] . j , \ j j : Krivloe, ki se godijo * Sloveoskemn Štajejrju pri rakviziciji živin« wwmm^^""  __ Ni roenda dežele v Avstriji, kjer bi s« vrSilo< rekviriranje živine, sena in slame, tako brezob zirno in s tako silo, kakor ravno na Slov. Štajerskem. Vsled tega so v tej zadevi naSi poslanci dr. Jankovič, Franc Pišek, Ivan Roškar in tova riši vložili v seji državnega zbora dne 21. febraarja t. 1. na poljedelskega ministra nasl»dnjo interpelacijo: >Kdor pozna delavno, potrpežljiro in aa vse vojne dajatje navdušeno, vse vojne težave, trdote in jkrivice, nastale vsled vojne, mirno prenaSajoče slovensko ljudstvo na Spodajem Štajerskem, se mora čadom Cuditi, da je ravno slovenski del šta jerske vsled rekviriranja posebno hndo prizadef, da se prebivalstvo Sikanira tako zelo, da mu za Cenjata ginevati pogam in veselje do vstrajanja, ki ga je dosedaj dokazalo na tako sijajni način in da so se začeli majati temelji živinoreje, vsled če sar je nastalo ze!o veliko vprašanje, je-li m bodo sploh mogla izvršiti potrebna pomladaLska dela. Tirano do skrajne meje možnosti, obnpano nad brezupno bodočnostjo, brez vprežne živine, brez gnoja, vsled nezadostne prehrane za delo oslab ljeno, vsled ogromnih jkrvnih izgub dušerno pobito slovensko ljuistvo mora vrhutega še prenašati ne popisne surovosti od strani oseb, ki izTrSojejo re kviriranja, kakor kaže slnčaj v Lastniča. V dobi od 1. maja 1916 do 81. marca 1917, v 11 mesecih, je dala Štajerska 136.563 glar klav ne živine, torej 17.500 glav več, kakor bi odgo varjalo živinsko - statističnem rarnotežjn, 8e se namreč račana 6 let kot srednja žiTljenjska doba Leta 1917 se je postavilo temeljno caCelo. da se volov, starib manj kakor 3 leta, ix gospodarskih czirov ne sme rekvirirati. Posledica tega je bila, da se je mesečno do konca aprila 1917 moralo oddati krav, telet in bikof za 16 000 glav teč. To oCividno pretirano rekviriranje živine pa zahteva, da bi morali odgovorni z dvojno previdnostjo in zelo vestno izvrševati srojo nalogo. Zelo bi se priporočalo, da bi se astanoTil poseben od bor, t katerem bi naj bili zastopniki živinorejcev in okrajnih odborov in kateri bi naj tsak mesec določil, koliko klavne živine mora dati ta ali ona občina in kateri odbor bi naj nadzoroval dclova nje živinskih nakapovalcer. Med tem so pa, kakor je statistično dokaza no, zvišali za 90—140% Stevilo klavne iivine, katero mora dajati dežela za vojaštvo in za nevojaško prebi?alstvo, srednja žira teža klavne žiyiae je pa vsled pomanjkanja krme padla za 22; do 25%. Za mesec septenaber 1917 je bilo do loCeno, da mora dati Štajersko 16.000 glay klav ne iivine, za mesec oktober pa celo 25.000 glav Te mnoline so ogromne in dajo misliti. Omeniti se Se tudi mora, da je Štajerska zela bribovita dežela, da živi na obdelanem zemljišč« 90% malih kmetov, kateri so vsled neednako tež jega bremena ztlo hudo prizadeti. V času od meseca maja do decembra 1916 je morala dati Spodcje Štajerska 1500 glar živine veC, kakor bi bila morala po predpisanem kljaču oddati in sicer je morala dati v prid Srednji Stajerski 1000 glav in Gornje štajerski 500 glav. Podlaga oskrbe z živino je tako oslabljena. da mora vsako še nadalnje rekviriranje živine imeti za posledico nevarnost za oskrbo prehrane in mleka. Ne sme se podcenjevati preteče ne varnosti, ki v oCigled pomanjkaoju krme in brez obzirnemu rekvirirat.ju in ki se ne zmeni za sta nje naše živine, preti naši živinoreji. 7,x naše Cete na fronti ni giavno vprašanje ona gledVmunicije, ampak glede 03krbe z živili. V ^ elikh sfcrbeh pa morarno gtedati, kako pri nas stdaj nkvirirajo še celo breje krave krave mlfekarict*, m!ado žWino brez ozira na starost in tožo goveje ži vine, kako se prazni,i živinjski in svinj^ki hlevi, kako je gnoja vedno inanj in kako Skodo trpijo njire, travniki, sadje- in živinoreja vsled pomanjkaDJa delavcev. Proč s skadiSCi za klavno živino, ki so prav cata gnezda za živinske kužne bolezni in v kate»ih prej zdrava in rejfna klavna živina le sbujsu je in dobi razne bole^i. _%'i f|f Razbren;enitev Avstrije in močnejša pritegni tev Ogrske je tedaj zapoved samoohranitve. Kako nszaduje ntevilo ži ine, naj svedoči ohčim Zibika v celjskem glavrstvn. §!.evilo živine je nazadovalo od 1200 ghir 1 1914 na 215 glav dne 1 dec. 1917! Če bo šlo tako dalje, tedaj je v dog'edaem Casu naša živiaoreja uničena. M torej vprašamo: 1. Ali so Njih efcsceienci znaae te razmere? 2. Kaj ramerava vlada ukrfniti v varstvo spodnje5tajer3ke živinoroje rn poljeddstva? Dunaj, dne 20. febiuarja 1918.