GEOGRAFSKI OBZORNIK PEŠČENE PLAŽE IN GORATA NOTRANJOST PELOPONEZA A n a V o v k UDK 551.4(495.11); UDK 914.951.1 PEŠČENE PLAŽE IN GORATA NOTRANJOST PELOPO- NEZA Ana Vovk, dr., Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška ce- sta 160, 2000 Maribor, Slovenija Peloponez, polotok s sredozemskim podnebjem in kulturno-zgo- dovinskimi ostalinami privlači številne turiste. Toda le nekaj kilometrov od peščene obale je v gorati notranjosti življenje ljudi še vedno navezano na naravno pokrajino. UDC 551.4(495.11); UDC 914.951.1 SANDY BEACHES AND MOUNTAINOUS HINTER- LAND OF PELOPONNESUS Ana Vovk, Dr., Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška ce- sta 160, 2000 Maribor, Slovenia Peloponnesus, peninsula with a mild Mediterranean clima- te and rich cultural and historical heritage attracts a lot of tou- rists. Still there are people leaving their own life in accordan- ce with nature in mountainous hinterland just a few miles from the cost line. 0 25 J Ravnine in gričevja ob obali (nadmorske višine do 500 m] j Hribovja in kotline v notranjosti (nadmorske višine med 500 in 1000 r 1 Gorovja v notranjosti (nadmorske višine nad 1000 m) lokastron Kalavrita Kalamai Slika 1: Reliefna delitev Peloponeza (4). 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK RELIEF vznožje gore južno pobočje gore severno pobočje gore soteska hrib vznožje hriba grič morje KAMNINE apnenec apnenec apnenec konglomerat konglomerat lapor, peski lapor, peski PRSTI rdeče in rjave rendzine rdeče in rjave rendzine rdeče in rjave rendzine rdeče in lapornate rendzine rdeče in lapornate rendzine rdeče in lapornate rendzine rdeče in lapornate rendzine LETNE PADAVINE 1100 mm 1200 mm 1100 mm 900 mm 1000 mm 800 mm 700 mm SREDNJE LETNE TEMPERATURE 13°C 12°C 13°C 14°C 14°C 15 °C 15 °C RASTJE mešani gozd mešani gozd gorsko rastje degradirano sred. rastje degradirano sred. rastje degradirano sred. rastje degradirano sred. rastje RABA TAL njive vinogradi pašniki pašniki njive vinogradi njive Slika 2: Naravne pokrajinske prvine obalnega pasu in hribovja. Peloponez (grško Peloponnisos) je največji grški polotok. Ko so leta 1 893 zgradili Korintski prekop med Jonskim morjem na zahodu in Egejskim morjem na vzhodu, je bila povezava s celino prekinjena in polotok je postal »antropogeni otok«. Ta najjužnej- ši del jugovzhodne Evrope je dobil ime po vladarju Pelopsu iz 1. stoletja pred našim štetjem (4). Peloponez se razprostira med 36°22'40" in 38°20 '25" severne geogafske širine ter med 21 °6'30" in 23°32'00" vzhodne geografske dolži- ne. Meri 21.441 km2 in ima okrog milijon prebival- cev. Povprečna nadmorska višina polotoka je 543 m (4). Gorske verige potekajo od severozaho- da proti jugovzhodu, le na severu se nekoliko obr- nejo in potekajo od vzhoda proti zahodu. Najvišji vrh Taiyetos je visok 2407 m, sledita pa Killini z 2376 m in Aroania z 2341 m. Gorske verige pre- kinjajo doline in tektonsko nastale kotline. Morfološko je ozemlje Peloponeza sestavljeno iz treh reliefnih enot: obalni pas do nadmorske višine okrog 500 m sestavljajo ravnine in gričevja, notra- njost v višinah med 500 in 1000 m hribovja in kot- line, notranjost nad 1000 m pa gorovja. Iz geološke karte (4) je razvidno, da so ob oba- li holocenski peščeni in prodnati nanosi, hribovje Killini sestavljajo pliocenski ter pleistocenski konglomerati in peski, severno od pristanišča Kalamai (tudi Kala- mata) so pliocenski laporji in peseki, na zahodu pa se odpira jonska cona, ki se nadaljuje z Jonskimi oto- ki. V notranjosti so tri obsežna apneniška gorovja. Med apneniškimi masivi osrednjega in zahodnega Peloponeza so kraška polja z obsežnimi visokogor- skimi ravninami. Ponekod se na vododržni podlagi nastala kraška jezera. Na holocenskih naplavinah rek so nastale hidro- morfne prsti, ki so zaradi kemičnih lastnosti podla- ge karbonatne. Na zahodnem delu obalnega pasu so na rečnih nanosih obrečne in slane (solončak) ter alkalne prsti (solonec). Vzhodni del obalnega pasu pokrivajo karbonane prsti na laporju in rdeče kar- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Korintski prekop, ki ločuje polotok Peloponez od celinske Grčije, predstavlja pomembno plovno pot in morsko povezavo med Egejskim morjem in zahodnim delom Sredozemskega morja. (Foto: A. Vovk.) Slika 6: Gorovje Killini v severnem delu Peloponeza predstavlja podnebno mejo med obalnim in celinskim delom Peloponeza. (Foto: A. Vovk.) J Slika 4: Obala severnega Peloponeza pri kraju Xilokastron je peščena in prodnata. Zaradi ugodnih podnebnih razmer privablja številne turiste. (Foto: A. Vovk.) Slika 7: Erodirano površje porečja reke Sithas, ki izvira v gorovju Killini in se deltasto izliva v Korintski zaliv, je reliefno razčlenjeno v terase. (Foto: A. Vovk.) Slika 5: Vzdolž obalnega pasu pri Megari na jugozahodu Atike se proti Korintu (grško Korinthos) razprostirajo naselja in v njihovi neposredni bližini nasadi oljk in pistacij. (Foto: A. Vovk.) Slika 8: Kraško polje Stymfalias pri naselju Kaliani v gorovju Killini leži na nadmorski višini okrog 1500 m. Dno polja je poraščeno z vlagoljubnim rastjem, del polja pa pokriva plitvo kraško jezero. (Foto: A. Vovk.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 9: Nasadi vinske trte na nanosih reke Stthas pod vznožjem gorovja Killini na severnem delu Peloponeza. (Foto: A. Vovk.) m . -¿S i. Äj» .. - ' - • • j '-iaC' >. iSw j i i ,*- ' v f i y & y - V : - S/i/to / 0: Na o/ro pusta pobočja pogosto posadijo z oljka- • mi, ki pokrajini vrnejo »zeleno podobo«. (Foto: A. Vovk.J bonatne prsti. Na laporjih so tudi erodirane karbo- natne prsti. Na apnencih so temno rjave in rdeče kar- bonatne prsti, nastale s procesi kemičnega prepere- vaja. Peščene plaže so omogočile domači in tujski tu- rizem, na kar opozarjajo številni hoteli in druga tu- ristična infrastruktura. Nekoč dolge peščene plaže vzdolž severnega roba polotoka se zaradi aktivne tektonike zmanjšujejo. Leta 1984 je potres v obal- nem pasu pogreznil morsko dno za 75 m. Izgubi plaž se upirajo z ukrepi za vzdrževanje obstoječih plaž in umetnim ustvarjanjem novih plaž. Problem je tudi močna erozija na slabo odpor- nih karbonatnih kamninah, ki gradijo hribovit svet in omogočajo površinsko tekočim vodam, da odnaša- jo na milijone m3 erodiranega gradiva v doline. Na apnenčastih planotah osrednjega dela Pelo- poneza so zaradi kemične erozije in tektonskih pre- mikov nastala kraška polja. Dna kraških polj so po- krita z rendzino, ki je zaradi višje vsebnosti gline vo- dodržna. Ponekod se na površini kraških polj obča- sno zadržuje voda. Peloponez leži v območju sredozemskega pod- nebja. Letno se kažeta dve izraziti obdobji: hladno obdobje od oktobra do marca in vroče od aprila do septembra. Podnebne značilnosti opredeljujejo tem- perature ter razporeditev in količina padavin (slika 2). Jesenska suša je posledica vročih poletij, padavine so najizdatnejše pozimi. Količina padavin obalne- ga in hribovitega sveta se razlikuje za 500 mm, po- letja so izredno suha, saj pade pod 5 % vseh letnih padavin. Upadanje temperature z nadmorsko višino ni tako izrazito, saj doseže srednja zimska tempe- ratura v obalnem pasu 8 °C, v hribovitem 6 °C, sred- nja poletna pa 22 °C oziroma 13°C. Zaradi višjih temperatur v obalnem pasu je višje tudi izhlapeva- nje. Potencialna evapotranspiracija znaša 750 mm v hribovju in 900 mm ob obali. Primanjkljaj vode v obalnem pasu dosega 240 mm, od tega kar 200 mm v poletju. Ustrezno nižji je primanjkljaj vo- de v hribovju, in sicer 140 mm, od tega 100 mm po- leti. Poleg turizema je v ospredju peloponeškega gospodarstva kmetijstvo, ki je povsem navezano na podnebne razmere, predvsem na vlažnosti režim. Ker v poletnih mesecih primanjkuje vode, jo po sistemu prekopov dovajajo do kmetijskih površin, nato pa po ceveh speljejo do mesta uporabe. Kmetijske površi- ne so v večjem obsegu le na naplavnih ravnicah, kjer reke deltasto odlagajo iz notranjosti odneseno gra- divo. /. Allianz, Baedeker: Reiseführer Grichenland, Wien. 2. Hall, R. 1994: Greece - a travel survival kit. Lonly planet. 3. Karpodini-Dimitriadi, E. 1995: Der Peloponnes. At- hen. 4. Verginis, S. 1986: Beiträge zur physichen Geograp- hie des Nord Peloponnes. Wien. 5. Zapiski iz strokovne ekskurzije po Grčiji, maj in ju- nij 1996. 15