - Vrtec Labod je pred kratkim praznoval svoj 20. rojstni dan. Ob tej priložnosti je vsak otrok posadil čebulico tulipana. Tako bo spomladi iz zemlje pokukalo 200 tulipanov vseh barv. Vključeni smo v akcijo Naša dežela lepa in čista in takšen je tudi naš vrtec. (Foto: L. S. Gačnik) Je jedrska elektrarna nevarna? Ob TV intervjuju z mag. M. Gregoričem - Kaj pa vaje evakuacije? Na Televiziji Slovenija je preteklo nedeljo v oddaji Intervju z neznosno lahkostjo o krški nuklearki modroval mag. Miroslav Gregorič, direktor Uprave za jedrsko varnost. Vsi, ki poslušamo takšne oddaje, le nismo taki tepci, ki bi verjeli na prvo besedo, temveč včasih kaj tudi preberemo. Tako v najnovejši knjigi “Potresi” staroste in žal že pokojnega seizmologa Sergeja Bubnova na str. 154 preberemo: “Jedrske elektrarne bi morali locirati samo na aseizmičnih območjih, zlasti v državah, kjer detajlna seizmična rajonizacija potresnih območij ni zanesljiva.” V isti knjigi isti avtor citira na strani 152 svoje prejšnje znano stališče, ko je 25. junija 1975 zapisal, daje lokacija JE Krško glede na seizmičnosti tega območja neprimerna. V istem poglavju pojasnjuje zaplete pri pridobivanju dovoljenj in prakso, ki vsekakor ni zgledna. Na predhodni strani opisuje dva potresa na območju JE Krško: prvi je bil “28. decembra 1989 z magnitudo 3,4 in intenziteto 6 stopenj po MSK. Če lahko sklepamo iz poročil dnevnega tiska, so JE takrat za vsak primer ročno ustavili. Pri enem izmed potresov, 5. januarja 1990, ki je bil šibkejši od glavnega sunka, se je JE samodejno ustavila... Kakorkoli že, območje JE Krško, eno izmed Izdelovanje adventnih venčkov Članice DKŽ Griblje so zadnji novembrski dan v svojo sredo povabile vaščanko Mojco Črnič, dolgoletno predstavnico Kmetijske svetovalne službe Črnomelj, kije zbranim pokazala izdelavo adventnih venčkov. Z zanimivim pripovedovanjem in koristnimi nasveti je najprej pokazala izdelavo venčka, ki naj bi krasil vhodna vrta domov. Venček je podarila najmlajši obiskovalki Valentini za dobrodošlico v novem domu. Med prikazom je Mojca razložila tudi pomen adventnega venca, kije okrašen s štirimi svečkami in naj bi krasil mizo v kuhinji ali dnevni sobi. Venček je podarila podružnični cerkvi v Gribljah. Po končanem delu so članice dobile vsa potrebna navodila za izdelavo. Za tiste gospodinje, ki nimajo časa in smisla za izdelovanje, je poskrbela s pestrim izborom adventnih venčkov, ki jih je izdelala sama. Tako v Gribljah ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega venčka. Mojca, v imenu vseh članic, hvala za popestritev adventnega časa! MARIJA ŠTRUCELJ seizmično najbolj aktivnih območij v bivši Jugoslaviji, je neprimerno za lokacijo JE.” Podobno stališče najdemo tudi v poročilu skupščinske komisije o preučevanju lokacije JE. Zabavno je bilo poslušati govorjenje g. Gregoriča o ojačitvah pri napravah in instalacijah, kot da, npr., neki električni vodnik ne bi bil dovolj varen na steni. Ali nam g. Gregorič lahko pojasni, če so v papirnici Vipap vse inštalacije s klorom potresno varne, da ne bi mogel uiti ta plin in pokončati operaterjev v NEK? O ta čas izredno aktualnem vprašanju odškodnine iz JEK tudi za občini Brežice in Sevnica je g. Gregorič vrgel kost o 3-kilometrskem pasu ob prvi evakuaciji. Ali bo za take primere Posavcem JEK zagotovila pet-litrsko posodo rezervnega goriva? kako je z vajo evakuacije vsaj tisoč avtomobilov? Katere bi bile obvozne ceste? Kdo od policajev bi moral tu vztrajati do žalostnega konca? Mi tukaj moramo živeti v varljivem prepričanju, da ima neki veleum naštudirane vse te scenarije, medtem ko se vse konča že pri štabni vaji v Gregoričevi upravi. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 V Semiču odslej ulice SEMIČ - Tukajšnji občinski svet je letošnjega maja sprejel odlok o spremembi območja naselij Trebnji Vrh in Preloge ter o združitvi naselij Kot, Vavpča vas, Semič, Trata, Mladica, Sela pri Semiču, Kašča, Vrtača in Coklovca z uvedbo uličnega sistema v enovitem naselju Semič. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/2001. V tem tednu bodo občani dobili sklepe o spremembi naslova, ki so osnova za spremembo dokumentov in uradnih evidenc. Sklepe je izdala črnomaljska izpostava Območne geodetske uprave Novo mesto, na semiški občinski upravi pa je razgrnjen načrt z novimi ulicami in hišnimi številkami. Ste dobili vabilo za dedka Mraza? METLIKA - Vsem predšolskim otrokom, starim od enega leta do vstopa v šolo, so z Občinske zveze prijateljev mladine (OZPM) Metlika poleg programa prireditev v okviru Veselega decembra 2001 po pošti poslali tudi vabilo, s katerim bodo od dedka Mraza dobili darilo. Če vabila kdo pomotoma ni prejel, na OZPM Metlika prosgo, da pride ponj v njihovo pisarno na Pungartu, CBE 23. 93 LET TEREZIJE MODIC IZ MOKRONOGA - Mokronoški moški pevski zbor KUD Emi! Adamič pod taktirko Staneta Pečka je prijetno presenetil s podoknico 93-letno Terezijo Modic ob njenem rojstnem dnevu. Na njenem domu na Prelogah, kjer živita s hčerko, edinko Ivano, ji je najprej voščil in zaželel trdnega zdravja predsednik sveta KS Mokronog Anton Maver (ob slavljenki), podobne želje pa so Modičevi mami izrazili še predstavnici krajevne organizacija Rdečega križa in društva upokojencev ter vsi pevci. Najboljšim željam se pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega lista. (Foto: P. Perc) 90 LET ANE ZUPANČIČ - V Domu starejših občanov je Ana Zupančič iz Velikih Brusnic praznovala svoj 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki krajevne organizacije RK Brusnice in ji ob visokem jubileju čestitali. (Foto: S. Lenarčič) METELKOVA TETA PRAZNOVALA - Pred kratkim je Marija Metelko iz Gor. Brezovice praznovala 90 let. Ob visokem jubileju jo je obiskal šentjernejski župan s sodelavko, voščilu sta se pridružili tudi članici krajevne organizacije RK Šentjernej. (Foto: M. Hočevar) NAJSTAREJŠI KRAJANI ŽE NAZDRAVILI NOVEMU LETU - Že običaj je, da se v krajevni organizaciji RK Kostanjevica na Krki v dneh pred novim letom spomnijo na bolne in ostarele. Krajanom, ki so dopolnili 75 let, so v četrtek, 22. novembra, v gostilni Žolnir pripravili prijetno srečanje. Za vedrejše razpoloženje so poskrbeli pevec domačin Nace Junkar ob spremljavi harmonikarskega orkestra iz Podbočja, otroci iz OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice pod mentorstvom Staše Jordan in voditeljice Melite Skušek ter gonilna sila kostanjeviškega RK Stanka Černoša. Srečanja se je udeležilo okoli 70 krajanov, najstarejši med njimi je bil 92-letni Rudi Sokolovič. (Foto: T. J. G.) NASILJE V ZDRAVSTVENI NEGI Nasilje je neprijetna in občutljiva tema, o kateri žrtve nerade in težko govorijo. Fizično nasilje pogosto izdajo modrice, medtem ko psihično, spolno, verbalno in ekonomsko nasilje ostane prikrito. Ker sankcije za povzročanje nasilnih dejanj niso jasne, si veliko žrtev ne upa povedati, kaj prestajajo. Pot iz nasilja ni enostavna, zato je namen mednarodnih dnevov akcij proti nasilju nad ženskami, ki potekajo v teh dneh, spregovoriti o nasilju in ga prepoznati. V Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto ugotavljajo, da so nasilju vedno bolj izpostavljeni tudi poklici v zdravstveni negi. Zato so se vključili v akcijo ozaveščanja Kaj ti je deklica, ki v Sloveniji poteka od leta 1999, in pripravili javno tribuno o nenasilnem reševanju konfliktov. O nasilju v zdravstveni negi smo pri nas začeli govoriti šele pred dvema letoma, vendar to ne pomeni, da se predtem ni pojavljalo. V raziskavi o nasilju in spolnem nadlegovanju medicinskih sester na delovnem mestu, ki jo je opravila diplomirana medicinska sestra Irena Planinšek, je kar 72 odst. medicinskih sester pri svojem delu zaznalo verbalno in psihično nasilje. Večino nasilja se je zgodilo dopoldan, med delovnim časom, na hodniku ali v bolniški sobi. “Kljub temu da se nasilje dogaja na očem vseh, ga ne opazimo ali celo toleriramo,” je ugotovila Planinškova. 34 odst. medicinskih sester je na delovnem mestu že občutilo spolno nasilje, največ besednega ogledovanja in neprimer- nega govorjenja, tako s strani zdravnikov kot tudi bolnikov. Nasilje pogosto prezrejo, in čeprav se z njim ne strinjajo, ničesar ne storijo. “Nasilje dopuščamo in ga opravičujemo, ker smo bile naučene, da to spada k našemu poklicu," je menila diplomirana sestra v novomeški bolnišnici Zdenka Seničar. Povedala je, da se bolniki in njihovi svojci medicinskim sestram upajo izreči marsikaj, česar zdravniku ne bi nikoli ali pa vsaj ne na takšen način. Poleg nasilja v odnosih z zdravniki in ostalimi zaposlenimi v bolnišnici je izpostavila tudi horizontalno nasilje med medicinskimi sestrami: opravljanje, ljubosumje, zahrbtnost, šikaniranje itd. Nasilje v zdravstveni negi se pojavlja, vendar bi se s spretno komunikacijo lahko izognili marsikakšnemu sporu. Lahko bi rekli, da so medicinske sestre nekakšen strelovod komunikacije, nanje se obračajo zdravniki in ostali delavci v zdravstvu, bolniki, njihovi svojci... “Ključ uspešne komunikacije je empatija v sogovornika,” je medicinskim sestram svetovala Doroteja Lešnik Mugnaioni, sodelavka Društva SOS telefon. Z dobro komunikacijo, pogovorom, popuščanjem, kompromisom bi lahko preprečili marsikakšen spor in nasilje se ne bi zgodilo. Ali kot je zbrane nagovorila Romana Miklič, medicinska sestra v Zdravstvenem domu Krško: “Vaš pacient bo tisto, kar v njegov prostor prinašate same.” Če želimo res nekaj narediti za ustvarjalno in nenasilno okolje, moramo najprej začeti pri sebi. L PAVLIČ NEPRIJAZNOST, VPITJE, ŽALJIVE PRIPOMBE - Na javni tribuni so zbranim domiselno odigrali skeč, s katerim so želeli opozoriti tudi na nasilje, ki ga medicinske sestre povzročajo nad bolniki. (Foto: I. Pavlič) Živeti s sladkorno boleznijo Fitoterapija, zdravljenje z zelišči - Čudežev ni, lahko pa zelišča pripomorejo h kompleksnemu zdravljenju NOVO MESTO - Zanimanje za zdravljenje najrazličnejših bolezni z zelišči, t. i. fitoterapija, je v zadnjem času vse večje. Zdravilna zelišča je mogoče uporabljati tudi pri lajšanju sladkorne bolezni, vendar moramo biti pri tem pazljivi. Pri akutnih zapletih sladkorne bolezni, kot je glikemija fitoterapija ne more pomagati. “Zdravljenje z zelišči je učinkovito pri kroničnih zapletih, kot so težave z vidom, prekrvavitvijo, ledvicami. Vendar moramo zdravilne rastline dodobra poznati, saj nekatere niso tako nedolžne,” je v svojem predavanju na srečanju Društva diabetikov iz Novega mesta pretekli teden poudaril mag. farmacije Jože Kukman. “Z zdravilnimi čaji ne smemo pretiravati in misliti, da bodo naredili čudež. Lahko pa pripomorejo h kompleksnemu zdravljenju.” Opozoril je tudi, da moramo pri nabiranju zelišč vedeti, kaj, kdaj in kje jih nabirati, kako nabrano posušiti in shraniti ter seveda uporabiti tako, da nam bo koristilo. “Največ, kar lahko sladkorni bolniki naredite za kakovost svojega življenja, je, da sprejmete svojo bolezen. Zase lahko največ naredite sami,” je zbrane spodbudno nagovoril Kukman. V Sloveniji je več kot 100.000 sladkornih bolnikov, ki so ta mesec obeležili svetovni dan diabetesa pod geslom Vzemi si k srcu! Srečanje diabetikov je ob tej priložnosti pretekli teden pripravilo tudi Društvo diabetikov iz Novega mesta. I. P. Trii 0= iD d fp ca p n ■:# inti n fic Moj dom ob novi cesti Živim v Bučni vasi, to je blizu naše šole. Pred enim letom so začeli graditi novo cesto. Odrasli jo imenujejo severna obvoznica Novega mesta. Otroci smo vsak dan gledali, kaj se novega dogaja na gradbišču. Tu je bilo veliko bagrov, kamionov in delavcev. Ko je bila cesta že zgrajena, so nanjo položili asfalt. Nato so narisali črte. Tudi semaforje so postavili. Tako je bila cesta pripravljena, da po njej lahko vozijo avtomobili. Nova cesta pa nima prehoda za otroke. Danes sem šla čez cesto tam, kjer ni zebre, vendar drugače ne morem priti v šolo. Upam, da me ne bo povozil avto. Želim si, da bi končno le dobili to zebro in da bi avtomobili vozili bolj počasi. TINA KASTREVC, 2. a OŠ Bršljin Naravoslovni dan V ponedeljek smo odšli v Liv-ške Ravne pri Kobaridu, da bi preživeli teden dni nekoliko drugače. Dom, v katerem smo bivali, je bil lepo urejen, vsaka soba je imela pograde, mizo s stoli in omare za oblačila, imenoval pa se je dom Kavka. Teden je minil zelo hitro, saj smo imeli raznovrstne in zanimive dejavnosti -lokostrelstvo, plezanje, ogled jame, delanje vozlov, kuhanje čajev, kurjenje ognja... Imeli smo kar nekaj tovarišev, eden med njimi pa je bil zelo siten. Med počitkom smo se vedno zabavali in nikoli nam ni bilo dolgčas, pa tudi ponoči so nas tovarišice morale utišati, saj prvi dve noči nismo skoraj nič spali. Kmalu je prišel petek in morali smo se posloviti, nekateri pa bi še radi ostali. Naravoslovni teden se mi je zdel zelo zanimiv, mogoče pa je bil malo prekratek. KAJA BUTKOV1Č, 6. a OŠ Adama Bohoriča, Brestanica V Šentjakobskem gledališču Učenci od 3. do 8. r. so si 12. novembra v Ljubljani ogledali gledališko predstavo. Igralci Šentjakobskega gledališča so učencem predstavili sodobno pravljico pisatelja in aforista Žarka Petana Pet pepelk. Mlajši učenci so bili nad predstavo navdušeni. Starejšim učencem seje predstava zdela kljub pravljični vsebini smešna, še posebej so jim bili všeč igralci in scena. Novinarski krožek OŠ Dobova Na regijskem tekmovanju V četrtek, 22. novembra, je na OŠ Trebnje potekalo področno tekmovanje v oblikovanju pisnih in vizualnih sporočil s programom Word for Windows in CorelDravv. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih šol. Prva naloga je vsebovala oblikovanje besedila in kazalo za računalniške novice, druga oblikovanje naslovne strani, tretja pa združitev dokumentov v celoto. Najbolje se je uvrstil Dejan Perše z OŠ Grm, 2. mesto je dosegel Jernej Hosar z OŠ Jurija Dalmatina Krško, 3. pa Žan Ograjšek z OŠ Trebnje. Odlično 4. mesto je dosegel Anton Kukenberger z naše šole. Mentorica naših tekmovalcev je Aleksandra Gričar. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in dobri organizaciji. Medtem ko so člani ocenjevalne komisije vrednotili izdelke, so se tekmovalci med seboj spoznavali s socialnimi igrami. Te niso navdušile le njih, temveč tudi mentorje. Trije najboljši tekmovalci so prejeli diplomo in praktično nagrado, drobne praktične nagrade pa so prejeli tudi ostali tekmovalci. TAMARA SUŠNIK, URŠKA SILA, 7. a OŠ Trebnje Poklicna odločitev Osmošolci OŠ Brežice imajo na voljo “računalniški program” Poklicni kažipot - kam, kako? Ta jim pomagal, da si lažje izberejo srednjo šolo in ustrezen poklic. Ampak vseeno imajo učenci svoje cilje. Ti pa so: • Po končani osemletki bom šolanje nadaljeval na Splošni gimnaziji v Brežicah. Za nadaljnji študij še nisem povsem prepričan, veselita pa me študij fizike in biologije, pa tudi tujih jezikov, predvsem ruščine. (Bor) • Vpisala se bom v ekonomsko šolo v Brežicah, od koder bom šolanje nadaljevala na policijski in kriminalistični šoli, saj v prihodnosti želim postati odlična kriminalistka, ki bo pomagala ljudem in jih ščitila pred zločinci. Za ljudi bi tvegala življenje. (Anja) • Šolala se bom na splošni gimnaziji Brežice, nato pa se bom po vsej verjetnosti odločila za študij medicine. Rada bi postala pediatrinja, ker me ta poklic zelo veseli. (Tinka) MAJA. MATEJA, 8. c Novinarski krožek OŠ Brežice V DELAVNICAH - V četrtek, 15. novembra, smo se v naši šoli zbrali učenci, naši starši in vzgojiteljice iz vrtca Mokronog, ki so nam pripravile zelo zanimiv program. Najprej smo si ogledali igro z naslovom Gusar Berto, nato pa smo bili povabljeni v delavnice. V štirih različnih delavnicah smo skupaj s starši slikali gusarja Berta, izdelovali ladjo, zmaja ter punčko iz ličkanja. Ob navodilih mentoric je bilo izdelovanje prav preprosto in zabavno. Naši starši so tako lahko videli, kako ustvarjamo različne predmete in kako spretni znamo biti, ter so tudi sami sodelovali pri izdelovanju. Izdelke smo kasneje odnesli domov za spomin. (Manca Lipoglavšek, podružnična šola Dobrnič, učenci 3. r.) EVRO ZE TRKA TUDI PRI NAS Nemcem bo hudo za marko, nam tudi? Veliki dan D, ko bomo tudi Slovenci prisiljeni zamenjati nekatere tuje valute in bodo v rokah zašelesteli ali zacvenketali prvi evro bankovci in kovanci, je že skoraj tu. Pravzaprav pa evro sploh ni čisto nov, kajti enajst držav (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija) je dejansko uvedlo novo skupno valuto v poslovanje že pred dvema letoma, Grčija pred enim. Te države so v tem času vse transakcije že izražale v evrih in sledile skupni denarni politiki, ki jo je vodila Evropska centralna banka v Frankfurtu, medtem ko so posamezne nacionalne valute imele do evra fiksno in vnaprej dogovorjeno menjalno razmerje. S 1. januarjem 2002 je na vrsti še zadnja faza uvedbe skupne evropske valute, t.j. menjava denarja samega, kar najbrž ne bo enostavno delo. Prebrali smo, da bodo morali zamenjati okoli 11 milijard bankovcev in kar nekajkrat toliko kovancev. Si predstavljate, koliko denarja? Tolar ostaja Ob trdnem tolarju, ki smo se ga že dobro navadili, dokončno slovo od nemških mark, avstrijskih šilingov, italijanskih lir, francoskih frankov in še osmih drugih valut držav evropske monetarne unije (EMU), najbrž ne bo tako hudo. Še posebej zato ne, ker bomo še vedno imeli svoje tolarje, čeprav pa večina vsaj občasno tudi brez evrov ne bo mogla. Evro bo zamenjal našo denarno enoto šele po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in, kar je še odločilnejše, potem ko bo naša država izpolnila vse zahtevane kriterije, kar naj ne bi bilo prej kot dve leti po vsto- pu v EU oz. ne pred letom 2005 ali celo 2006. Po zadnjih informacijah guvernerja Banke Slovenije pa si bo Slovenija prizadevala, da bi istočasno z vstopom v Evropsko unijo postala tudi članica denarne unije. Koliko je za to možnosti,je za zdaj še prerano govoriti. Trenutno naša država izpolnjuje zahteve na področju proračunskega primanjkljaja in javnega zadolževanja, ne gre nam pa najbolje pri inflaciji, obrestnih merah in deviznih tečajih. Čas za menjavo Naj tu povemo, da Velika Britanija, Danska in Švedska, ki so tudi članice Evropske unije, evra niso uvedle. Sicer pa je uvedba evra za nas pomembna predvsem zato, ker 12 evropskih držav, s katerimi imajo naši državljani precej stikov, ukinja stare valute. To pomeni, da jih moramo tudi mi pravi čas zamenjati, poleg tega pa se moramo primerno opremiti z evri, če odhajamo v tujino. Podjetja bodo že vedela, kako in kaj, za posameznike pa je pomembno morda še to, da zaradi spremembe valut v evro ni vprašljiva veljavnost pogodb in drugih pravnih aktov, ki vsebujejo vrednosti v starih valutah, npr. markah. Velja namreč načelo “Beri kot evro” (npr. namesto marke je evro), pri čemer se bodo upoštevali fiksni menjalni tečaji. Tudi pri obrestovanju deviznih vlog ne bo sprememb, saj so bile že doslej obrestne mere za valute iz evro območja izenačene, razlika je le v tem, da bo zdaj enotna obrestna mera dobila ime: evribor. Pri plačevanju s karticami v tujini lahko računamo na preračun v evro, v evrih pa nam bodo zaračunali tudi provizijo za dvig gotovine v tujini. Najceneje na račun Verjetno ste mnogi že pobrskali po denarnicah, predalih in nogavicah ter zamenjali omenjene valute. Kdor tega še ni napravil, pa ima še vedno čas, čeprav se najbrž splača pohiteti. Ves denar iz evro območja, ki ga imate na deviznih računih ali knjižicah, bodo vaše banke 31. decembra letos samodejno in brezplačno spremenile v evre po dogovorjenem menjalnem razmerju. Za primer: en evro je 1,955983 marke ali 1.936,27 lir ali 13,7603 šilinga ali 6,55957 francoskega franka. O novem stanju na računu vas bo banka obvestila z izpiskom. Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije sta že v začetku jeseni pozvali državljane, pozive pa ponovila tudi pozneje, daje najceneje, če državljani tujo gotovino položijo na bančni račun čimprej, vsekakor pa pred koncem leta. Kot smo opazili prejšnji teden, se pred bančnimi okenci za devizno poslovanje že nabirajo vrste. Zamudniki dražje Večina držav bo do 28. februarja imela še dvojni obtok, kar pomeni, da bodo vsepovsod sprejemali še staro domačo valuto, a tudi že evre, računati pa je treba, da bodo marsikje drobiž vračali v evrih. Kljub temu se na konec februarja ne gre preveč zanašati, saj bodo nekatere države ukinile dvojno plačevanje že prej. Tudi sicer bodo v poslovnih bankah menjavali star denar le še določen čas, največkrat do 30. junija 2002, nato pa bo menjava mogoča samo na sedežih centralnih bank v posameznih državah, kjer bodo to počeli še vsaj 10 let. Res pa je, da tam menjava že ni več enostavna in ne poceni. Samo za nekaj pozabljenih bankovcev se ne bo splačala, zato velja menjavo opraviti prej. Kako v Sloveniji? Kot smo že zapisali, bodo banke evro valute na deviznih računih in knjižicah avtomatsko zamenjale v evre 31. decembra letos. Od 1.januarja do 28. februarja bodo banke še sprejemale stare valute brez dodatnih stroškov, če jih boste polagali na bančne račune. Za zamenjavo vaših tujih valut v evro go- BCE c ca tZH Eter f KB URO • BCE ECB EZB EKTEKP EURO 20EURO 'J BCC EC8 EZB EKT EKP URO e BCE EC# EZB EKT EKP tovino pa bo treba plačati nadomestilo. Po koncu februarja bodo države iz evro območja dokončno vzele stari denar iz obtoka, zato bo treba za zamenjavo v Sloveniji plačati nadomestilo. Naslednji mejnik, ki si ga velja zapomniti, je 30. junij 2002, kajti po tem datumu bo mogoče v večini evropskih držav zamenjati staro valuto le še pri centralni banki, kar pomeni seveda višje stroške. Evro ali dolar? Mnogi ne zaupajo novi valuti, pa so se zato raje odločili za kakšno že uveljavljeno, kot sta ameriški dolar ali švicarski frank. Po podatkih Urada vlade za informiranje gospodarska moč EU približno odgovarja gospodarski moči ZDA, sicer pa je gospodarska moč območja Evropske monetarne unije (evro območja) za ZDA in pred Japonsko. Države EMU so imele leta 2000 v svetovnem merilu 16,2 odst. bruto domačega produkta, ZDA 21,9 in Japonska 7,6 odst. Pa še to. Z novim letom bo skupno evropsko valuto kot svoj denar uporabljalo nekaj čez 300 mili1 jonov ljudi. BREDA DUŠIC GORNIK S 1. januarjem se bo začela menjava gotovine tudi pri nas in Združenje bank Slovenije zagotavlja, da bo bankovcev in kovancev dovolj. Takrat se bo večina od nas najbrž prvič srečala z novim evrom. In kakšen bo? Evri so natisnjeni v sedmih različnih bankovcih, in sicer za naslednje vrednosti: za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Na prvi strani bankovcev so podobe oken in vrat, na zadnji pa so mostovi iz različnih stilskih obdobij. Kovanci evra bodo za osem vrednosti: za I, 2, 5, 10, 20, 50 stotinov (centov) ter 1 in 2 evra. En evro je 100 stotinov. Pri kovancih velja opozoriti na posebnost. Hrbtna stran kovancev ima nacionalni motiv posamezne države, medtem ko je prednja stran kovanca enotna v vseh državah. Vsi kovanci se ne glede na razlike uporabljajo v vseh državah. (Op. uredništva: Posnetke prve strani evro bankovcev smo našli na uradni internetni strani Evropske komisije, kjer je zapisano, da posnetki ne podlegajo avtorski zaščiti in se jih lahko uporabi v nekomercialne namene.) AFRIŠKI SPOMINI DRAGA SATOŠKA Ko vbod z okuženo iglo podre svet Drago Satošek iz Črnomlja, študent zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, se je letošnjo pomlad še z dvema mladima zdravnicama, zdravnikom ter dvema medicinskima sestrama odpravil na humanitarno pot v Afriko. Mesec dni so kot prostovoljci delali v glavnem mestu Zambije Lusaki, dva meseca pa v slovenskem misijonu, ki ga je pred poldrugim desetletjem ustanovil pater Stanko Rozman. Omenjena skupina mladih slovenskih zdravstvenih delavcev je ena od dveh ali treh, ki vsako leto za nekaj mesecev priskočijo na pomoč ljudem predvsem v afriških in azijskih državah. Čeprav so potovali v okviru Sekcije za tropsko medicino, pa je bila vsa organizacija v njihovih rokah, prav tako zbiranje sponzorskega denarja, bodisi z dobrodelnimi koncerti ali pisanjem prošenj, trkanjem na vrata. Drago Satošek je pričel potem, ko je uredil vtise iz Afrike ter na stotine diapozitivov, pripravljati predavanja tako o trimesečnem delu kot tudi o potovanju, ki si gaje pozneje privoščil po nekaterih afriških državah. Pravi, da bi rad, da bi Slovenci s pomočjo teh predavanj, popestrenih z diapozitivi videli, kaj je prava Afrika, saj imajo o njej marsikdaj predsodke, ki pa ne držijo. Hkrati bi z dobrodelnimi prispevki, ki bi jih zbrali na teh predavanjih, mladi zdravstveni delavci radi kupili zdravstveni pripomoček, ki bi ga naslednja skupina slovenskih prostovoljcev odpeljala afriškim pacientom. V bolnicah veliko pomanjkanje Razumljivo je, da se je Satošek dobro zavedal, da razmere v afriških bolnišnicah ne bodo takšne, kot jih je bil navajen v slovenskih, vprašanje pa je, če je vedel, daje razkorak tako velik. A ne le med slovenskimi in zambijskimi bolnicami, razlike so tudi v sami Zambiji. Pravi namreč, da bi se, če bi se moral odločati med glavno učno bolnico v Lusaki in misijonsko, raje odločil za slednjo. V ambulanti prve so namreč police, na katerih naj bi bile zaloge, povsem prazne, medtem ko imajo v misijonskih bolnicah vsaj nekaj materiala in pripomočkov, ki jih podarijo dobrodelne organizacije. Pa vendar so razmere v prvih in drugih slabe in zahtevajo ne le od zdravstvenih delavcev, ampak tudi od pacientov precej iznajdljivosti in improvizacije. "Na dolgih hodnikih v učni bolnici v Lusaki sem neprestano srečeval vozičke z mrliči, kijih vozijo kar med ljudmi, ker jih preprosto nimajo kam skriti. Po bolnici, ki jo je pomagala graditi še Socialistična federativna republika Jugoslavija, se neprestano širi značilen vonj po ranah. Sicer pa vse, tudi najbolj odgovorna dela, opravljajo medicinske sestre, medtem ko zdravniki pridejo le na jutranjo vizito. A sestre kljub prizadevanjem zaradi pomanjkanja marsikdaj ne morejo narediti veliko. Zjutraj dobijo par rokavic, kijih morajo uporabljati do konca delovnega dne, zato jih večkrat perejo in sušijo,” pripoveduje Drago. Tudi sicer primanjkuje sanitetnega materiala. Nimajo gaz, da bi bolnikom zavili rane, medtem ko so si brizgalke morali kupovati pacienti sami. Tudi rjuh ni v izobilju, tako da sojih velikokrat le obrnili ali prekrili umazanijo, namesto da bi jih zamenjali. Pacienti skrbijo za osnovno nego sami ali pa jim pomagajo svojci, kar pa je za slednje zelo naporno. Zato so pred bolnico prihajale glasbene skupine, da so se ob njihovi glasbi ljudje sprostili. Satošek priznava, da slovenski prostovoljci kljub dobri volji bolnikom v Zambiji marsikdaj niso bili v veliko pomoč. Pomagali so s spon- zorskim denarjem, kolikor so ga pač imeli, in darili, ki so jih prinesli. A velikokrat je bila dobrodošla že prijazna beseda, topel stisk roke, objem, ki je povedal, da jim stojijo ob strani in želijo vsaj ublažiti njihove bolečine, trpljenje, žalost. Še bolj kot v Lusaki so se mladi Slovenci navezali na Afričane v misijonski bolnišnici patra Stanka, oddaljeni od glavnega zambijskega mesta štiri ure vožnje s tovornjakom po slabi cesti. Drago Satošek Zaradi revščine odlašajo z obiskom pri zdravniku “V slovenski misijon Nangoma smo prišli ravno, ko je razsajala malarija. Delal sem na otroškem oddelku, ki je lahko sprejel šestindvajset malih pacientov, a se jih je gnetlo tudi po šestdeset, tako da sta na eni postelji ležala po dva. Mame so bile vedno z otročički, jim stregle in si tudi pomagale med seboj. Kako iznajdljivi smo morali biti, pove že to. da smo imeli na voljo le dve stojali za infuzijo ter en inkubator, ki pa ni delal. Že v Lusaki sem pomagal na svet dvema otrokoma, pri tretji pomoči porodnici v misijonu pa je bil namesto pričakovanega otroškega joka splav. To me je tako potrlo, da sem se poslej raje izogibal nosečnicam,” pripoveduje Drago. Po ocenah je v Zambiji z virusom HIV okuženih 30 odst. prebivalcev, medtem ko je med pacienti v bolnicah kar 80 odst. okuženih s tem vi-rosom, po zdravniško pomoč pa se zatečejo predvsem zaradi katere od bolezni, povezanih s HIV. Satošek je mnogim od teh pacientov jemal kri in ne taji, da gaje bilo pošteno strah. A kljub previdnosti seje le nekaj dni prej, preden je končal svoje humanitarno delo, z eno od igel, s katero je jemal kri, zbodel. Analiza je pokazala, da je bil pacient HIV pozitiven. “Takrat se mi je zrušil svet, čeprav sem šel zavestno v Zambijo in vedel za nevarnosti, ki mi pretijo. To sem pač vzel v zakup, dobro vedoč, da ne smem izzivati. Takoj sem začel jemati zdravila, a po njih mi je bilo zelo slabo. Kamen se mi je odvalil od srca šele septembra, ko so rezultati testov pokazali, da sem HIV negativen,” želi zdravstvene delavce, ki se bodo v prihodnje odločili za tovrstno humanitarno poslanstvo, na nevarnosti opozoriti Satošek. Drago-je prepričan, da bi bilo v Zambiji veliko manj mrtvih in težkih bolnikov, če bi pravočasno poiskali zdravniško pomoč. “Veliko sem jih videl umirati tudi zato, ker so prišli prepozno, čeprav bi lahko marsikomu, če bi prišel prej, pomagali z antibiotiki. Razlog, da odlašajo z obiskom pri zdravniku, tiči v njihovi revščini. Vsak pregled in bolnišnični dan morajo namreč plačati. A potem, ko se bolezen že tako razbohoti, da ne vidijo nobenega izhoda več, se le odpravijo v bolnico. Nekateri se pripeljejo celo šestdeset kilometrov daleč kar na vozu z volovsko vprego, namesto denarja pa prinesejo za plačilo kokoš.” Pri zambijskem “očetu” Boltarju A ne le pri delu v bolnišnicah, mladi Slovenci so morali biti v dalj-nji afriški državi še kako iznajdljivi tudi pri urejanju lastnega življenja. “Delali smo od jutra do pete ure popoldne. Vmes smo imeli le uro časa za kosilo. Vendar smo prvi teden jedli le kruh in pili vodo, saj nismo našli štedilnika. Ko nam ga je le uspelo kupiti, smo ugotovili, da nimamo prave vtičnice,” se nasmehne Drago, ki priznava, da je hrana v Profesorica Zorka Bradač je svojo prehojeno življenjsko pot opisala v avtobiografiji z naslovom Ne-slutena moč ljubezni, kije pred kratkim izšla v založbi Forma 7. V njej preprosto opisuje sebe, svoje delo, Zorka Bradač številna srečanja in nastope, tako na glasbenem kot na športnem področju, in nudi bralcu prijetno branje ob misli na moč ljubezni iz naslova knjige, ki jo je spremljala in vodila od ranega otroštva naprej. Versko življenje jo je kot nevidna vez vodila ves čas njenega življenja in veri se ni odpovedala tudi v tistih najtežjih svinčenih časih. Od staršev je podedovala dve popolnoma različni naravi. Po očetu Dolenjcu je prejela blago in mirno naravo, a po materi povsem drugačno: energično, za življenje in premagovanje vseh tegob pravšnjo naravo, povezano s silno voljo, zagnanostjo in žilavostjo. To je pokazala tudi na Zambiji okusna. Domačini uporabijo prav vse. Skuhajo celo liste svinjskih buč. A v začetku so bili Slovenci precej previdni. Ne le pri prehrani, ampak tudi sicer. Tako so na primer likali prav vse, tudi nogavice, kajti zvedeli so, da neka muha rada v perilu, ki se suši v senci, pusti jajčeca, iz katerih se potem pod kožo izvalijo črvi. Slovenski prostovoljci so imeli vsaj to srečo, da so si ob koncu tedna lahko oddahnili od eksotičnih presenečenj pri slovenskem podjetniku v Lusaki Igorju Boltarju. Imenovali so ga kar zambijski oče, saj je poskrbel, da jim je bilo v Zambiji lažje preživeti. Najbolj prijazni prav Zambijci Kot rečeno, seje nekaj slovenskih zdravstvenih delavcev po opravljenem trimesečnem prostovoljnem delu na lastne stroške odpravilo še na popotovanje po nekaterih afriških državah. Iz Satoškovih besedje mogoče razbrati, da je bilo to potovanje dobrodošlo že samo zaradi spoznanja, da od vseh držav, ki so jih obiskali, najbolj prijazni ljudje živijo prav v Zambiji. Drago se je, ko je bil v misijonski bolnišnici, veliko družil z domačini, jih obiskoval in pomagal pri njihovih opravilih. “Ved- športnem področju, kjer se je kot dvanajstletno dekle zapisala plavanju in v štirinajstih letih tekmovanj pri Športnem klubu Ilirija dosegla vrsto zmag in naslov državne prvakinje. Pri osmih letih je mlada Zorka prvič sedla za klavir, pri trinajstih pa se je odločila, da postane profesorica. Po študiju klavirja se je posvetila predvsem pedagoškemu delu in v štiridesetih letih vzgojila veliko število pianistov, znanih umetnikov in poustvarjalcev. Iz vrst njenih učencev so izšli številni znani slovenski glasbeni pa tudi gledališki ambasadorji: Marko Munih, Janez Bole, Aci Bertoncelj, Jože Fiirst, Marko Gašperšič, Irena Grafenauer, Sonja Pahor, Dubravka Tomšič, Polona Vetrih, Marjana Lipovšek in mnogo drugih. Svojim učencem je nesebično nudila vse, kar je zmogla, žrtvovala svoj prosti čas in preživela z njimi stotine ur dela tudi v prostem času. Skratka, bila je vztrajna, načrt- no so me sprejeli z odprtimi rokami, in četudi so bili še tako revni, so se trudili, da so me postregli. Če niso imeli drugega, so spražili arašide,” pohvali Satošek. Na popotovanju po ostali Afriki sicer ni pričakoval takšne prijaznosti, a bilje kar precej razočaran, ko so mu ponoči med spanjem ukradli vso obleko, tako da je moral v pidžami na banko po denar. Neprijetno se počuti tudi ob misli na spominček, ki mu gaje pustila koza, ko je izstopal iz avtobusa: polulala se mu je namreč na glavo. A ob vseh presenečenjih v Afriki je Drago doživel največji šok, ko je prišel domov. “Nekaj mesecev sem neprestano gledal, v kakšnem pomanjkanju živijo ljudje, a kljub temu preživijo. Zato se kar nekaj časa nisem mogel sprijazniti, ko sem zopet videl, kaj vse imam doma: poln hladilnik, polno garderobno omaro,” obuja spomine Satošek ter hitro pristavi, da v Afriki le ni tako slabo, kot si mislimo, dokler je pobliže ne spoznamo. Pravi, da se mu ni zgodilo nič tako hudega, da se ne bi še kdaj vrnil. Zlasti pa bi rad, če bi imel še kdaj priložnost, delal v Zambiji, kajti Zambijce, njihovo preprostost in neposrednost najbolj pogreša. MIRJAM BEZEK-JAKŠE na in stroga do sebe kot tudi do drugih, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj. Skupaj s prof. Silvo Hrašovec sta uredili tudi več kot sto učbenikov za pouk klavirja na glasbenih šolah, katerih je tedaj primanjkovalo. Najvišje strokovno priznanje njenemu deluje bilo sodelovanje pri izpopolnjevalnih poletnih klavirskih tečajih v Mozarteu pri prof. Carlu Zecchi-ju, pri katerem je kot asistentka delovala od leta 1963 do leta 1976. Profesorica Bradač, ki je dandanes vzornica številnim mladim pedagogom, je na svoji bogati glasbeni poti delovala v različnih ustanovah. Pred nekaj leti je stanovanje sredi mesta zaradi nesreče zamenjala za Dom počitka na Taboru. Tam ne počiva, temveč prevaja iz italijanskega jezika in se predaja drugačnemu študiju. “V zadnjih letih mi je bila podarjena velika milost božja, da se po navadnem padcu doma in iz tega izvirajočega trpljenja odrekam vsem udobnostim. Brez spremstva sem navezana samo na gibanje v sedmem nadstropju, ker sama ne morem uporabljati niti dvigala. Po resnično lepem stanovanju sem sedaj v majhni sobi, a zadovoljna, saj imam čas, toda še premalo, da se posvečam popolnoma drugačnemu študiju, kakršnega sem bila vajena doslej,” pravi prof. Bradačeva. SLAVKO MIRTIČ Profesorica Bradačem v pogovoru z učenci in ravnateljico OŠ Žužemberk Jelko Mrvar, ki je knjigo jezikovno pregledala. (Foto: S. M.) AVTOBIOGRAFIJA ZORKE BRADAČ Izšla je Neslutena moč ljubezni Na Jami pri Dvoru je bila 8.junija 1997 slovesnost, na kateri so člani Kulturnega društva Dvor ter osnovna šola Žužemberk in njena podružnica Dvor skupaj s tedanjo novomeško občino odkrili spominsko ploščo pomembnemu slovenskemu klasičnemu filologu in prevajalcu dr. Franu Bradaču. Istega leta je bila ob osrednjem kulturnem prazniku v osnovni šoli Žužemberk prireditev, na kateri je bita slavnostna gostja njegova hčerka prof. Zorka Bradač. Od takrat naprej so postali stiki šole Žužemberk in učencev z gospo Zorko stalni, tesni in prijetni. Šola Žužemberk je prevzela tudi skrb za grob njenega očeta, ki počiva na Žalah. SPOMINI 90-LETNE ŠIMČEVE ANE Cebularila, dokler ni bil voz prazen Čeprav je Ana Šimec, po domače Loparčeva, iz Gribelj 20. novembra praznovala že devetdeseti rojstni dan Je 'se izredno čila, predvsem pa ima za svoja častitljiva leta izredno dober spomin.. Spomin, v katerem se niso ohranili le lepi trenutki iz njenega življenja, ampak tudi težki, povezani z bojem za preživetje v letih po drugi svetovni vojni. Ana se je poročila v Griblje leta 1930 s sosednjih Cerkvišč. Sedem otrok je rodila. Da sta z možem Jožetom nasitila vedno lačna otroška usta, sta pridelala dovolj hrane, a zaslužka od kmetijstva kljub temu, da se Griblje razprostirajo ob Kolpi na eni najbolj rodovitnih belokranjskih ravnic, ni bilo kaj prida. Toda naraščaj je bilo potrebno obleči, šolati in pri Loparčevih so se tako kot še na nekaterih domačijah v vasi in na sosednjem Krasin-cu znašli po svoje. Ker je zemlja zelo primerna za gojenje čebule, so jo pri Šimčevih po drugi svetovni vojni začeli saditi tudi za prodajo. Po sto litrov čebulčka so posadili na veliki, posebej pripravljeni njivi, pognojeni z najboljšim gnojem. Njiva je bila tako velika, da je osem žensk, če so bile dovolj urne, čebulček posadilo v enem dnevu. Seveda so tako seme kot tudi čebulček pridelali sami doma, vse do danes pa se v Gribljah niso izneverili odlični podolgovati čebuli, imenovani belokranjka. Še vedno živahna Ana se spominja, da so potem njivo s čebulo, ki soji posvečali posebno pozornost, zmogli obdelati sami. “Čebula je bila takrat še zelo zdrava, čeprav nismo uporabljali nobenih škropiv. Še vedeli nismo zanje! Čebulo smo samo okopavali in komaj čakali, da smo julija lahko pobrali prvo še mlado čebulo, jo spletli v vence in peljali prodat,” pripoveduje Šimčeva. Podnevi so pulili čebulo, zvečer pa so domače ženske pletle vence. Kdaj bodo odšli v “žbularijo”, kot so rekli čebulariji, torej prodaji čebule, je bila velika skrivnost, ki so jo morali skrbno varovati pred ostalimi vaščani, ki so gojili čebulo za prodajo. “Zgodilo se je, da je vaščanka, ki je imela namen iti v “žbularijo”, poslala sosedo, naj pogleda, če pri nas že pletemo čebulne vence. A tudi pri nas smo bili nabriti in smo pletli na podstrešju, skriti pred radovednimi očmi. Prav nič nas ni smelo izdati, da gremo na pot, saj je bilo zelo pomembno, kdo IZ NAŠEGA LONCA Enolončnica z zeljem in piškoti Pošteno je že hladno pa tudi prazniki že trkajo na naša vrata. Torej predlagamo, da se najprej ogrejete z enolončnico, nato pa še sladkate s piškoti. Enolončnica z belim zeljem Sestavine za 4 osebe: 1 kg belega zelja, 2 korenji, 2 stebli pora, velik šop peteršilja, 100 g prekajene slanine, 150 g dimljenih klobas, 4 žlice olja, 2 stroka česna, 2 vejici bazilike, sol, poper. Za cmočke potrebujemo: 100 g starega belega kruha, četrt litra vročega mleka, 1 jajce, 2 žlici naribanega ementalca, sol, poper, nariban muškatni orešček. Priprava: Zunanje zeljne liste odstranimo. Zelje zrežemo na četrtine, odstranimo olesenel del in ga drobno naribamo. Korenje operemo, olupimo in zrežemo na kocke. Por očistimo, po dolgem prerežemo, operemo in zrežemo na tanke trakove. Peteršilj operemo, osušimo in lističe drobno zrežemo. 2 žlici ga shranimo za cmočke. Slanino zrežemo na kocke, klobaso pa na tanke kolobarčke. V jušniku segrejemo olje in na njem opečemo slanino. Dodamo zelenjavo in peteršilj ter vse pokrito dušimo 5 minut. Česen olupimo, stisnemo in dodamo zelenjavi. Zalijemo z enim litrom vroče vode. Kuhamo pokrito 20 minut. Za cmočke kruh zrežemo na kocke. Prelijemo jih z mlekom in pustimo 5 minut. Kruh nato ožamemo in zmešamo z jajcem, sirom, preostalim peteršiljem, soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Vse premešamo z vilicami. Z vlažnimi rokami ali dvema žličkama oblikujemo cmočke (premer okrog 2 cm). Pet minut pred koncem kuhanja vložimo klobaso in cmočke. Baziliko operemo, potrgamo lističe in posujemo kuhano enolončnico. Po potrebi ponovno začinimo s soljo in poprom. Krhki marcipanovi srčki in pomarančne zvezde Sestavine za 16 srčkov in 30 zvezdic: 250 g moke, 125 g masla, 1 ščepec soli, 1 zav. vanilijevega sladkorja, 100 g sladkorja, 1 jajce, 100 g surove marcipanove mase, 100 g rdečega želeja (npr. ribez), 100 g sladkorja v prahu, 2 žlici pomarančnega likerja, sok polovice pomaranče, 1 neškropljena pomaranča, peki papir. Priprava: Moko pognetemo z maslom, soljo, vanilijevim sladkorjem, sladkorjem in jajcem v gladko testo. Pokrito naj stoji 30 minut na hladnem. Na pomokani delovni površini razvaljamo polovico testa. Izrežemo 32 srčkov s premerom 5 centimetrov. V polovico srčkov izrežemo manjše srčke. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Vse srčke pečemo na pekaču, obloženem s peki papirjem. Prav tako razvaljamo tudi preostalo testo. Izrežemo 30 zvezd s premerom 5 centimetrov. Pečemo jih pri enaki temperaturi 8-10 minut. Marcipan pognetemo z 2 žlicama želeja. Preostalega segrejemo. Cele srčke premažemo z marcipanom. Srčne obročke posujemo z 2 žlicama sladkorja v prahu. Posadimo jih na marcipanove srčke. Sredino napolnimo z želejem. Preostali sladkor v prahu zmešamo z likerjem in pomarančnim sokom. Pomarančno lupinico na tanko olupimo in zrežemo na tanke trakove. Zvezde premažemo s prelivom in okrasimo s pomarančno lupinico. Pripravila: NINA STERGAR SPOMINI O IN OB ČEBULI - Šimčeva Ana danes ne plete več čebulnih vencev. Preveč grenki so spomini ni "žbularijo”. Da pa bi tudi njenih osemnajst vnukov in sedemnajst pravnukov razumelo, kako trdo je bilo njeno življenje, rada vzame v roke venec, ki ga splete snaha Ivanka, in jim pokaže, kako so to počeli nekdaj. Njena najbolj zvesta poslušalca sta petletna pravnukinja Anja in triinpolletni pravnuk Luka, najmlajša v štirih generacijah, ki danes v slogi živijo na Loparčevi domačiji. (Foto: M. B.-J.) bo prvi odrinil,” niza Ana. Čeprav ni bilo pisanih pravil, pa so vsi, ki so prodajali čebulo, vedeli, da mora biti v vsakem vencu po deset čebul približno enake velikosti. Pri pletenju so si pomagali s slamo, najlepše pa se je pletlo z rženo slamo, ki je bila tudi najdaljša. Ana in Jože sta naložila na voz s konjsko vprego po dvesto vencev, na pot pa sta se marsikdaj odpravila že okrog druge ure zjutraj, saj sta do Vrbovškega onkraj Kolpe, kjer sta začela s prodajo, potrebovala po pet, šest ur. Z venci čebule sta hodila od hiše do hiše, marsikatera gospodinja, kije bila že njuna stalna stranka, pa ju je, zlasti preden sta prišla prvič, že težko pričakovala. “Čeprav je bila prva čebula še mlada, sva jo prodala najhitreje, četudi so gospodinje kupovale le po venec ali dva. Zrelo čebulo so pozneje kupovale tudi za ozimnico, a takrat so svoj pridelek ponujali še drugi “žbularji”. Sicer pa sva za vsako čebularijo v povprečju potrebovala po dva dni in pol, vendar nikoli nisva prišla domov, preden ni bil voz povsem prazen,” pravi Loparčeva. Šimčeva sta se v “žbularijo” odpravila po šestkrat ali sedemkrat na leto, navadno kar vsak teden od druge polovice julija do sredine septembra. Večinoma sta prodajala po vaseh v Gorskem Kotarju, občasno tudi na ribniškem koncu. Včasih so sosedovi posodili svojega konja, da je šlo hitreje, zato sta vzela s seboj sosedo, kije ponujalo svojo čebulo. Šimčeva sta zadnjič čebularila leta 1967, saj nista mogla več saditi toliko čebule, zaradi sta- rosti pa tudi prodaje nista več zmogla. Ana pa se je s pridelkom še kdaj podala na sejme v Karlovac in Metliko. Toda v vseh letih njunih potovanj po hrvaških vaseh se jima, čeprav sta bila velikokrat na poti ponoči, ni zgodilo nič nenavadnega. A sta bila pripravljena tudi na najhujše, saj je imel Šimec vedno pri sebi palico in sekirico. Na srečo ju ni nikoli uporabil. Ana prizna, da zaslužek od čebule še zdaleč ni bil tolikšen, da bi človek obogatel. Nasprotno, če sta hotela prinesti domov kaj denarja, sta morala biti Loparčeva na poti še kako varčna. “Spala sva po skednjih. Hrano sva si vzela od doma. Prvi dan je še kar šlo, potem pa sva bolj stradala. Na srečo je vsaj voda tekla ob cesti. Težki in slabi so bili tisti časi! Še dobro, da jih ni več,” z nasmehom, v katerem je čutiti grenkobo, pravi Ana. Vse do danes ni pozabila, daje prav na svoji čebulni poti prvič videla, kako kuhajo črno kavo. Tako ji je dišala, a ji je ni nihče ponudil. Loparčeva Ana je v svojem življenju spletla na tisoče vencev, zato je danes prav nič več ne zamika, da bi se lotila tega dela, čeprav Šimčevi še vedno zase pridelajo seme, čebulček in čebulo. Kakšen venec že zaradi tradicije splete snaha Ivanka, sicer pa v Gribljah na za nekatere Gribeljce nekdaj tako pomembno “žbularijo” spomnijo na vsakoletni prireditvi. Tudi zato, da bi mladi vedeli, kako so se morali skozi življenje prebijati njihovi predniki. MIRJAM BEZEK-JAKŠE PRVI DECEMBRSKI OBDAROVALEC Pridnim jabolka in orehe, porednim šibo Zgodb o Miklavževih pripravah je toliko kot samih Miklavžev in se od kraja do kraja razlikujejo. Ponekod za rdečo zarjo ob večerih otrokom pravijo, da Miklavž peče piškote. Drugod, da se parkeljni pripravljajo na odhod. Povsod pričakovanje Miklavževega prihoda močno spodbuja otroško domišljijo. Ofroci, ki jih Miklavž v noči od 5. na 6. december obdaruje, če so bili med letom pridni, mu svoje želje radi napišejo, tisti, ki še ne znajo pisati, pa narišejo. Čeprav prej ali slej ugotovijo resnico o Miklavžu, se njegovega polnočnega obiska in darov večina otrok danes prav tako veseli, kakor so se jih svojčas njihovi starši. Miklavž je od vseh decembrskih obdaroval-cev najstarejši, poznali so ga že v predkrščanskem času. Šv. Miklavža poznajo tudi v precejšnjem delu katoliške Srednje Evrope. Legenda ga predstavlja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika, ki naj bi rešil sramotne usode tri hčerke siromašnega moža, ko jim je ponoči za doto priskrbel kepe zlata. Od tod naj bi izhajala šega, da otrokom ponoči v nastavljene posode, peharje ali škornje prinaša darove. Tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj, so tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje. Jabolka in orehi so bili obvezni darovi, kijih je svetnik prinesel pridnim otrokom. Včasih je primaknil še lešnike, suho sadje, kakšno pomarančo ali košček lecta. Poredni so dobili samo šibo. Sodobni Miklavž danes nosi tudi igrače in najrazličnejše sladkarije, predvsem po zaslugi trgovcev, ki so preprostega dobrotnika spremenili v bogatega obdarovalca. Sv. Miklavž je tudi zavetnik mornarjev, saj naj bi, kot pravi legenda, nekoč pomiril vihar na morju. Priporočajo se mu tudi splavarji, mlinarji in drvarji. S parklji, ki nastopajo v njegovem sprevodu, ponekod še danes nadaljuje zimske obhode. Nasploh je simbol dobrega v nasprotju s parklji, ki so podobe zla in kaznujejo poredne otroke. Našemljeni parklji ali hudiči, ki naj bi ponazarjali duhove naših prednikov in so obvezen del Miklavževega spremstva, so starejši od Miklavža. Miklavževemu obhodu naj bi jih pridružila Cerkev, ki teh ostankov poganstva ni uspela izkoreniniti, zato je jih odela v krščansko preobleko. Rožljanje z verigami in našemljeni obrazi marsikateremu otroku naženejo strah v kosti. Nekateri so poredne celo mazali s sajami in jih strašili, čemur so mnogi starši nasprotovali, saj naj bi z ustrahovanjem otrokom bolj škodovali, kot koristili. Ponekod ženske otrokom za Miklavža še danes spečejo pecivo v obliki parklja, ki jih opominja na “božjo šibo”. Sv. Miklavž naj bi nekoč res živel. Menda je bil škof v Mali Aziji in je umrl leta 324, njegove posmrtne ostanke pa hranijo v Bariju v Italiji. V Sloveniji mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, blizu 200. Miklavž je tudi zavetnik ljubljanske škofije, posvetili so mu celo ljubljansko stolnico. I. PAVLIČ DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, NLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, jo položite na devizni račun ali knjižico še letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letošnjega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre brezplačno. Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1.2002 do 28.2. 2002. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Dolenjska NIC VEČ ATRAZINA FILTRI ZA VODO (REVERZNA OSMOZA) GEOKO IN d.o.o. Reboljeva 7,1000 LJUBLJANA tel.: 01 5340-774 http //www geoko si em a il: g eoko@siol.net Vodni filter AK-40 tudi na našem tržišču LJUBLJANA - Podjetje Geoko iz Ljubljane, zastopnik ameriškega podjetja Aquathin, prodaja vodne filtre AK-40, ki delujejo na osnovi reverzne osmoze v kombinaciji z ionskim izmenjevalcem. Ta najprej odstrani klor, nato pa vse elemente, ki so večji od 0,0001 mikrona. Postopek je razvila Nasa za čiščenje vode v vesoljskih plovilih. Uporabo vodnega filtra AK-40 priporočajo vsem, ki jim ni vseeno za svoje zdravje in zdravje otrok, ki so še posebej dovzetni na vplive onesnaževanja. Voda, prečiščena z osmoznim sistemom, je prav tako primerna za akvarije in uporabo v malih gospodinjskih aparatih. Delovanje vodnega filtra si lahko ogledate na spletnih straneh www.eeoko.si UGODNO! IZKORISTITE IZJEMNE BOŽIČNO-NOVOLETNE POPUSTE. - Saxo: do 312.000 SIT - Xsara: do 385.000 SIT - Xsara Picasso: do 278.000 SIT - Berlingo: do 304.000 SIT - Jumper: do 357.000 SIT A . ******** CITROEN__________ AVTO-BH d.o.o. w 647-028. MOTORNA VOZILA TERENSKI AVTO niva 1.7, letnik 1995, registriran do 12/02, prodam. O (07)3089 067. 2510 0PELVECTR0, letnik 1993, rdečo, lepo ohranjeno, registrirano do 11 /02, prodam. O (031)373-856. 2536 LAGUNO 1.8 RT, letnik 1995, registrirano do 8/02,108.400 km, srebrno, prvi lastnik, prodam. 0(031 )300-422. VW PASSAT 1.9 TDI, 110 KM, letnik 1997, registriran do 3/02,71.000 km, limuzina, comfortline, prvi lastnik, prodam. 0 (07)349 95 30 ali (041) 673-464. 2512 KARAMBOLIRANO ŠKODO FAVORIT in Z 750, celo ali po delih, prodam. 0(07)30-65-369. 2556 ( PREPIS VOZIL j l 041/546-159 J Št. 49 (2728), leto LH • Novo mesto, četrtek, 6. decembra 2001 • Naklada I5.803 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev,- za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3,100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Poslovni račun pri NLB, d.d., Divizija Dolenjska: 02970-0011425116 (tolarski); 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij, disket in zgoščenk ne vračamo. POSEST 3 HA pašnikov v enem kosu ali razpar-celirano na manjše parcele prodam, 0 (07)30 78 237. 2513 PREKLICI ALOJZ ŠUTAR, Orešje 44, Šmarješke Toplice se opravičujem za izjavo v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca, ker s svojo izjavo nisem mislil na nobenega soseda. 2511 JOŽE BRADAČ, Dolenje Polje 7 a, Straža, opozarjam bivšo ženo Jožico Bradač, Dolenje Polje 7 a, Straža, naj preneha širiti neresnične govorice in blatiti ime firme, v kateri so zaposleni tudi njeni otroci, sicer jo bom sodno preganjal. 2524 ZDRAVKO ROBEK, Dobruškavas 29, Škocjan, opozarjam starešino Lovske družine Škocjan FRANCA BREGAČA, Pod Trško goro 47, Novo mesto, naj me neha obrekovati po lovskih zborih in gostilnah. Če ne bo nehal, ga bom sodno preganjal po poslovniku LD Škocjan. 2557 PRODAM SUHA bukova drva prodam. Možen razrez in dostava. 0 (041)372-875. STARINSKO POHIŠTVO, skrinja, vrata, mizice, razni stoli, ogledalo, zibelka, kotna klop, prodam. 0 (041)248-646. 2519 VINA, primorska, letnik 2001, merlot 250 SIT/I in belo, po 180 do 200 SIT/ I, prodam. Dostava po Dolenjski. 0 (041 >875-934 ali (031 >249-039.2534 VINO cviček prodam. O (07)30 65 105, po 16. uri. 2539 DRVA, mešana z dostavo prodam. 0(041)736-646. 2541 SVEŽO SLANINO BOMO PRODAJALI 9. decembra in 200 do 300 I cvička prodam. 0(07)30-82-392 . 2551 RAZNO HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, 0(07)393 02 62. 2330 Prodajni center podov PCP PUREBER- PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto DECEMBER V IZOLI Vabimo vas, da kljub sivini zimskega časa, v družbi prijetnih ljudi preživite nekaj dni v HOTELU DELFIN IZOLA Na voljo imamo še nekaj prostih sob in sicer do 30.12.2001. Poleg ugodnih cen penzionskih storitev vam nudimo dva bazena in dve kopeli z morsko vodo od 28-32° C, pestro izbiro izletov, ob petkih in sobotah glasbo s plesom, kozmetični salon in še marsikaj zanimivega. Za upokojence veljajo posebne cene, popusti za otroke pa do 15. leta. NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA na 3 OBROKE s ČEKI! Informacije in rezervacije: telefon: 05/660-74-00, 660-704)0 faks: 05/660-74-20 PRIČAKUJEMO VAŠ KLIC! GOTOVINSKA POSOJILA kratkoročna D&DD Novo mesto, d.o.o. Muzejska 3, Novo mesto PE Zastavljalnica MONETA Muzejska 3, Novo mesto Tel. 07/33-21-751 Del. čas: 8.-12., 13.-17. REALIZACIJA TAKOJ ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 j GOSTILNA-PRENOČIŠČA 1B 07/30-85-603 ■I RATEŽ / i ? pri Novem mestu / f ] mEŽElBB GOSTIŠČE KOS V LOČNI sprejema rezervacije za silvestovanje in novoletni ples. Tel. 07/33 70 540 07/33-24-945 Garancija: »avtomobili • plačilne kartice * pokojnina • osebni dohodek • nepremičnine GOTOVINA TAKOJ Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Malgajeva 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto Sprejem za POP TV, KANAL A, NOVA, MREŽA PLUS, HRT, BK, RTS.MRTV in ostalih 200 TV in 100 radijskih programov uredim in izboljšam. ANTENE ZUPANČIČ 041/542 020,07/384 76 50 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: • vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: • Hipermarket Cikava • od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska • Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC • od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč • od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan ^ * od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin ^ GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 0 (031)623-000, Tržan Dušan, s.p., Ledina 40, Sevnica. 2465 V NOVEM MESTU vzamemo v najem garažo ali podoben prostor. 0 (040) 346-271. 2530 Neodplačna objava Pa.pilo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto “S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! GOFLOR, d.o.o., Seidlovac. 20, Novo mesto, oddamo v najem cvetličarno v Novem mestu. 0(041 >633-894.2509 26-LETNA Novomeščanka lika in pospravlja na vašem domu. Tanja Šušteršič, M. Podljuben 1, Novo mesto, 0(07)30 84149. 2526 LOKAL v Brežicah, 76 m2, zelo ugodno prodamo. 0(041)642-556. 2532 ODDAM poslovni prostor,(70 m2), utečena cvetličarna, v bližini pokopališča ob glavni cesti. Lahko tudi za drugo dejavnost. 0(07)33-23-575. 2548 SLUŽBO DOBI COMMEX sercice group, d.o.o., Novo mesto, redno zaposlimo več čistilk iz okolice Novega mesta. 0 (031)790-622. 2507 GOFLOR, d.o.o., Seidlovac. 20, Novo mesto, zaposli v bistroju študentko ali dijakinjo. Delo je pretežno ob vikendih. 0(041)779-252. 2508 CELI SVET d.o.o., Ul. 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev (-k) v trgovini v Krškem. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navadeni naslov v roku 8 dni. 2531 PLESKARJAz večletno prakso zaposlimo za nedoločen čas. zaželjen izpit B kategorije. Marjan Tomazin, Gorenja vas 9 A, 8220 Šmarješke Toplice, 0(07)30-73-451 ali (041)619-625. ŽIVALI PRAŠIČE, 110 do 120 kg, prodam. 0 (07)30 73 552. 2488 PRAŠIČE, 30 do 40 kg, prodam. 0 (041)779-457. 2514 SIMENTALČKA IN FRIZIJCA, stara 1 teden, prodam. 0 (07)30 78 414. 3 PRAŠIČE, težke 80 do 130 kg, domača krma, prodam. O (07)30 82 358 ali (041 >580-153. 2518 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. 0(07)30-81-828. 2550 TELICE SIVKE, breje, 200-litrski bojler za centralno ali toplotno črpalko ugodno prodam. 0 (041 )82 8880. 2520 TELICO sivko v devetem mesecu brejosti in črno-belega bikca, starega 10 dni, prodam. 0(07)346-30-65. 2521 PRAŠIČE, 140 do 160 kg, domača krma, prodam po 370 SIT/kg. 0 (07)3073054. 2522 ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 14 dni, kostanjevo kolje in bukova drva prodam. 0(07)30 78 086. 2523 ZARADI BOLEZNI oddam prijaznega mešančka (šnaucer-terier) skrbni družini z možnostjo dnevnih sprehodov. Za manjše plačilo oddam uto z vsem priborom. 0(07)30-73-723. 2525 PRAŠIČE, 100 do 150 kg prodam. 0 (07)33 24 625. 2527 KOKOŠI NESNICE, rjave, enoletne prodajamo. Humek, Laze 21,0 (07)30 67108. 2528 TELICO SIVKO v sedmem mesecu brejosti prodam. 0 (07) 3321 631. PRAŠIČA za zakol, vino cviček in modro frankinjo prodam. 0(041)519-323. 2533 PRAŠIČA, 150 in 170 kg, prodam. 0 (07)30 82 310. 2535 PRAŠIČA, 130 kg, prodam. 0 (031) 740-261. 2537 TELICO SIMENTALKO, težko 240 kg, prodam. 0(07)3328062. 2538 ZBIRAMO NAROČILA za bele piščance. težke 1 kg. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, 0(07)30-71-287, (031) 712-995. 2544 PRAŠIČE za zakol, domače krmljene, prodam. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, 0(07)30-71-287, (031)712-995. 2545 BREJI KRAVI V DEVETEM MESECU in polhovo mast prodam. 0(31)580-939. 2547 BERNARDINCE, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, zelo ugodno prodam. 0(041)384-045 ali (01) 7231-651. 2553 KRAVO SIMENTALKO prodam, kupim pakoruzovstoržih. 0(07)30-75-368. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. H- Naročilnica za ■H DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__(____________________________________________________________ ___________________________________________________________Pošta:_____________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 ^ Kraj: Datum: Podpis: 8 MESECEV brejo kravo prodam. 0(041)746-750. 2552 DVA PRAŠIČA, 140 in 200 kg, krmljena z domačo krmo, prodam. 0(07)30-71-597. 2543 PRAŠIČA, od 100 do 120 kg, krmljenega z domačo krmo, ugodno prodam. 0(041)671-446. 2555 PRAŠIČA, težka 200 in 140 kg, domače krmljena, slanino za ocvirke in ba-lirano slamo in otavo prodam. 0(07) 30-73-119,(041)358-147. 2542 PRAŠIČA, težkega 160 kg, in teličko frizijko, staro 10 dni prodam. 0(07)30-49-280. 2540 1 iz br«EŽiškE pore od MiŠNicE V času od 18. do 30. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Stanka Gorenc iz Lomnega - Patricija, Mojca Ljubič iz Brežic - Aneja, Bojana Vintar iz Sevnice - Simona, Valerija Sle-menšek iz Virštanja - Jono, Milena Romih z Dunaja - Klavdijo, Mojca Sever s Preske - Gašperja, Vladka Sunčič-Tomše iz Brežic - Fredija, Simona Bučar iz Spodnjih Dul - Špelo, Helena Živič iz Raven pri Zdolah -Matevža, Sandra Leskovec z Obrežjega - Lavro, Martina Novak iz Pisec - Barbaro, Alenka Laznik z Libne - Davida, Renata Koretič-Petelinc iz Slovenske vasi - Jana, Barbara Kerin iz Podbočja - Jakoba, Manja Kodelja s Senovega - Mijo. Čestitamo! Ponarejeno dovoljenje NOVO MESTO - Policisti so med kontrolo prometa med postopkom ugotovili, daje 61-letni S. B. iz Novega mesta utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ponarejanja listin, saj je pokazal ponarejeno vozniško dovoljenje. Topla šola, toplo mesto BREŽICE - V Brežicah je kljub ohladitvi še precej toplo. Bolj ko ogrevajo osnovno šolo v Brežicah, boljje toplo v mestu. Verjetno je lahko ugotoviti, kako sta povezana ogrevanje mestne osnovne šole in toplota mestnega zraka. Namig: dajte roko k oknu domače dnevne sobe. Če vam malce piha pod prste, potem boste prej omenjeno uganko lahko rešili. ZAHVALA V nebu nad vrhovi je mir in med lesovi že nikjer diha več ni: žgolenje ptic je zaspalo. Čakaj le, kmalo spal boš še ti. (Johann Wolfgang Goethe) V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi IVAN KRALJ Breg 13, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila • naša draga mama, stara mama, sestra in teta JUSTINA LUKSE rojena Saje iz Koroške vasi 23 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem, sosedom in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Ugasnilo je srce ljubljeni dragi ženi, mami in babici MARIJI KASTELIC MIŠI rojeni Saje Od nje smo se poslovili v krogu družine v ponedeljek, 3. decembra, na pokopališču v Šmihelu. Za njo žalujejo Zmago, Alja ter njeni najdražji V Novem mestu, 30. novembra 2001 ZAHVALA Ob nenadnem in bolečem odhodu najinega JOŽETA KOCJANČIČA iz Novega mesta, Paderšičeva 21 se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste se od pokojnega poslovili s spoštovanjem, izrazi sožalja, podarjenim cvetjem in svečami. Iskrena hvala gospodu župniku Cirilu Plešcu za pogrebni obred, Smiljanu Trobišu za občutene verze v slovo in pevcem PGD Šmihel. Žalujoča žena Sonja in sin Rok ZAHVALA Poslednja solza v spomin spolzi in mehka breza v vetru onemi, otrpne stisk ljubečih rok, ostane v srcu nemi jok... Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice JELKE RUPENA roj. Slapničar iz Mirne Peči se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi. Zahvaljujemo se za sveče, cvetje, ki ji je bilo namenjeno, ustno in pisno izražena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, g. Jerini in pogrebni službi Oklešen. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, še posebej dr. Piletiču in dr. Vukeličevi ter vsem sestram. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu 30. novembra 2001 pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 51. letu starosti, nas je zapustil dragi sine, ati, brat, stric FRANC ROLIH iz Gornjega Suhadola 9 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, sodelavcem Adria-Mobil, OOS SKE1, Revoz Servis Car, NS Revoz za denarno pomoč, sodelavcem VP Frex, GRC Novo mesto, g. Srebrnjaku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA V 44. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat, zet, tast, stric in boter DRAGO BIZJAK iz Zavratca pri Studencu Žalujoči se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo Domu upokojencev Impoljca, Taninu Sevnica, šolskemu centru Novo mesto, ZD Sevnica, Bolnišnici Brežice in Kliničnemu centru CIT-terapiji, g. župniku za lepo opravljen obred ter g. Stanetu Rokovem za govor pri odprtem grobu. Najlepša hvala tudi Gasilskim društvom Studenec, Sevnica in Boštanj za spremstvo na zadnji poti, pogrebni službi Blatnik iz Škocjana ter pevcem iz Šmihela za občuteno zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Imel si rad življenje, imel si rad vinograd, gozd, ljudi, živali, imel si rad prijatelje ob sebi, a zdaj te ni- odšel si v večni mir. Toda med nami boš ostal, v nas, v naših srcih. 1. decembra smo se v Vojni vasi poslovili od dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA ŠOBRA 1944 - 2001 iz Črnomlja Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, delili z nami žalost, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala lovcem LD Loka za organiziran pogreb. Lovskemu pevskemu zboru za zapete pesmi, govornikom za lepe življenjske preproste govore Niku Šuštaršiču, Stanetu Jevščku iz OZ Črnomelj in sosedu Radu Vrliniču. Zahvala vsem sosedom, posebno Zvonki za nesebično pomoč, g. diakonu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali. Žalujoči: žena Marjana, sinova Janez in Roland, bratje Ivan, Ludvik, Darko z družinami, sestri Jožica in Ivanka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 78. letu nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat STEVO RADOJČIČ Bojanci 7 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, se pokojniku poklonili, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedu Mladenu za vso pomoč v težkih dnevih, dr. Kati Paun, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in predstojniku dr. Gliicksu, ki so pokojnika negovali, g. Hitiju za organizacijo pogreba, PGD Bojanci za spremstvo, govornikoma za besede tolažbe in spomina na našega plemenitega očeta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Mileva, sin Niko z družino, hčerki Ljiljana in Radmila z družinama, brata Niko in Obrad, sestra Ljuba, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo PORTRET TECj A TEdlNA Franc Pavkovič Kajje snemalcu prva ljubica? Je to lahko (videojkamera?Za 62-letnega Sevničana, Franca Pavkoviča, bi lahko odgovorili pritrdilno, kajti le malokdaj ga srečaš brez kamere ali vsaj fotoaparata. S tem se je pred 35 leti pravzaprav pričela Francijeva razgibana življenjska pot, najprej kronista dogodkov in ljudi v Sevnici in okolici, ko je oktobra dobil prvo nagrado Dolenjskega lista za fotografijo tedna, za ovekovečene poplave v Sevnici. Franciju je dala nagrada močno spodbudo, da je na pravi poti. Še zdaj se rad spominja tistih let, ko je vladal med zunanjimi sodelavci Dolenjskega lista velik, a zdrav tekmovalni duh. ‘Kriteriji so bili kar strogi. Še zdaleč niso objavili vsega, kar sem poslal. Vedeti pa je treba, da smo takrat filme sami razvijali in tudi izdelovali fotografije. " Fotografi'je je objavljal tudi v Delu in Delavski enotnosti. Ob 100-letnici slovenskega tabora je ime! že prvo filmsko kamero in ustanovil je Kinoklub v Sevnici, ki se je združil s Fotoklubom pod vodstvom Janija Cizerleta. Takrat so se preko kluba izobraževali, samo preko kluba so lahko sodelovali na festivalih. Za osemmilimetrski dokumentarni kratki film Oče nebeški, glej je prejel bronasto kolajno v Ljubljani. Film, ki prikazuje nekdanji način dela v vinogradu od spomladi do jeseni, torej do trgatve, je tako prevzel direktorja lju- tomerske vinske kleti, da je na tekmovanju, kjer je bil pokrovitelj, zahteval, naj ponovno predvajajo prav njegov film, čeprav ni zmagal. In to zadovoljstvo ljudi, ki jih prikazuje takšne, kakršno je pač življenje, Pavkoviču pomeni največ. Obzirno se izogiba, da ne bi užalil niti preprostega bajtarja, ki morda še elektrike nima, a ima bogato dušo. Zaradi Francijeve prirojene topline so njegovi izdelki tudi z dolgoletno patino zelo všečni ljudem. To je naposled dokazal tudi njegov kalejdoskop praznični Sevnici v galeriji Ana. Sevniški umetnik Rudi Stopar je dejal, da je Pavkovič opravil življenjsko delo za Sevnico. Četrt stoletja je, odkar je pričel snemati za ljubljansko televizijo tiste dogodke, ki jih ni zmogel prvi snemalec nacionalke na Dolenjskem in v Posavju Mirko Vesel. Hitro se je uveljavil, ker je imel pravo žilico in tehniko. Zavestno je izbiral motive in zanimivosti s podeželja, stare hiše, drevesa, na Slovenskem so s pomočjo Pav-kovičevih posnetkov spoznavali Clu-sijev svišč, oz. encijan na Lovrencu, azaleo pontico v Boštanju, najstarejšo slovensko salamiado pri Vrtovšku in še marsikaj. Snemal je tudi po Jugoslaviji. Njegov kratki film Heroja mati o materi padlega heroja Alojza Kolmana - Maroka se je na festivalu v Mariboru uvrstil med najboljšo deseterico, z utrinki iz živalskega sveta pa je v Idriji požel drugo nagrado občinstva. Ko je 38 let delal pri Elektru Krško je imel vedno s sabo kamero ali vsaj fotoaparat, da je dokumentiral elektrifikacijo podeželja. Nekaterim šefom pa je šlo njegovo družbeno koristno delo precej v nos. “Več so imeli razumevanja za alkoholike, ” se še danes otožno spominja Franci, tako tudi svojega otroštva in doma v Zavratcu pri Studencu, kjer je mama na kmetiji povila 8 otrok. Kruha ni bilo v izobilju. Franci je šel s 17 leti od doma, v rudnik Trbovlje, kjer se je izučil za elektrikarja, pozneje pa je ob delu končal še srednjo tehniško šolo. PAVEL PERC Pestro v Lokal Patriotu NOVO MESTO - Klub LokalPatriot priredi v četrtek, 6, decembra, ob 19. uri v klubu LokalPatriot frizersko in make-up delavnico. Na obe prireditvi je vstop prost. V petek, 7. decembra, ob 21. uri vabijo na koncert novomeške glasbene skupine Moveknowledgement. Vstopnina stane 600 tolarjev (kon-znmacija 200 tolarjev). V soboto, 8. decembra, ob 20. uri bodo imeli v gosteh Gledališče Kabaret s komikom in komediografom Andrejem Rozman-Rozo in gledališkim in glasbenim improvizatorjem Goranom Završnik. Vstopnina stane 500 tolarjev. Umetniška akcija NOVO MESTO - V petek, 7. decembra, bo ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine umetniška akcija Zastrti krik madame Blavatsky 2.0 v spomin stoletnice Grumovega rojstva. Akcijo so zasnovali v Zagorju, kjer je bila premierno uprizorjena, novomeška izvedba pa je spremenjena in bo imela v ospredju koncert prvakinje beograjske opere Jadranke Jovanovič. PRED HIŠO KUP, DA TE KAP- “Ali boste vse to razsekali?” smo pokazali na gromozanski kup razžagane hlodovine. “Kolikor pač bom, zdaj je čas, spomladi pa kdo ve, kako bo, "je odvrnil Černe in nas povabil na kavico ali kozarček rdečega, ki se je grel v steklenici ob zidu. (Foto: B. D. G.) Tudi v pokoju se greješ Na sončen poznojesenski dan, malo nad Šentjernejskim poljem in tik pod Gorjanci, je Černetov Janez sekal drva KBO v Črnomlju ČRNOMELJ - V soboto, 8. decembra, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Črnomelj nastopila razvpita punk rock skupina KBO iz Kragujevca. Za ogrevanje pa bodo s svojim melodičnim punkom poskrbeli D.D.V. iz Grosupljega. GORENJE VRHPOLJE - Letos se je začel mraz na ostro, čeprav je bila pozna jesen še dokaj mila in topla. Ljudje se niso greli za zapečki, temveč so postorili okrog hiš še marsikaj, kar včasih ostane do spomladi. Janeza Černeta iz Gorenjega Vrhpolja in njegove žene to zimo že ne bo zeblo. Lovil je še morda zadnje tople dni in se lotil sekanja drv. Z ženo zdaj kurita sama zase v hiši ob potoku Kobila, saj so tri hčerke odrasle in odšle vsaka po svoje. Černetova hiša je ena redkih starih v vasi in je tudi lepo ohranjena. Še pred dnevi so z ganka visele bršljanke, a zdaj jih je že vzel mraz. “Te so ostale zunaj, ker so že stare. Morali bi videti, koliko jih je bilo poleti,” je pojasnil Janez. Zdaj je upokojen, zato pripomni, da ga ni treba dati v časopis, ko je ravno pri delu. Pa se nismo mogli zadržati. Navsezadnje se človek mora greti tudi v pokoju, mar ne? B. D. G. Trije obdarovalci in pravljice NOVO MESTO - Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca bo ves ta mesec na ogled razstava z naslovom Trije možje, ki obdarujejo, razstavljeni pa bodo različni okraski, poučne knjige in pravljice na temo Miklavža, Božička in dedka Mraza. Ob torkih, od 4. do 18. decembra, in ob petih popoldan pa' bo ura pravljic, ki jih bo pripovedovala Slavka Kristan. ZGOREL V LASTNEM DOMU - V torek, 4. decembra,jeokrog4. ure izbruhnil požar na starejši leseni stanovanjski hiši v Klenoviku pri Škocjanu. Hiša je pogorela do tal, v njej pa tudi 61 letni Boro Mitrovič, ki je v njej živel sam. Požar je prvi opazit bližnji sosed Ivan Giodani, ki se je ponoči odpravil na stranišče in zaslišal pok. Hiša je bita takrat že v dimu, tako da je le še poklical pomoč. Vzrok požara še ni znan, policisti primer še raziskujejo. Na sliki: ob obisku se je s pogorišča še kadilo, vaščani in gasilci pa so ga čistili. Več v prihodnji številki. (Foto: MiM) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Za spremembo najprej pohvale - Varčnejše luči bodo razsvetlile Ulico Sadež v Črnomlju -Nov pismonoša v Šentjerneju - Se obrtna zadruga Hrast potaplja? Znano je, da gredo graje lažje- in pogosteje iz ust kot pohvale, kar se še posebej opazi v tej rubriki. Ampak minuli četrtek je bil izjema, saj je dežurna novinarka sprejela enako število pohval kot graj. Če so pohvale bolj redke, pa jim vsaj takrat, ko jih izrečete, dajmo prednost. Cvetka z Gorenjih Kamene je pohvalila poštenega najditelja njene bančne kartice, ki bi kartico lahko zlorabil ali vrgel stran, pa je ni. Predal jo je banki, ki jo je vrnila lastnici. Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Bralec iz Novega mesta se zahvaljuje predrznemu zmikavtu, ki je v soboto, L decembra zvečer, medtem ko je bdel pri pokojniku na pokopališču v Mirni Peči, vlomil v njegov avto, odnesel torbico za kontejner, izpraznil denarnico, torbico z vso ostalo vsebino pa vrnil v avto. Če bi odnesel vse, kar je bilo v torbici, bi bralcu povzročil večjo škodo, tako gaje oškodoval le za okoli 18 tisočakov gotovine. Morda bodo odtisi, ki jih je pustil, policiji pomagali, da ga bo dosegla roka pravice. Marjan iz Novega mesta je pohvalo namenil zavarovalni družbi Adriatic. Pri popravilu avtomobila mu je izvajalec del izstavil dva zapisnika namesto treh, vendar na Adriaticu zato niso “komplicirali”. “Res se potrudijo za vsakega uporabnika. To je pravi odnos,” je še pristavil. Pred kratkim je Francija iz Krškega bolelo uho. Namenil se je k zdravniku dr. Obradoviču, ki ga je prijazno sprejel in oskrbel, za kar mu je naš bralec namenil posebno zahvalo. Stanko iz Pivke je bil kljub temu, da se z vlakom ne vozi, zelo razburjen, ko je izvedel, da nameravajo Slovenske železnice ukiniti vlake, ki vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Sicer ve, da so za to krive izgube, ki jih te linije povzročajo, vendar meni, da bi morda lahko ukinili nekaj delovnih mest, povezave ob sobotah, nedeljah in praznikih pa obdržali! Milan iz ulice Sadež v Črnomlju je opozoril, da v ulici še vedno nimajo javne razsvetljave, kljub temu da so zanjo že plačali. Povprašali smo pri Vinku Kuniču, vodji oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora pri črnomaljski občini, ki je povedal, da bodo v omenjeni ulici napeljali posebne, varčnejše luči, za katere je bil čas dobave daljši kot običajno. Montirali naj bi jih v teh dneh. Uroš iz Šentjerneja seje pritožil nad počasnostjo storitev pošte, od katere je oddaljen le dobrih 300 metrov, pa mora menda na Dolenjski list ob četrtkih čakati tudi do 17. ure popoldan. Vodja pošte v Šentjerneju Romana Prašnikar je povedala, da pismonoše pošto dostavljajo po obhodnem redu, vendar je vsem res ne morejo dostaviti zjutraj. Poleg tega imajo zadnja dva tedna na uvajanju novo pismonošo, zaradi česar so bile pošiljke dostavljene s časovnim zamikom. Vendar vaja dela mojstra, tako da bo v prihodnje že bolje. Obrtnik iz okolice Novega mesta je zgrožen nad tem, kar se dogaja v obrtni zadrugi Hrast. Opozoril je na nekatere nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri poslovanju zadruge, vendar se revizijske komisije in uprava javne varnosti menda zanje ne zmenijo. “Če se ne bo nihče zavzel za Hrast, bo ta prej pogorel, kot se potopil," je zaskrbljen pripomnil. I. P. NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA Gozd Dobrava ali regijska deponija! Gozd Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni nižinski gozd hrasta in belega gabra ob reki Savi in v Sloveniji. Okoli 1300 ha velik gozdni otok se razteza nekaj kilometrov severno od Brežic na uravnanem severnem obrobju brežiške ravnine. Značilne hidrološke razmere sooblikujejo razvejena mreža potokov, visoka podtalnica in slabo prepustna tla, na katerih zastaja površinska voda. Gozdni ekosistem označujeta visoka stopnjo naravne ohranjenosti in pestra sestava gozdnih združb. Prvi popisi živalskih vrst izpostavljajo pomen ogroženih dvoživk in ptic. Med pticami izstopajo vitalne populacije detlov na čelu z redkimi srednjimi detli, katerih prehrana in gnezdenje sta vezana na dob. Pozornost zbuja tudi eno redkih gnezd črne štorklje v Sloveniji, ki že vrsto let gnezdi v osrednjem delu gozda, kjer je tudi je gozdni rezervat predviden za zavarovanje. Tovrstni ekosistemi so v slovenskem in evropskem merilu med najbolj ogroženimi, saj se njihov obseg zaradi različnih posegov hitro krči. Videti je, da tudi Dobravi ne bo prizaneseno: Občina Brežice si prizadeva v njenem osrčju sredi najbolj Detli ne bodo nikoli dali soglasja za posek Dobrave! (Foto: H. Oršanič) ohranjenih gozdnih sestojev zgraditi regijsko deponijo! Deponija v jedru gozda bo skrčila obseg gozdnega ekosistema ter povzročila trajno degradacijo prostora. Zaradi tega je pričakovati negativne vplive na površinsko vodo in podtalnico, ki sta osnovna gradnika naravnih razmer. Plaz sprememb v naravnem okolju bo s sabo odnesel tudi danes dragocene rastlinske in živalske vrste, Dobrava pa gotov ne bo več oaza narave sredi obdelanih polj. ANDREJ HUDOKLIN, ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave