IZ KS DOBROVA
Namesto cvetja prispevali za gradnjo mrliške vežice
Zaradi pomanjkanja pokopaliških površin smo v naši KS že v lelu 1979 pristopili k pridobivanju prvih doku-mentov za razširitev pokopališča.
V  vseh teh letih smo uspeli pridobiti vse projekte in gradbeno dokumentacijo ter kupili zemljišče za gradnjo v površini 8000 kvadratnih metrov.
V letu 1985 smo končali z izgradnjo pokopnih površin za 90 grobov in pridobili uporabno dovoljenje. Koncem leta 1986 pa smo pričeli s pridobivanjem gradbene doku-mentacije za gradnjo mrliške vežice, ki jo doslej nivmo imeli. Mrliška vežica je sedaj v gradnji in upamo. da jo bomo v letošnjem letu zgradili do III. gradbene faze kljub temu, da so cene gradbenega materiala vsak dan večje. Če bomo hoteli vežico in doslop do vežice končali v prihodnjem letu. bomo potrebovali tudi finančno po-moč krajanov. Za del finančnih sredstev smo že zaprosili Komunalnu skupnost Ijubljanskih občin.
Del finančnih sredsiev pa bi lahko zbrali s sredstvi. ki se doslcj namenjajo za nakup vencev in cvetja, ki pa po nekaj dnch ovenc. Svet KS Dobrova je žc prcd lcti obravnaval predlog nekaterih krajanov. ki so predlagali.
da naj bi namesto nakupa venca ali drugcga cvctja prija-telji. znanci. sodelavci pokojnika namcnili ta srcdstva ža izgradnjo mrliške vlvicc.
V ta namen jc dala KS izdelati žalno vizitko na katcri bo na prvi strani napisano ime darovalca. na notranji strani pa znesek. ki je vplačan KS. KS bo darovalcu izdala vizitko s potrdilom o vplačilu. Vizitko se nato položi prcd krsto. ravno tako kot vcnec ali cvctjc.
Z dannanim zncskom KS rcs nc bo zgradila cc!t)tncga objckla mrli.ške vežice. vendar pa bomo s poraočjo vseh možnih .virov lažjc prišli do prepotrcbnih srcdstcv za izgradnjo novih grobov, prcdvsem pa vežice in dostopa na novo pokopališča.
K tej humani akciji so nekateri krajani vaške skupnosli žc pristopili in doslcj prispcvali: Vodovodni odbor Do-brova - namesto cvetja v letu 1985 5.000 din. VS Sclo -namesto cvetja za soseda v letu 1985 5.000 din. VS Sclo
-  namesto cvctja za soseda vletu 1986 14.000 din. Krek Slanc. Horjulska c. - prostovoljni prispevck v letu 1986
-  12.000 din.
Vse darovalce bomo enkral letno objavili v glasilu Naša komuna.
PREDSTAVLJAMO VAM NAŠ KRAJ:
KARLOVICA
Kako do boljših cest?
»Ja. če že mislite o čem pisati tu pri nas,,polcm napišite najprej, kako slabc ceste imamo,« me je po-učila druščina vrlih mož na terasi enega od krajanov Karlovice pri Velikih Laščah, ko sem se zadnjo soboto v avgustu znašel s svojim starim vozilcem v tem kraju.
Zaprašena in dotrajana makadamska cesta tudi pri-šleka najbolj zbode v oči, ko se pripelje v to malo, pozabljeno vasico. Cesta na odseku Podstrmec-Lužar-jije sploh poglavje zase, saj že marsikje kaže »rebra«. medtem ko je na odseku Karlovica - Mala Slevica morda za spoznanje manj načeta. zato pa ni na njej nič manj prahu. Krajani Karlovice si že več let prizadeva-jo, da bi zadevo spravili z mrtve točke in cesto odeli s tako potrebnim asfaltom, a brez uspeha. Vjakič je odgovor odgovornih isti: ni denarja.              ~
»Najbolj žalostno je, da še za takšno cesto kot je. nihče ne skrbi več,« se jezi Jože Šilc ml., ki je ob očetu, predsedniku vodovodnega odbora. precej na tekočem z nadlogami kraja. »Dvakrat na leto gredo čeznjo samo z gredarjem in to je tudi vse. Cestarjev pa ni bilo blizu že več let. Nič čudnega, da so zaio cestni propusti že marsikje zamašeni in da voda ob večjih nalivih teče kar čez.« Svoj delež k takemu stanju ceste pa po besedah Franca Dolšaka, predsednika vaške skupnosti, ned-vomno prispevajo tudi težki tovornjaki, ki vozijo mi-mo. »Lani je šlo tu čez vsaj po 300 kubikov lesa na dan, in če bi od vsakega kubika prevozniki primaknili samo en odstotek za cesto, bi bil problem hitro rešen,« pravi Franc Dolšak.
Skrb za vodo
Čeravno Karlovica ne premore več kot trinajst hiš, pa krajanom nikakor ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Zato vestnejši krajani marsikdaj namršijo čelo, ko vidijo, kako nekatere hiše ob potoku Karlovici
mečejo svoje odpadke kar v vodo. PrOblem najbrž ni samo ekološki, saj vse te odplake gotovo tudi prispeva-jo, da se potok vztrajno maši, spričo česar ob večjih nalivih prihaja do povodnji.              :
Poglavje zase je tudi vaški vodovod: voda v njem je, kol pravijo oporečna, vendar ne toliko. da bi škodova-la domačinom, ki so jo vajeni; morda bi utegnila ško-dovati le tujcem. Vsekakor bolj neprijetno je. da je poleti vode često premalo. Za to so menda krivi pre-majhni izviri, ki ne morejo napolniti sicer dovolj velike
rezervoarje. Franc Dolšak pravi o tem: »Treba bo na vsak način zgraditi skupni vodovod z okoliškimi vasmi kot so - Mala Slevica, Dolska vas in Dolina. V Podstr-mecu je dovolj izvirov. ki bi ga napajali, le treba se je lotiti njegove realizacije.«
Franc Dolšak: »Če binam od rsakega kubika lesa primaknUi samo en odstotek, bi bil problem ceste rešen«
Kdo bo popravil zadružni dom?
Hitreje pa se očitno premika na nekaterih drugih toriščih družbenega življenja v kraju. Že pred leti so se
Karlovčani dokopali do nove tpgovine (zanjo skrbi Kmetijska zadruga Velike Lašče). letos so dobili javno razsvetljavo. pod streho pa je tudi novi gasilski dom. za katerega so največ prispevali krajani sami. Zgradba bi bila že nared, vendar pa je prav zdaj ob koncu zmanj-kalo denarja za njeno notranjo opremo in fasado.
Prav pomanjkanje denarja ali pa pravega interesa pa je najbrž krivo, da tudi krajevni zadružni dom še naprej žalostno propada. Zgradbo, ki je sprva služita graščaku Kozlarju kot letni dvorec in je bila med vojno požgana, so po vojni temeljito obnovili, potem pa se zanjo ni brigal nihče več. Zdaj njene prostore že več let koristi mladina in gostinci, in ne ene ne druge očitno ne moti. da je streha že čisto dotrajana. Kdove. morda ne bi bilo tako odveč, ko bi jo lastnik, Kmetijska zadruga Velike Lašče. po zgledu nekaterih drugih krajev odstopil v uporabo kaki delovni organizaciji, in ne bi bilo več treba vsem domačinom za krahom v Ribnico in Ljub-ljano. tako kot zdaj.
BRANKO VRHOVEC