J ■ •O ‘*iv w 'top 3 KRATEK NAVOD kako razumno izrejati SVILOPREJKE Spisal JANEZ BOLLE vodja c. kr. poskušališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. V GORICI NATISNIL IN ZALOŽIL PATERNOLLI 1882 - H % # ‘ rt* •- ' {*j 1 M- 54 - " i' to . At KRATEK NAVOD kako razumno izrejati SVILOPREJKE Spisal JANEZ BOLLE vodja c. kr. poskušališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. V GORICI IZDALO C. K. KMETIJSKO DRUŠTVO. 188? Natisnil in založil J. Paternolli. M PRAVILNA SVILOREJA sp. J. Bolle. Kako se hrani seme. Po zimi naj se hrani seme v nezakurjenem, suhem in proti severu ležečem prostoru. Seme naj se ne kopiči, ampak razgerne naj se na drohno. Pazi uaj se tudi na to, da se ne bo hranilo seme v kakem prostoru, kamor lahko dohajajo miši; kajti one v svoji požrešnosti ne prizanesejo niti svilodnemu semenu in nam narede lahko v kratkem času mnogo škode. Kedar je po zimi merzlo vreme, naj bodo okna v prostorih, kder hranimo seme, odperta ;%kedar je pa zvunaj gorkeje, zaprimo jih koj, da se ne spremeni prenaglo temperatura, kar je semenu zelo škodljivo. Ce nastopi proti koncu marca ali aprila prav merzlo vreme, naj se okna za pr 6, da ne bo seme na mrazu. Ohlajenje temperature škoduje v tem času semenu; kajti če šine mraz v sobo, v kateri se je hranilo seme pri 8-10° R., je gotovo pričakovati, da se tako seme ne zvali popolnoma. Kako se vali seme. Kakor hitro je murbiuo popje tako napeto, da je v kratkem pričakovati, da se razvijd perca, naj se pripravi seme za valitev. Prinese naj se v dobro prezračeno sobo, v kateri doseza temperatura 10-12° lt. in tu naj ostane, tudi če nastopi mraz; v tem slučaji naj se dobro zaprč okna. Kedar je murbino popje uže močno razvito ter se je ustanovilo vgodno vreme, naj se položi šemo na s tulom (gosto drobno mrežo) pregernjeuo okvirje v valivni peči ali valivnici (Pod. 1), v kateri je temperatura po spodej nastavljeni svetilnici porasla do 14° R. Pred vsem naj se pazi na to, da ne vgasne svetilnica in da se vsled tega ne spremeni temperatura v valivnici. Svetilničen stenj (talit) naj se dvakrat na dan očisti. Pod. 1. Valivnica. а. Premreženi okvirji. б. Luknjice, po katerih vhaja zvunanji zrak. c. Svetilnica. d. Dimnik. Pod. 2. Pod. 2 Presek valivnice. а. Premreženi okvirji za položbo semena. б. Odpertine za prezračenje. c. Prostor, po katerem se sprehaja gorek zrak. d. Dimnik, po katerem odhaja segreti zrak. napolnjena posoda. V valivnici je tudi plitva, z vodo Po treh dneh naj se svetilnica previdno vzdigne tako, da po-rase temperatura v valivnici polagoma do 15° R., potem do 16° R. in zopet po preteku 3 dni naj se pomnoži gorkota do 18° R. Ako nastopi nenadoma merzlo vreme, da se vsled tega zakesni razvoj murbinega popja, naj so ohrani v valivnici gorkota, kakoršna je — naj je 14, 16 ali 18° R. iu sicer tako dolgo, dokler ni vgodnega vremena. Nikdar naj so no zniža temperatura v valivnici v namen, da se zavleče izvalitev, ker bi se vsled tega morda červiči ne izlegli, ali pa bi imelo to škodljive nasledke za izvaljene gosenčice. Kedar je temperatura v valivnici porasla do 18° R., ohrani naj se tako dolgo, dokler se ne začne seme barvati, to je dokler ne postane svitlo sivo; pri isti temperaturi jamejo se nekoliko dni potem červičii zlegati. V jutranjih urah naslednjih dni začenjajo izlezati gosenčice. Seme japanskega plemena, zeleno-in beloprejke, se izvalč popolnoma pri 18° R. gorkote, domačemu semenu, katero daje mešičke pšenične barve, treba pa temperaturo vikšati do 19° in 20% R- Pod. 3. Pod. 4. Pod. 3. Jajčice, preden se sviloprejka Pod. 4. Ravno izvaljena goscnčica, 10 izvali, 10 krat povekšano. krat povekšana. Kdor nema valivuice, naj skerbi, da se bo seme valilo v dobro prezračeni, zakurjeni sobi, v katero naj se postavi kaka veča, z vodo napolnjena posoda. V tej sobi naj se gorkota ravno tako po stopinjah vikša, kakor je predpisano za valitev s pomočjo valiv-nice. Blizo semena naj se postavi toplomer (thermometer), da se vsak čas ve. koliko toplote je v sobi. Naj se toplota nikdar ne pre-napenja v namen, da bi so seme nagleje izvalilo. To bi imelo gotovo škodljive nasledke. Oe nosimo seme na životu, ali če je postavimo preblizo peči ali ognjišča, ali pa na solnce, bodimo gotovi, da se ono ali ne zvali, ali pa da se nepravilno zvali; gosenčice pa, ki se morda zvalč, gredb navadno pod zeli). Kakor smo uže poprej omenili, iz-valč se červiči nekoliko dni po tem, ko se je začelo seme barvati. Da se posnamejo izvaljene gosenčice, naj se razgerno čez pre-mreženi okvir, na katerem je seme, angleški tul ali pa drobno-luk-njasti papir. Na tul ali papir naj se natrosi zjutro zgodaj, kakor hitro se pokažejo pervi červiči, — pred 6. uro — murbina perca. Dve uri po tem, ko so se natrosila perca na tul, prenesb se z nabranimi červiči v izrejališče (prostor za rejo), kder bodi 18° R. toplote. Potem se natrosi še nekoliko perc, da so nabere še ostali červiči. Posamezni červiči zvalč so tudi v kasnejih urah, a ti naj so ne redč, ampak zaveržejo naj se. Kedar je izvalitev popolna, dobi se od vsake onče (25 gramov) semena 35.000 do 50.000 gosenic. G Posebno naj se skerbi za to, da se istega dne izvaljene gosenice stavijo na posebno polo papirja, in da se ves čas reje posebe rede, ne pa skupaj z onimi, katere so se poprej ali poznej izvalile. Kdor priskerbuje valitev za več svilorejcev ali celim občinam, naj postopa tako: Naj prej naj počaka, da je vse seme izvaljeno. Seveda mora istega dne izvaljene gosenice skerbno ločiti od drugih. Na to naj vzame toliko xl2 pol papirja, kolikor je svilorejcev, katerim ima červiče dati; te naj po očesu odmeri na posamezne pole, deržec se strogo pravila, da odkaže vsakemu svilorejcu samo istega dne izvaljene červiče. Tako ravnanje priporoča se nepogojno zaradi tega, ker se po tem načinu pravilniše vpeljana valitev navadno bolje posreči, svilorejec pa ima ta velik dobiček, da mu svilcprejke kolikor mogoče vse ob istem času spč in se ob istem času zapredh. če je toplo vreme, prenest) se izvaljeni červiči v pokritih reščetili k posameznim rejam. Pod. 5. Pod. 5. Preprežen okvir pokrit s tulom; na njem so murbina perca in ravno izvaljene gosen-čice. Tul naj seme neposrednje pokriva. Odgoja sviloprejke. Prostori odmenjeni za rejo svilnih červičev — izrejališča — morajo biti primerno prostorni. Za toliko sviloprejk, kolikor se jih izredi iz ene onče — 25 gramov — semena, treba 100 kubičnih metrov prostora. Svilorejcu hodi skerb, da si izbere za rejo take prostore, kateri niso razpostavljeni solučni vročini. Sč slamnatimi strehami pokrita podstrešja, kder ni tako silno toplo, kakor pod kor-čeniini strehami, sposobujejo se tudi za rejo, kedar so červiči uže odrasli. Vsa svilorejska oprava naj se začetkom aprila osnaži z vrelim lugom, in potem naj se še z vodo dobro opere. Namesto pranja z vodo služi tudi, če se oprava več dni zaporedoma postavi na dež in potem na solnce. Ob enem naj se tudi pOd v izrejališči z vrelim lugom osnaži in stene naj se prebeljo; največa snaga v izrejališči in pri opravi je glavno pravilo dobre reje. V izrejališči uaj bo peč, da se za potrebo zakuri ter ohrani temperatura 17° R. Posebna pozornost se mora imeti tudi na to, da se izrejališče lahko izdatno prezrači, kajti sviloprejkam ni nobena reč tako škodljiva, kakor nezdrav zrak v zapertih prostorih. Bolje je, da terpč sviloprejke mraza, nego da jim manjka zraka, in zato se priporoča, naj bodo okna odperta, dokler ne pade zvu-nanja temperatura pod 13° ali 14° E. Kedar je veterno vreme, naj se červiči obvarujejo prepiha s tem, da se zaprb okna na tisti strani, od koder prihaja veter, ali še bolje, da se zagerne celo okno z gostim tulom, skozi katerega ne more veter prehudo pihati. Da ne obseva soluce gosenic, naj se na pol zaprt) oknica na solnčni strani, ali pa naj se okna zagernejo z ponjavami (štorjami) ali se zagrinjali. V izrejališčih ne smemo terpeti slabega duha; tudi naj bode v njih vsak dan posoda frišne vode. Murbino perje ne bodi prezrelo, mariveč moramo za to sker-beti, da bode perje v svojem razvoju primerno razvijajočim se červičem. Ravnokar izvaljenim červičem pokladajmo kolikor mogoče mlada, z ostrim čistim nožem drobno razrezana perca. Cim veče postajejo sviloprejke, tim bolj razvito in v širše zreške razkosano perje jim moramo pokladati; v 4. ali bolje v 5. starostni dobi (po 4. spanji) do časa, ko se červiči zapredč, dozorelo je perje in poklada se celo. Pri pobiranji listja moramo paziti na to, da ni mokro od rose ali dežja; če ni drugače, moramo je pred po-kladaujem dobro posušiti. Listje naj se nabira v pletenice, (jer-base, koše) a nikar ne gati v vreče ali Žaklje, in sicer naj se večkrat na dan nabira, vsakrat toliko, kolikor nam ravno zadostuje, da je dvakrat ali trikrat pokladamo in nikdar več. Hrani naj se v suhih prostorih, kamor ne priseva solnce in daleč od hlevov. V zadnji dobi pokladamo lahko perje z zelenimi vejicami vred, da le lesenaste veje poprej otrebimo. Posebno nam ja na to paziti, da nam živali ne onesnažijo listja. Prašno listje naj se večkrat otrese, da se očisti prahu. Da ne pridejo mravlje do čer-vičev, potrosimo pepela okoli nog stojal, na katerih slone lese (pe-coni); stojala pa je dobro s kositarjem okovati, da ne priplezajo podgane do červičev. (Glej pod. 15.) Tudi mešički (kokoni) naj se hranijo samo na takih lesah. Slednjič pazimo na to, da ne pride kuretina do červičev. Pod. G. Sviloprejka koncem 5. starostno dobe obira murbino pero. Červičem pokladajmo po 6 do 8 krat na dan, razun kedar se levč ali, kakor pravimo navadno, kedar spč. Pri tem ravnajmo so po pravilu: raje večkrat in po malem pide, kakor redkokrat, pa v velikih množinah. Listje raztrosimo kolikor mogoče enakomerno po celi lesi. Ker jedb červiči o merzlih dneh manj, kakor v gorkih, hodi nam skerb, da vravnamo pokladanje tako, da jim ne natrosimo poprej druzega listja, dokler ni poprejšnje použito ali zvenelo. Da se popolnoma odgodč červiči iz ene onče semena, potrebujo se počresuo 600 do 800 kilogramov listja, ali 20 do 30 odraslih murbinih dreves. Cim bolj se razvijajo červiči, tim več potrebujejo prostora in zato se morajo vsak dan bolj širiti na lesah. V pervih dobah širimo červiče tako, da jim pri pokladanji natrosimo nekoliko perc čez rob njihovega ležišča in da ležišče samo razdelimo z drobno os-pičenimi lesenimi klinčki. V poznejih dobah pa nam je tako ravnati: Zjutraj pri pervetn pokladanji položimo prevertan papir ali mrežo na červiče, po verhu pa natrosimo enakomerno listja kakor pri pokladanji piče. Pod. 7. Pod. 8. Mreža, s katero se spreminja ležišče od 1. — 3. spanja. Zmanjšana. Mreža, s katero se spreminja ležišče od 3. spanja do zaprejenja. Zmanjšana. Červiče mika jed in kmalo prilezejo na poveršje papirja ali mreže. Za nekoliko časa treba vsako toliko privzdigovati papir ali mrežo, da se vidi, ali so vse gosnice zapustile staro ležišče in priplazile na listje. Kedar se to zgodi, prenesi) se posamezne papirne pOle ali mreže na druge lese in se tam položč bolj narazen, da zavzemO več prostora kakor poprej. Lese se ne snažijo v izrejališči, ampak zvunaj na kakem oddaljenem kraji; ležišča se prenašajo v košu ali pletenici na gnojišče. Po tem načinu se spreminja vsak dan ležišče červičem, kateri bi sicer nakopičeni na tesnih prostorih in na trohnečih eks-krementih in listnih odpadkih lahko zboleli. Da so gosenice, kolikor se jih izredi iz ene onče semena, zadosta razširjene, treba o času, ko se pripravljajo presti, najmanj 60 □ metrov prostora na lesah. Gosenica mora imeti zadosta prostora, da se lahko premika, pa da se pri tem ne za leva v druge gosenice. Če nemarno prevertanega papirja ali mrež, prekladajmo gosenice na murbinih vejicah. Kedar so se gosenice nabrale na njih, vzamemo veje in jih preložimo na nove lese. Prekladanje gosenic na murbinih vejah priporoča se tudi tedaj, kedar redimo sviloprejke na konjih (kavalonih). Da se ti osnažijo ekskrementov, naj se vejo vsak dan otresejo in potem se pomete nesnaga izpod njih. - Če je za časa reje vreme vgodno, da se temperatura v izre-jališčih izderžuje na 17° R. in se sviloprejkam enakomerno po-klada, potrebujejo gosenico od izvalenja do zaprejenja in sicer one japanskega plemena 28-30 dni, domače pa 30-32 dni. V tej dobi se gosenica znamenito povekša. toda ker se koža in ker se dihala ne raztezajo in ker niso elastičua, morajo se spreminjati, da so organizem sviloprejke lahko nadalje pravilno razvija. Koža iti dihala spreminjajo se štirikrat, to je iz vsakrat, kedar se gosenica levi ali kakor pravimo navadno, kedar spi, kar se godi v dobah od 5-6 dni. Vsako levenje traja 1 dan do 11/2 dne. V tem času ne užije gosenica ničesa, ne gane se, spi; glava je nekoliko povzdignena, telo posajno in slednjič zleze iz stare kože pusti vši jo na ležišči. Ko smo se prepričali, da so se vse gosenice zlevile ali prespale in neprenehoma premikajo glavo iščejo živeža ter čvrsto okoli lazijo, zagernemo jih s prevertanimi papirje ali z mrežami in na te položimo murbino listje ; na to jim spremenimo ležišče, kakor pri navadnem prekladanji. Pridjani razkazek nam predočuje sviloprejko, kako se razvija v dobi od izvalenja do zaprejenja, obsega tudi nekoliko primerjalnih številk, katero so važne za svilorejca. . Bolezni sviloprejk. če ni potrebne skerbuosti pri izreji in če se ne ravna pazuo po pravilih, katera smo tu razložili, zapazi se uže po tretjem le-venji ali spanji nekoliko mertvih ; njih število pa se zdatno pomnoži v četertem levenji. Kedar je čas zapredati se, takrat postane lahko pomiranje splošno tako, da gre cela reja pod zeld. Sviloprejkam najnavadniše bolezni so sledeče : 1. Pegavica. To bolezen je naj lažej spoznati po tem, da se gosenice neredno levijo in da se ne razvijajo enakomerno. Na isti lesi nahajamo velike in manjše, v rašči zeld zaostalo gosenice. Pod. 9. Pegava sviloprejka. Po tretjem ali četertem spanji, posebno pa v peti dobi, za-pazujemo po životu sem ter tija raztresene, male rujavo-černo pegice ali marogice ; gosenica no rase, ne razvija se više, mariveč postaja manjša, no mara jesti in slodujič pogine. Uzrok pegavici tiči v stvaricah ali telescih, to je v neizmerno majhnih, samo z mikroskopom vidnih zajedavih (parasitičnih) glivicah, katere se rede od sokov raznih udov (organov) in se tako množd, da slednjič ude ugonobd. Pod. 10. Stvarice na pegavi gosenici, 600 krat povekšane, Ce niso goseuice zeld bolne, se vendar še lahko zapredejo, a mešički nimajo več popolne vrednosti; iz njih izlazeči metulji pa postanejo bolehovi in zaležejo jajčika, od katerih ni pričakovati v nasledujem letu zdrave reje, ker so uže stvarice v njih. Ta bolezen je nalezljiva in se tudi podeduje. Y okom jej je priti s tem, da se seme odbira po celičnem sistemu. 2. Mlahavica ali černa cerkavica. Mlahavica prizadeva zdaj svilorejcem največ škode. Ona se prikazuje v času, ko so goseuice uže godne in bi se imele zapresti. Toda če jih skerbno pregledujemo, spoznamo lahko uže v dobi 3. levenja ali spanja po zanesljivih znamenjih, ali bodo gosenice te grozne bolezni proste ali ne. Oe se izverši tretje in čoterto levenje redno, to je, če se olevč vse goseuice ob enem, da ni najti na ležiščih ni zamudnic ni mertvih, potem se nemarno več bati mla-liavice. V nasprotnem slučaji pa, to je, če se gosenice nenavaduo dolgo levd, če se med izrojenimi gosenicami nahajajo nekatere v rašči zaostale, majhne gosenico, katere ne jedd in se ne levd, s kratka, če se levenja veršd neredno in so pri 3. ali 4. levenji nahajajo mehke, černikaste, mertve gosenice, potem naj svilorejec ne pričakuje več, da mu reja dobro izide. Nekoliko dni predno se imajo gosenice zapresti, zapazujemo, da imajo na videz zdrave svi-loprejko zadujico z rujavim blatom zamazano, da ne marajo jesti, se ne gibajo tor postajejo mlahave, veld; če vzamemo tako gose« nico v roko, vidimo, da je ko prazen Žakelj. Malo ur potem pogine in život jej postane polagoma okoli srede rujavkast in slednjič čern. Vže v dvanajstih urah počerni celo truplo in ker udje zgnjijč, spremeni se mertva gosenica v kratkem času v ostudno smerdečo, rujavo goščo. Pod. 11. Mlahava gosenica. Pod. 12. Pod. 12. a.) Bactevije t. j. tisti organizmi, kateri pouzročujejo, da zgnjijo mlahavim gosenicam notranji organi; 600 krat povekšano. h) Microscoccus t. j. tisti organizmi, kateri se nahajajo v meršavih (na sušici bolnih) gosenicah. Ker je mlahavica strašno nalezljiva, polasti se navadno cele reje in nesrečni svilorejec mora svoje sviloprejke ravno takrat zavreči, ko bi jih imel v prejnice položiti. Meni se sploh, da nastopa mlahavica posebno, kedar jo vstrajno slabo vreme. Praviloma pa napada ta bolezen tiste reje, katero prihajajo od semena izvaljenega iz bolnih ali tacih mešičkov, pri katerih so se prezirala glavna pravila razumne reje. Naj bolj krivo pa, da nastopa mlahavica, je to, da se napačno ali nezadostno ‘prezračujejo izrejališča. Meršavica ali sušica. Ta bolezen ima vsa drugačna znamenja kakor mlahavica. Mer-šave gosenice nahajamo samo takrat, kedar se levč in ne kedar se zapredajo. Oe je reja po meršavici napadena, levč so gosenice neredno in počasno, sicer pa so take kakor navadno. Oo zapazujemo natančneje, vidimo, da se ogibajo jedi in da ne mirno okrog lazijo po lesah. Koža je prosojna in postane rujavkasta, mesto da bi se pobelila, kakor se godi pri zdravih gosenicah po levenji. Iz gobca in zadnjice cedi se vodena tekočina, katera počerni na zraku. V tem stanji se ohranijo gosenice več dni, ne da bi kaj zrasle, mariveč se — še zmanjšajo. One no poginejo tako hipoma kakor mlahave gosenice. Slednjič pocerkajo, truplo se posuši, postano zem- ljene barve, pa se ne razcedi kakor pri miabavici. Meršavica ni tako pogubljiva, kakor mlahavica, dasi ugonobi včasi tudi ona cele reje. Od kod prihaja ta bolezen, ni prav znano. Mnogi sodijo, da jo privabi in pospešuje najhuje to, ako se setne slabo hrani in se v pervih starostnih dobah nepravilno oskerbujejo gosenice, slednjič pa tudi nierzlo, vlažno vreme. Apnenska bolezen ali kerčevica. To bolezen zakrivi glivica, katera se zajč gosenici v truplo in jo v malem času vniči. Ko se bolezen začenja, postaja koža bolne gosenice rudečkasta ali svitlo vijolčna. Kmalo potem pogine gosenica in sicer mehko truplo se vterdi, kakor bi bilo voščeno, da se poznajo vtisi persta na njem. Po preteku enega dne prikažejo se na koži bele lise, katere se naglo raztegnejo po celem truplu, da je videti kakor bi bilo z neko bliščečo belo, prašnato mreno pokrito. Mertva gosenica je kerhka in sploh kredi podobna, zato imenujejo to bolezen tudi apuensko bolezen. Prašnata mrena obstoji iz nešteviluih kalov, kateri se bodi po dotiki z bližnjimi gosenicami bodi po prepihu v sobi razširijo in tako okužijo celo rejo. Da kolikor mogoče zaprečimo razširjanje uže nastale bolezni in s tem škodo zmanjšamo, moramo gosenice prav pogostoma prekladati in bolne iztrebljati, a to še prej kakor zapazimo kali bolezni, to je belo mreno na njih. Če oboli gosenica o času zapredanja, se še lahko zapredč in naredi popolen mešiček. Zapredena gosenica pa pogine v mešičku in se posuši. Vsled tega pa, da so gosenice posuše, postanejo mešički veliko lažji, da jih gre 1000-1500 na 1 kilogram. Zato pa plačujejo kupci take mešičke nekoliko dražej. Pod. 13. Glivica, katera prcuzročujo apnensko bolezen, kako jo vidimo pod mikroskopom. Kali apnenske bolezni zgubč po dveh letih mod, da ne morejo več okužiti zdravih gosenic. Če hoče torej svilorejec priskerbeti, da se ne ponovi bolezen, naj skozi eno leto ne redi sviloprejk v istim prostoru, v katerem se je apnenska bolezen prikazala in naj toliko časa tudi ne rabi dotične oprave. Tolščica ali zlatenica. Navadno nastopa ta bolezen neposrednje pred zapredanjem, redkeje v dobi levenja. Obolela gosenica se ogiba piče, lazi nemirno po lesah okoli, telesuo se množi, da je videti, kakor bi bila zatekla. Kedar zbolč gosenice rumeuoprejke, porumeni se jim koža, gosenicam zeleno in beloprejkam pa postane život neprezoren in bel. Yidetije, da se koža lahko trže in iz nje se cedi motna, mlečnata tekočina, katera onesnaži okoli stoječe gosenice in listje. Na to pogine gosenica v kratkem času; truplo se počerni in razcedi v rujavo goščo. Zlatenica pokonča le izjemno večo množino gosenic. Zoper bolezni sviloprejk, naj so kakorsne koli, ni znan noben pripomoček. Zato naj se skerben svilorejec strogo ravna po pravilih razumne reje, da mu ne bo škodo prizadevala ta ali ona bolezen. Tu navajamo glavno točke pravilne reje. Pod. 14. Mlečna tekočina zlateničene gosenice, kakor se vidi pod mikroskopom in 600 krat povekšana. 1 2 3 1. Redč naj se sviloprejke izvaljeno iz coličnega semena, katero prihaja od popolnoma zdravih rej. 2. Some naj se hrani v zračnih merzlih prostorih, v katerih se ne spreminja temperatura. 3. Seme naj se polagoma izlega pri temperaturi ne presegajoči 18°-20° K,., in v no prepoznem letnem času. 4. Izrejališča naj bodo prostorna in v njik naj se obrani kolikor mogoče ves čas reje 17° R. gorkote. 5. Gosenice naj se vsak dan razširjajo in potrebijo. 6. Gosenice naj se vsak dan prekladajo ! prostori in oprava vse bodi snažno. 7. Subo čisto listje naj se porabi vedno tistega dne, ko se je nabralo. 8. Sobe naj se zdatno prezračujejo. Kakor smo uže enkrat omenili, pregrinjajo se laliko v ta namen okna po tretjem spanji samo s tulom ali zagrinjali. Kdor se ne ravnil po teh pravilih, naj nikar ne toži, če mu sviloprejke vsled katere koli bolezni poginejo. Kdor poklada svojim gosenicam segreto, oparjeno ali umazano listje, jih pregosto kopiči v zapertih prostorih, pa jim neprestano ne spreminja zraka, more pričakovati, da mu mlahavica pokonča celo rejo. Ker je ta bolezen silno nalezljiva, naj svilorejec nikar ne terpi mlahavih partij ni v izrejališči ni v bližini, drugače mu bode težko ohraniti zdravo rejo. Zapredanje. Če je letni čas vseskozi ugoden, in če je bila soba za potrebo zakurjena, da se je vedno ohranila temperatura 17° R., postanejo sviloprejke v 4 ali k večeniu v 5 tednih godne za prejo. Če je pa vreme merzlo in če nismo ogrevali izrejališča, potrebujejo gosenice dalje časa, da dozorč. Nekoliko dni, predno so gosenice godne, pripravijo se prediv-nice, katero se postavijo, če je le mogoče, v posebno sobo. Prediv-nice se naredč lahko iz pšenične, ovsene, eržene, ječmenove slame, iz bodičevja, vresja; samo na to je treba gledati, da je gradivo popolnoma suho. Vzemi snopič zbranega gradiva, zveži ga na enem konci sč slamo ali murbovim ličjem in prestriži ga, pa tako da bo nekoliko daljši, nego je oddaljena ena lesa druge, na to razširi snopič, kakor metlo in postavi ga po konci med dve lesi; tako nadaljuj, dokler bo ves prostor napolnjen. Godne gosenice položi v snopiče in razdeli jih tam enakomerno, potem napolni prazne prostore med snopiči z ostružki ali slamo pa tako, da bo zrak povsod lahko dohajal. Godne gosenico spoznaš na tem, da je postal njihov život prosojen in nekoliko manjši, potem da vedno premičejo IG glavo in lazijo na lesnih robih, kakor bi hotele bežati od listja, katero jiin je za pico položeno. Pod. 15. Stojalo z lesami in prcdivnicami za zapredanje gosenic. Da se pospravijo vse gosenice prosti, preteki 2 do 3 dni; v teh in naslednjih dneh naj se ohrani temperatura v sobi pri 13° -19° R. če je temperatura tako nekoliko zvikšana, zapredujo se gosenice redniše in hitreje in se spremene v kratkem času v lile, to je, one prestopijo v tisto dobo svojega razvoja, ko imajo metulji izlaziti. Posebno naj se pazi na to, da se gosenico preveč no za-gatč v predivnicah, ker bi se sicer v pretesnem prostoru lahko zapredli v dvojčke, kateri so veliko ceneji; tudi naj so za časa za-predanja ne tresejo lese. Osem dni po tem, ko so se zapredle zadnje gosenice, poberejo se posamezni snopiči z les; ob enem se previdno odstranijo mortve gosenice, če je katera na mestu, da ne onesnažijo mešičkov. Na to so razložč posamezni snopiči in poberč mešički. Pri nabiranji naj se ločijo mešički, popolni, terdi poseke, pegasti, dvojčki vsaki posebe. Če se ne preberč mešički ali če se to ne naredi vestno, bomo morali prodati jih po zel6 nizki ceni, Pod. 16. Popolni mešiček. Pod. 19. Odpert dvojček, videti si dve lili v njem. Pod. 17. Popolni mešiček prerezan, da se vidi lila. Pod. 18. Dvojček, t. j. od dveh gosenic zapreden mešiček. Dokler se ne prodajo, naj se hranijo mešički na lesah, pa da ne bodo plasti više od 10 centimetrov. Na terg naj se nesč ločeni, kakor smo poprej popisali in na rahlem vložini v pletenice, da jih zrak lahko prešinja. Za prenašanje mešičkov odločenih za seme — o čemur bomo še pozneje govorili — rabijo se tudi pletenice, katere so 60 centimetrov široke in z dvojnim podom ločena v dva po 10 centimetrov visoka razdelka. Vsak razdelek se napolni do vrha z mešički, da se preveč ne pretresti. Mešički naj se hranijo na lesah, dokler se ne prodajo. (Glej pod. 15). Priskerbovanje semena po celičnem sistemu. Kdor hoče priskerbeti si semena, naj bode v pervi versti pozoren na to, kaka za daljno rejo odločena plemena, oziroma kake partije mešičkov si zbere. Prav neprevidno bi ravnal, kdor bi hotel za pridelanje semena potrebne mešičke na tergu kupiti, kajti celč vidno najlepši mešički prihajajo lahko od bolne reje. Za daljno rejo (reprodukcijo) naj se zberč mešički, pravilno izrejeni iz celičnega semena, kojega červičem so bolezni posebno pa mlahavost popolnoma prizanesle. Kdor hočo zanesljivo poznati zdravstveno stanje sviloprejk, naj jih skerbno opazuje, kedar se leve, zlasti pa kedar se zapre -dajo. Y tej dobi je najlažej zapaziti bolezni, ki jih vtegnejo gosenice imeti. Ivacih 9 - 10 dni po tern, ko so se zapredle zadnje gosenice, razložijo se predivnice (snopiči), poberč se popolni mešički — ska-ženi se odločijo — očistijo se onih zmedenih svilenih niti, s katerimi so zamreženi, to je kosmate svile 1), in razširijo se na lese tako, da so posamezni mešički drug zraven druzega in ne eden na drugem. V ta namen se rabijo tudi tako imenovane planko ali arpe, to je leseni, z nitmi prepreženi okvirji; mej niti se vložijo mešički drug nad druzega. Iz enega kilograma mešičkov pridelajo se poprečno 21fs - ouč semena. Za pridelovanje semena odbrani mešički naj se nikar preveč ne pretresajo; zato naj se le neso na kraj, kamor se imajo položiti, da izlazijo iz njih metulji. Metulji se razvijč in izlazijo v 15-16 dneh po končanem zapredauji; oni izlazijo v pervih zjutranjih urah in potem se kmalo svojč. Na to primi po enega samca in eno samico za porotnice, deni je v tulov žakljič in zategni zakljič z nitjo, katera je na zgodnjem odpertem konci pretaknjena. Bolehave, pohabljene, lene, negibčne metulje zaverži. Tako delaj, dokler pospraviš vse pare vsacega v svoj žakljič. Poprej pa raztegni z lesenim valjem ža-kljiče, predno deneš metulje pare va-nje. Da so, kedar je največ dela, razširjeni žakljiči pripravljeni, raztegni jih uže poprejšnji dan. Pazi na to, da ne deneš metuljev enacega spola v žakljiče, ampak odbiraj uže spojene pare. Samca spoznaš po tem, da ima v primeri sč samico, manjši, drobneji život in da živahno in no-prenehoma flafota s poroti; samica pa ima veči život, jo v zadnjem konci otekla in se počasi premiče. Zategneni žakljiči, hraneči vsaki po en metulji par, zvežejo i) Kosmata svila naj sc nc otrobi od mešičkov, kateri so za prodaj odločeni, se po dva in dva skupaj in obesijo na zračnem kraji na stojala tako, da ne morejo miši do njih. En dan po tem, ko je izlazila, začne samica jajčika leči; v malih dneh jih zleze na tul v žakljiči 400-500, potem pogine v 10-15 dneh. Zaplojena jajčika, s po-četka rumena, postanejo polagoma plavkasto siva; nezaplojenega jajčika pa ostanejo bela in se kmalo posušč. V času, ko se pripravlja seme, to je od zapredenja gosenice do dne, ko pogine metulj, naj ne pade temperatura v sobi nikdar pod 18° R. Žakljiči naj se večkiat pregledavajo in naj se pomorč špeharčki (hrošči), kateri so se morda vanje priklatili, da ne po-jedč metuljev. Dva tedna po tem, ko so vsi metulji pomerli, naj se izročč žakljiči prav zanesljivim osebam, popolnoma veščim v rabi mikro-škopa in dobro poznajočim stvarice ali telesa. Žakljiče, oziroma metulje pare v njih, treba vsacega posebč mikroskopično preiskati. Žakljiči z bolnimi metulji naj se zaveržejo; kajti seme prihajajoče od bolnih staršev je gotovo tudi bolno. Za rejo naj se shrani samo seme iz žakljičev, v katerih so bili samo zdravi, to je taki metulji, na katerih se ni zapazilo z mikroskopom nič stvaric ali telesc. Preiskovani žakljiči naj se shranijo do proti konca oktobra v suhih, dobro prezračenih prostorih, da se potem izpere seme. V ta namen naj se denejo žakljiči nekoliko minut v posodo vode, v kateri je zraku enaka temperatura, potem naj se obrnejo, da pride znotranja stran na verh in naj se s persti posteržejo posamezna jajčica. Ko so se jajčica nabrala na dnu posode, odcedi se previdno nad njimi stoječa voda in se prilije frišne, da se seme očisti nesnage. Slednjič se razširijo oprana jajčica na pivni papir, da se posuše, potem se pospravijo in prezimč po pravilih, katere smo razložili v pervem poglavji. (I) Razvitek svilopredke od P o j a s n i 1 a Doka Dan Kaka je gosenica v svojem -! Debelost glave Dolgost telesa Listja v kilogr. Prostora na lesi v □ met. življenja razvoju ll domače sviloprejke v milimetrih za izrejo 1 once (25 gr.) semena ali 35.000 gosenic. i fsns Izvaljena 2 1. dola. 3 «gg»ca 41', 0.3 7 1.3 1.0 4 smsi 1. le ven j e 5 1 6 7 11. doba. 8 9 4 0.9 17 4.7 2.6 11. levenje. 10 1 11 12 13 ^r, ,*, i' ^ 111. doba. 4‘„ 1.5 27 365 9.0 14 15 111. lovenje. 16 1 44 17 18 <3=Qa3gžSs> IV. doba. 19 20 6 V, 2.5 45 137.5 21 22 l.V levenje 23 IV, 22 izvalenja do zapredanja P o j a s n i 1 a II Kaka je gosenica v svojem razvoju '5* -J — o C 'O 'O a Debelost glave Dolgost telesa Listja v kilogr. Prostora na lesi vQmet. 1 c Q ii - domače sviloprejke v milimetrih za izrejo 1 onče [25 gr.) semena 1 ali 35.000 gosenic I z r e j a Pojasnila Predpoludne Doba življenja li 4'= Oskerbovanje gosenic 5 6 7 8 9 10 11 12 Izvalitev l Začetek reje v zakurjeni sobi pri 18° K. F F 2 V tej dobi se pokladajo drobno zrezana perca. y ► F 1. 3 V pervi dobi razširjajo se červiči s tem, da se natrosi nekoliko listja na robove ležišč. ► F ► doba 4 Ta dan in naslednje dni naj se ohrani temperatura 17n K. — S červiči se ravna kakor poprejšnje dni. > F ► 5 Začetek 1. levenja. Natrosi se prav malo perc a červiče, kateri se še ne leve. ► F 1. levenje ti Kedar so vsi červiči svitle barve, vzdignejo se z ležišča. s 3 3 '3 F H 7 Zjutraj se sp.emeue ležišča, kakor poprejšnjega dne in razšire se červiči. ► F II S S červiči je ravnati kakor poprejšnjega dne, Poklada se zrezano listje. ► F doba 9 Červiči se glejštajo, k:\kor8 dne. V celej dobi naj vstrnja temperatura 17° It. ► ► 10 Začne se 2. levenje. Oe zjutraj nekateri červiči ne jedo in postajejo prosojni, naj se ne spremene ležišča. ► ► m II levenje 11 Kedar. so vsi červiči slekli staro kožo, naj se preložijo in razširijo kakor po 1. levenji. 3, Šfs 3 S *>. % i. 12 Zjutraj prekladajo in razširjajo se červiči, kakor poprejšnjega dne. > F III 13 Červiči se oskerbujejo kakor poprejšnjega dne. Vcelej dobi ohrani se 17° R° gorkoto. F ► doba 14 S červiči se ravna kakor poprejšnjega dne. Tudi v tej dobi poklada se zrezano listje. F F 15 Oskerbovanje červičev kakor poprejšnje dni. ► ► Iti Čeviči se ne gibajo, ne jedo, imajo svitlo, nekoliko prosojno kožo. is E S 3 -t" & lil. levenje 17 Ko so se olevili vsi červiči, prelože in razširijo se kakor pri 2. levenji. m ¥^ F 18 Zjutraj se gosenice prelože in razširijo kakor poprejšnjega dne. ► ► 19 Gosenice se oskerbujejo kakor prejšnjega dne. Poklada se široko zrezano listje. F ► __ IV. 20 Kavna se kakor piejšnji dan. Temperatura nuj vstraja tudi v tei dobi pri 17° K. ► ¥ doba 21 Oskerbovanje še dalje enako. k F 22 Oskerbovanje ostane enako. Soba naj se skorbno zrači. F ► 23 Če se nekatore gosenice začenjajo leviti, naj se ne spremeni ležišče. ► 1 ¥ IV. levenje 24 Gosenice so prosojne, ne ganejo se in ne jedo. Paziti je skerbno na to, da ostane vodno ista temperatura. M 33- 1. 25 Ko so se gosenice olevile, treba jih preložiti in razširiti, kakor pri poprejšnjem levenji. x : r ► 2 ti Gosenice nuj se oskerbujejo tako, ka.or prejšnjega une. Poklada se celo listje. X M r F V. doba 27 Oskerbovanjo enako kakor prejšnje dni. V celi dobi ostane temporutura 17° K. 1 r tl — • 28 Gosenice so zel<5 požrešne, kedar pojodd listje, naj se jim vsakrat koj položi drugo. X r F ► _— ■ 29 Gosenice so še vedno požrešne; oskerbujejo naj se tako kakor prejšnjega dne. X r F F 30 Boba naj se v celi dobi prav zdatno zrači. M f F F 31 Posamezne gosenice postajejo manjše, lazijo okoli, pa ne jedo in so godne. Položo naj «e v prej niče. In r F p — Godnost 32 Požrešnost ponehava in mnogo gosenic je godnih za zaprejanje. £| r F l- 33 Škoro vso gosenice so godne. Ostalo postanejo kmalo po tem, Temperatura se povekša na 18 do 10r’ K. ji F F Doba življenja !i Oskerbovanje gosenic 5 6 7 8 9 10 11 12 P oj a s n i 1 a Predpoludne Znamenja pomenjajo: ► kermenje ^ prekladanje gosenic svilopredke Popoludne Zvečer Ponoči Pojasnila 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 1 2 3 4 1>.~ o o Doba življenja Doba traja Poraba listja ► 1 ► ► ► ► ► 1 Izvalitev dni Kilogr. za vsako ončo. EL ► ► ► ► 1 2 ► F ► ► ► ► ► 3 l. M ► ► ► ¥ 4 doba 3 & 3 3: 3, m i> m s 3 3- ■3 3 3 5 * ¥ ► ► ti 1 levenje 1 ► ¥ ¥ ¥ 7 ► ¥ > ¥ 8 II. ► ► ¥ ¥ 9 doba 3> ¥> 3 3 S 3 ¥> 3 ¥ *? 10 !► • ► ¥ ► 11 II. levenje 1 ► ¥ ¥ ► 12 ► ► ¥ F 13 lil ► ► ¥ L 14 III« doba i'k 36.5 ► ► ¥ ¥ 15 3 t 3 3 *> % al *> 3^ m 3 3 3 ¥ Iti ► ¥ ¥ 17 lil. levenje 1 ¥ ► ¥ ¥ 18 ► ¥ ¥ ¥ 19 ► ► > ¥ 20 IV. ► ► ¥ 21 doba o /a t — ► ¥ ► 22 F 3- 3- E 3 3 3 3 3 3 ¥ 23 3 w ¥ E 3 3 ¥■ 3 3> i i.- .*> 3 ¥ 24 IV. levenje VI, ¥ ► 1 ► 25 ► ¥ Li 3 ti ► ► ► 27 \/ ► ► 28 V. doba 7 604.3 F ¥ 29 F F 30 F ► 31 F | F 32 Godnost. ► r |F | 1 F i 1 33 i 2 3 4 5 o 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 i> |J Doba življenja Skupaj 33 Vsega skupaj 784.3 Popoludne Zvečer Ponoči P o jasnil a ^ razširjanje gosenic 3 doba levenja. 4&r- G38 BOLLE J Kratek Go Dom 00366209 <_ 2 n COBISS i