tzhaja dvakrat M meicc to tlccr prvi Četrtek po Iv tn 15. v mesecu. Cen« mu |« l k 60 * n« trlo, (a Nemčijo 2 K B v, u Amulko In drgje tu|e.drt«ve 2 K 60 v).— SpUl In dopltl M poW|»|o: Ured-nlttvo .Domoljub*', L|ubl|«n«, Seme-ntlke ullct It 2. narolnlna, r«klamadje In Inserati p«: UprivnIMvs ,Do»ol|uba\ Ljubljana, |top«»tliw lU.«^«
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaoratl ae (prejemajo po iledcOh cenah: Cnoetopoa pcOlvrila(ledina,Domoljubov*' Urine, 34 mm) »tane n enkrat 30 v (t m Itaki dvakrat M v, te m tl»lu trikrat 24 v. Pri vaOtratntiB objavljen ju male« popiti — Reklamne notic« navadna ftimuodviila 00 v. eaeeeiaeeeeeeeea Čekovni promet poltM * brmtoRMft ■rada IL 124497,
Štev. 13.	¥ Ljubljani, dn<5 7. julija 1904_Leto XVII.
-^Vseslovenski shod krščanskih mladeničev.^
a tisoče slovenskih mladeničev je bilo v ponedeljek združenih na Brezjah. To je prvi veliki vseslovenski mladeniški shod. Reči smemo, da je to pomenljiv dan, katerega se bodo vsi udeležniki spominjali celo življenje z največjo radostjo. Komu se pa ne bi vnelo srce, ako vidi okoli sebe tolike čete organiziranih bratov, edinih po mišljenju in po težnjah, združenih po medsebojni ljubezni in okrepljenih po neomahljivem zaupanju v zvestobo do svojih vzorov!
Zadnja slavnost na Brezjah nam kaže, kako daje cerkveni organizem najboljšo oporo socialnemu razvoju družbe, kako žar narodnostnega navdušenja najčistejše plameni tam, kjer je združen s krščansko zavestjo.
Treh stvari nam je še treba, slovenski mladeniči, treh stvari, s katerimi bomo zmagali vse težake in zapreke.
Prvič nam je treba socialne izobrazbe. Vsak mora biti poučen o razmerah svojega stanu in našega naroda, vsak mora vedeti, zakaj in kako mora braniti svoje krščansko prepričanje. Vsak od danes zbranih mladeničev mora postati voditelj drugim v boju za pravico in resnico.
Drugič nam je treba edinosti vseh naših mladeniških društev. Kar nas je Slovencev, vsi se moramo združiti v eni veliki »Zvezi«, ki nas bo edinila. To nam bo dalo fflož in zaupanje v naše sile. Cim bolj edini, tem bolj smo močni!
Tretjič pa, dragi mladeniči, nam je treba junaškega poguma. Ali je treba slovenskemu mladeniču še praviti, kaj je junaštvo? Pokazal ga je že na bojnem polju tolikokrat, ko je brez strahu gledal v obraz smrti in podiral sovražne vrste. Tega junaškega poguma nam je treba tudi v borbi za sveto stvar našega slovenskega ljudstva.
En sovražnik je notri v srcu slovenskega naroda, kakor črv, ki gloje v sočnem sadju, da ga pokonča s svojo požrešnostjo. Ta notranji sovražnik je liberalizem, ki razširja nevero, seje dvom in nezaupanje v slovenska srca, trga njih edinost in zastruplja ljudstvo z grdo nenravnostjo. Liberalci so naši izdajalci, združeni z zunanjimi sovražniki, ž njimi zvezani, od njih politično plačani, da slabč slovenske vrste Oholo se povzdigujejo nad ljudstvo, ga izkoriščajo in zaničujejo ter hočejo biti nazadnje bogato plačani za svoje izdajstvo. Okolo nas je pa vse pola® sovraž nikov, ki preže na našo posest, ki nas hočejo pregnati z naše lepe zemlje.
Krščanski mladenič slovenski! Ti si poklican, da braniš našo domovino teh sovražnikov. Ko te pokliče cesar pod zastavo, zavriskaš in greš pogumno na boj. Glej, danes te kliče slovensko krščansko ljudstvo in ti pravi: Varuj me z močno roko in z junaškim srcem mojih zunanjih in notranjih sovražnikov! In kadar se vrnete z Brezij, slovenski mladeniči, stojte kakor vojak na
trdnjavi vsak na svojem mestu! — Krščanski mladenič slovenski! Naprej brez strahu!
Prihod na Bresje.
Lepo je bilo videti trume slovenskih mladeničev, katerim se je pridružilo tudi mnogo mož, ko so zjutraj korakali na Brezje. Bilo je prelepo jutro, jasno kot ribje oko. Sveži, krepilni gorenjski zrak je bežal čelo našim romarjem, in kmalu so zado-nele naše pesmi ▼ pozdrav svetišču. Zastava za zastavo, truma za trumo — vsi jasnega, veselega lica, radostni prekrasnega pogleda na naše visoke planine — in lepo, duhtefio ravan pod njimi! Smehljajoče se jasno nebo je veselo zrlo na moški ovet slovenskega ljudstva, poln svetega navdušenja in edin v ljubezni do Boga, do Marije in do rodnega brata.
Vseslovenski mladeniiki shod.
Brezje, 4. julija ob 6. uri zjutraj.
Prvi vseslovenski mladeniški shodi Komaj se pričenja, že se vidi, da se neprijatelji vere in domovine niso zaman tresli pred njim. če je že prvi vseslovenski mladeniški sboi '.ako sijajno obiskan, kolika bode slovenska armada, ko ■e ta mladeniška organizacija izpopolni, tes neje združi, ko se vedno bolj spoznajo med
Sr-Ei
Kitci B:r-PHMt mu: v z riKiiii rif au-onmnoHk Ksknaneft* —*ant n: 2aT»v]u prr. x»asi:'»fiWB: mammtac sani. Naa.aisn: n n*rri;Hif.r.tt mst zanaaiaua. 7 s« »ni k; asiaia.« s* m asrsr* ra»at-Lafcf ~t«L I »ana« s: loaa: r>stw irir i i nd » aaaan » rril*u»<nžaE
' i f- ir i i s ? > t i : :hit:i :i if i ti i ; f i ' i t i ! t i i i : 11 ranam: trrmaii: i »ir*«-nfcm a-nicueL-mm m arsii t "ean: k n-imm<: nt t^ei Krmn n.itnanu nt nesišBn.i »atrTi
I: arun n aria:'	n.mn.
inri^ ani r trr.m*rm sum- i.r,. os:s a « zu:šb šts msuri a"**-at n * iur»rer k b;k. thcs: a :«i mm:r aukier« roi»f t« r:«ezmi , rti hm r.*: oeiit k tta: zm imnašil* ?rau * t:: b: :: ■zata n sasu riiMitZij&h. cr z :aen t?:* t.a»t:aBfc; &k<Lic n	f r~»»:
sinci: aair	Hi "m:: «
Ti	ua£«arit z Ki:>m.n a:-
tfn*w nnm. ?ma:r:: a Enr-rše. sune a: n^osii.: fcf-Iim .i»»atin kur.lr r»: .a z :.mka.: nJtlr	LaKrnana >f jsn.
7-s. Imr-sti m ra»:aa mtraašsnit rrri i sacTit ."are* ii si,.-rt nflSaapr: aamt
r t toc in*tit »it »oc tli :r risar s: ."lik 1>Sxrt':2fcti ^MO Iti."* SPil rrri; » na dna > SLii:: d:, n: a a t ino f t-: « hlt-^n -arrr-am rrafcr; f	:i.:osHCt£
£ - t : r ti: irsc»H£: prr^a.. ?r: r, r» •* a at jrmss : i : : ? — '."lm at t: .TT- kSL :n«s.t » Efcsar^ri s-td « t '-ir» T'*ra r mi : iar ~ar b»* . ; t:rr inau-oa »-rarrr: zam :':.ar».«:«n raju-: i • ficfsnac. Ha- r-ar tsn;:*. nuatrsi ^.Tri: -m. mnsg:	ss. ' ua-.
:..if	n as: ai trna. "ki i
• BC « yN«asE*s3ii luirrp a nmr r : r_^aant=: BUDB n n-uc ^nc.. . »fpfni ven- h n^oHt-HH zatr: ~koi rr:«ar. li zuniv* :	scni
a I, nO.
_ 5	nrinaa t aiirvt tB
rnri:* n L-nie	» t^.
-na« :>aan.. i num J-oraoi!: t r-^ana a larns z i-r^:-* n-	: 3
»a-*«-«; z "ršta ; ISK. asajK.:	i iaRjnc : zsmsar^
»ristr z š-aBžarn i nrr- m.
"'k s-tatn »	K a^,«.
i Hna.i: ar?; atar cn "r*iprnmr J4ar - -
-OaHmOD « rETtitfl z r a-r-; » ta u Tfc a. 5 w-»n risatii srna - cC-c
IT, TT^i aia	sax M ®r-r.
lua »r jer-im c r ..ea,
- tir^
t Ziu: ii»i £
a a:
« M 5 trt iu«»»u.iiaa
Mimata h kmu i« ~ »I a	,
_n-iM3»anin sa«3 *«rm isiimii, 'jim^ a
- ^»tanšan--^. ;.nnansc sani« m r-.T jn nni. t irma Eir^tam^ man a« r ii-t :JTMT.ISL :-ns05*i -a a riw»rr raama Tran. m » ^ratt fcrt r.»dna a 1 rsicai aknz «9išaraK s»,ir -r "MHS kt ftr jtei.	K ^
i« t ?->iaBFffii iK-.-.ansja waatx;iaii«i
nvjtsr-T. ttsR-f	w»3a«««c
nri »i««:.
t^CT: t« i a^izi-f t aa »ma	tfctorš
: f: s: s: • st: »rta««: S*Txx:ii « m rtJMtnit oeit r»š zmrni :r i;»'tt
I :>:«a.a»: < J r 1 * - i t r *
p-TT-fri
r j n-i". an.: t : -i*u t. b.-: m ikati "j*: t. k« vin: rand a	at« itflt
si: • an*f an&rv.K
r:.rsir';i* k : km : :»i st»f — asr. ^ I .ian ii	zz.»tiz£ t a:a:» it
rrianan.iair narnai Sr:c «i:t«iat p:-« ur*: r zzrt^z niui. ;i:p^r>-f r::i fc «f bam tras snzi aorii u	- *
an--i.it I atet t?.. »t taii4ent& ra
jczirtT >- Esa^fercia: lavaaBa«'}: u tfc: r ai ikaic. ai	:: ■.ikdeo-
OTT t resa;:1 itiaart
Lart. f r: fti t znszaeanez. cn : asu.'«! sr»ea«i. anzanv;>en n: B^t-^ rmfci	nasai rjfcirvai :t mafaf
ali faeiat.T c ak~ Kiifcft: I t attii ar:? ti :ufc£ rrrr. a 'rem r:>t zar*.. hs: sf trt-a tut _r prrz *r..c at Lhmiz t ferhi :sai.ifci;«t atrrai BiP»ex-fei-tti sari^. aa aur Si^fiaoen. iUBiisa Ln _ ter boje* L rt ziiZu* ;i B£3t -t roj tuen	b: b«	areč
at t a: i a rr>: aromar
7. ri	r.mt rtrer. ši ai
"^rr	ai asaaii rrt?u ^ aria I jtf-
"JTH rr jri au-.iai.	>tLT	j»> j
aan-! fsn areni SL	zLi\tct
' Uiir. ai.-u. 2Li SJ.ici T sk nam.	f rrd 3 ai^r: ai-
• r " nt aiar ntati : rrtr.it
fciL^at
rt, i.-.;igEu * i : i >
fi*	Ttdit« L» t: ^
r ./a	:tr»BB t H^t fm~ ;>'
i M C itVfZ 18 5rj»C. »PUfOB. c-rti t v tir.. B* c-fir t*- »r- r tad . .
V tej otrdste pB w prsk»rt ^ — r i c » nulu ejts. tV« £ 5 , 1 n t tt » t « prikssa Bfb
i C B B Škilil I ItlL	1
b'ecB*ieta» Deria.
Ib t tek Tikamo. «rkr. s rni^^ sit. * "j± t>z: L fc au^ » iTtv^j »ffi i bft&cj. kt pr&ei»i. bo-t;«; t>.'. £ V.r. ueprer.ng':) vnz a r. ;. ^»ieisL
Pttcrtfljtii, ta : i v : » t s » s Vinjiiea! V i 11 t e i b i r t • I e t « ■ ■ t s 11 i c pod itilno K ib t: aka zoper • t t
t b t b
F i ttt»t pr. Mtr_: vcpfc ir 41 cr>:T>. zkzim EJ^T' : a.s.: Sfti: iaa*. pafeta:«; i:«, r : fimnst o»b*jaz*1 »: bc: Za a<t=>«KJWv<e n» »t t*.l:r b:	rttrn
akrrpfc tn^rcc b: r.' c~r;t» min 1-per cniii t dra.vM tkie
rrrrftrte ae p Abmb itir M tri] iti dr:: — :;>.ra jiL*i» Kif m V« ■»-»k p: bt-t-i irtbrr«. ? r t b :
i »sili,
'•T»i Cj ■ Mljl 1 »Min
B ||. -' 3 miel
Ml
•Ml te»| -»a n|
:•■ t»sj
' . . S
li OČ«J .ttkml
t
l •' : k
dr
li ieniki: 11 j « i 1 : m
■
pred n t i • s it i k t: k r i t e c t i Hsi:br» u m fc*f>* i ■ paf«3i i	poaas* !
?* sat r. irasi	i.»
i b Biki i : diatol
: f I a t Bil
H arij : • trak
f lit pO BC.T-e T kot,
. r Vd
r r h arcirira t?oi:zt v: »i.:— liir
— t&., Ti; uza r.:mira amai a:;rčriT-^i^vsasci rta kirerant atše - r aasii rt a^s ' trt « ttisr. B> ra^ta « nitaa* rzSi... Lat n..««: :t žesin irrue aa te u scapn. £ kLtr; ."o r aaj:. nac^ai r aan: ^-ksiel	ii
iiiarirr a s at srEmiasfflr r:. sic-- " *' ^ c Mani: .'ucn. :u± Dtiti. b> r311' _i,r	a rrrts :r annrr;ii;
' ar rt smr- 7 -iru ri t. str-^saiHE.
i a
•BŠB aa-i. fear. n« St k ne bsk t: na ri afec.« at:
fKfi inert Si:
_ • • * .
e e a
jI
dsera bril
E _
it 1 a d e n i č i in Krije i b s I j ^ seli n p:beit karja. a.fc	rmk e.:
danea n-MCtie aiuluc vs6t a u:
Ca;, o Mfr.j*.

k:t
U '.er pni •i at":ui«* - ma
i a a ti-i t bili t e n i ki
t Di. I hrfepid
XD S«
uk
1 .
» ^
sma^- . -aru	n t...aiir rl—	.f-iivi
■J-^mi.		at:: rt
s: tr-aašsii:	: aarant	iti. Nt
Ci r: rm.-r- ti;		f " n
Mtn na	a«.*
F-ad. kra. na e*ie
n-fRi fine: at? f rdadi«
i : i i : i
Cati. i tuu grrssr
r^ a=nk c .* b t e b £ . 1. n
n rsa j h,	a
di k t rana iantrt akata aebffeke Mt-
^ n su-B« ;,r,t , n,,r	^
u 'ite-.a tsrti*	t - . ,
Tf"* —-t: t^TS
Tim	^ ^^ : '•»bar r« k »S,
^	^ ™ nul	fa
Novo sredstvo proti jet- Kakcr| prra.Vo t sit.« ši j sta	k ritk«"
dr Sob!a r Wast :,nx.	m
K>do pr. t Vabetiair® S; u * t - h bclm-
jop? ;; ctr..rj<..' Itd: t . *. M «4 tt u pcMk a* ;f , n>troma idrarteta m oe*«E *»r.'n ^ ffvera.h kna-.ih. katerr tfcpct . t ^ prr.-^mka F>try u. ImA * f«-.: s: vati kiuv csdnTheeie oekoet r.?eHnik»' Dsca s.-p:tn-.ka ped vfintm' tiftt n v*"' MtAaljae	«,« f* tevečk io
i* mon rplivn pre^.raff ta -."VrenUod'1" t polct.ftfm *««a **it	aa ftiDf
Ako w BB»	ta
isku*. namera aw«4»t3 wHkr ri-**«**I u jetofoe budi u CTtsuasdskb :t*ab,
.;in<Jikij i r me |
Stran 195
Domoljub 1904
VsRMozdravljcna slovenska ti mladina, ki pot te sveta semkaj pripeljala je (|lgk3 in geslo tvoje: Bog in domovina v neštetih vrstah svetu pokazala je; ljubezen ta nas je prešinila in srca naša je zedinila!
Pozdravljeni, ki tam na jugu doli za pravdo svojo hrabro se borite, za čast, obal avstrijsko kot sokoli, kot neprodiren jez krepko stojite;
v	i te obali pravi ste branitelji,
vi	njč edini ste — rešitelji!
Kot solnce žarko, skalna morska stena, ljubezen bodi stalna in ognjena, Bogu in domovini le služite in složni v tej edinosti bodite!
Pozdravljena i ti, koroška četa, ki rada večkrat prihitela bi, da srca svoja, za domovje vneta za delo tukaj si razvnela bi; a žal, pred našo krasno govorico med nami vrata se zapirajo, in nanjo, kot na vbogo pastarico, z zasmehom vsi se le ozirajo. — — Oj četa mala, ne izgubi si poguma, poglej čez meje, kolika je naša truma, domov le ognja tega vsi nesite, med narodom — apostoli bodite!
Vse vas pozdravlja — raj gorenjski, vse blagoslavlja — Lurd slovenski!
Kdo ljubil ne bi zemlje krasne tč, zakaj vzplamtelo ne bi nam sreč, ko gledamo, da domovina naša dežele druge z biseri prekaša? — Le več se še od njč učimo, spoznavajmo jo — in bolj ljubimo!
A ko po zemlji tej hodili ste, gradove mnoge opazili ste, ki kot v višavi orli gospodujejo, v nižavi drugim doli ukazujejo; to sužnjosti je naše znamenje, ki trdo je, kakor njih kamenje! A sred zelenih teh gorS, obkoljenih od njih voda so cerkvice vas bele pozdravljale vesele; — kot bela jagnjeta sred paše na holmih cerkvice so naše — — to pa je znamenje rodii zvestobe — domu in Bogu!
Zvestobe te smo mi nositelji, za dom omike prave smo učitelji, zvestoba ta nas semkaj pripeljala je in v četo eno skupaj nas zvezala je!
Tam gori priča vrh naj sivega Triglava, tu doli hči njegova — bistra Sava, da dedov naših vredni sini vsi ostanemo v zvestobi do Boga in Slave se ne
ganemo!
Bog živi nado našega narčda, Bog živi duh apostolov Ciril-Metoda!
Ivan Baloh.
Pozdravljeni iz Štajerske zelene, ki kot armada k nam prihajate, da nade naše niso izgubljene, boječe z upom tem navdajate; kdo dvomil bi nad srečo domovine, ki v sebi take ima vrle sine? —
Politični razgled.
Naša državna polovica.
Ker državni zbor ni naredil državnega proračuna, je zopet napravila vlada začasno sama, kar je ravno potrebovala. Tako jo je zopet rešil § 14., h kateremu se zateče vlada, kadar je v sili. Delegaciji sta se obe obnesli, kakor je hotel minister. Državni zbor še ne bo tako kmalu sklican, pač pa bodo na jesen odprti zopet deželni zbori, ki bodo razpravljali, kar je potrebnega za vsako deželo posebej.
Ogrski državni zbor.
Ogrski poslanci sicer ne naredijo kdo-vekaj, ali ubijajo in mučijo se pa v državnem zboru še bolj kot tostranski. Tako so med tem časom dovolili precej denarja, s katerim bedo pomagali, kjer bodo take nesreče kaj škode napravile; uredili so plače železničarjem, 20. junija pa so se spravili na proračun. Ta jim daje toliko opraviti, da še dosedaj niso nič vrednega sklenili. Seje se nadaljujejo vsak dan.
Minister Stremajer umrl.
Dne 22. junija je umrl na Spodnjem Avstrijskem 81 let stari minister Stremajer, ki je ministroval v liberalnem nemškem duhu. Ko je bil prvič za ministra, je odpovedal zvezo s papežem, ki jo je pred cesar sklenil. Proti katoliški cerkvi je povsod rohnel, kjer je mogel. Ukazal je celo, da se mora pridigarjem po cerkvah pod roke gledati. Po svojih zvijačah in stanovitnosti je veliko storil za liberalce. V svoji službi je prišel do najvišjih časti. Umrl je vendar s svetimi zakramenti, spravljen z Bogom in s svetom.
Angleški in nemški vladar sta se sešla.
Angleški kralj in nemški cesar sta se sešla v mestu Kielu, kjer se bodeta osem dni razgovarjala. Razmere med Angleško in Nemčijo niso posebno prijazne, posebno na morju bi Nemec rad prikrajšal Angležu vpliv. Nemčija mora biti nasproti Angleški zelo previdna, akoravno sta si zelo v žlahti, naj si bo po rodu ali po moči.
Kako se godi Hrvatom pod novo vlado ?
Novi hrvaški ban je obljubil Hrvatom boljše čase in boljšo vlado; zato so se Hrvatje pomirili po onih groznih dneh ter verovali banovim besedam. Prvi čas je ban res dobro in pošteno vladal. Nasprotne časnike in poslance niso več tako preganjali; ljudstvu
niso branili prirejati shodov; po celi deželi se je opazil lepši stan. Ker je po odstopu prejšnjega bana Khuena deželi žugal denarni kant, si je nova vlada najela 3 milijone kron, da je imela s čim gospodariti. Treba je bilo le še ene stvari, da bi se bilo spravilo v pravi tek, namreč pravične nagodbe z Ogrsko. Dolgo časa so se prerekali v Budimpešti, ali sklenili so jo zopet po starem krivičnem načinu. Zato se je vnel po vsem Hrvaškem klic za samostojnost v denarnih stvareh. Domoljubni poslanci so poučevali narod o krivicah, ki jih bo moral trpeti še za naprej; na mnogih krajih so prirejali shode, povabili so tudi vse občine, da bi se oglasile za denarno samostojnost Hrvaške. Ali kar naenkrat je vlada stegnila svojo roko, ter jela dušiti to zahtevanje Časopise zopet za vsako troho pleni, ljudstvu prepoveduje shode, kjer se kaka občina oglasi za samostojnost, razpusti vlada občinski odbor. Tako hoče s silo zatreti nejevoljo narodovo, namesto da bi jo upoštevala in se po nji ravnala.
Z Balkana.
Položaj je v Makedoniji zopet slabji. Bolgare zapirajo, ker jih dolže, da napravljajo napade z dinamiti. Zelo gre nazaj trgovina in kupčija, tujci v naglici zapuščajo deželo. Turški sultan ne preosnavlja uredo-vanja, kakor je bil državam obljubil. Vsa stvar se je še posebej poslabšala, ko sta odšla oba tuja civilna agenta vsak v svoje kraje na počitnice! Da je temu tako, je kriva rusko - japonska vojska, ker zadržuje druge vladarje, da Turku vse popustijo. — Dobro znamenje za Balkan je, da se zbližujeta Bolgarija in Runi unij a. Pred par leti so bile razmere med obema državama kaj napete, tako da se je bilo bati hujšega. Vlani pa sta se oba vladarja obiskala, in tudi drugod se bližajo drug drugemu. Srbi bodo letos kronali svojega kralja Petra I. Priprave za to slovesnost so velikanske.
Obletnica umora srbskih kraljevskih.
V soboto, 11. junija, je minulo eno leto, ko se je zgodil strašen umor srbskih kraljevskih zakonskih. Na dan obletnice niso Srbje nič žalovali za umorjenim kraljem. V Belemgradu je bilo življenje ta dan kakor po navadi; mir se m nikjer kalil. Listi so se v rdečih tiskih spominjali žalostnega prigodka. Rajna kraljica vdova je najela tiho mašo, pri kateri je bilo nekaj ljudi. Tembolj pa bodo proslavili obletnico, ko so izvolili kralja Petra I.
Rusko-Japonska vojska.
Otepanje na suhem —- boj pri Vafankovu.
Rusi so bili na suhem tepeni že v treh večjih bitkah. Prvič so jo skupili 1. maja ob reki Jalu, drugič 26. maja pri Kinčovu in tretjič te dni pri Vafankovu, na tistem poluotoku, koder stoji ne daleč stran Port Artur. Japonci se nabirajo okoli Port Arturja, da bi ga zajeli, ruski glavni poveljnik Kuropatkin pa je zato poslal generala Šta-keljberka s kakimi 30 tisoč možmi, da bi Japoncem za hrbtom nagajali. Sem pa tja so jih zadržavali, da niso prehitro naskakovali Port Arturja, ali te dni, 15. maja, jo je skupil Štakeljberk pri Vafankovu. Japonci so se obrnili od Port Arturja in naskočili njegovo vojsko; boj je trajal vsega skupaj pet dni. Japonci so porinili Štakeljberka že prej večkrat nazaj, 15. maja pa so se zagnali vanj z vso silo. Proti jutru so zapazili ruski konjiki obilne japonske čete, ki so se drvile proti njim. Naenkrat so jeli Rusi streljati na levem krilu na sovražnika. General Štakeljberk je prijel za zastavo ter naskočil Japonce na desnem krilu, med tem časom pa so Japonci udrihali po ruskem levem krilu, tako da so ga skoro vsega potolkli. V boju je bil ubit na ruski strani izmed višjih en polkovni poveljnik in adjutant, generalni major, veliko število častnikov, skupna izguba 2000 mož; zraven tega so zajeli Japonci tudi mnogo topov. Enako velike izgube imajo tudi Japonci. V vojski je stalo na ruski strani 42 bataljonov, na japonski pa 44 bataljonov, a Japonci so imeli 200 izvrstnih topov, Rusi pa le malo. Vsled teh izgub je bila Štakeljberkova armada tako oslabljena, da bo komaj še za rabo. Zato se je jel umikati nazaj proti severu, odkoder je prišel. Ranjenci so prihiteli k skupni glavni armadi v Liojan.
Pred Port Arturjem na morju Rusi tepeni.
Rusi so se mislili 23. junija izpustiti izpred Port Arturja in se združiti z onim brodovjem, ki je pred Vladivostokom, s katerim je imel poveljnik Skridlov malo prej tako srečo. Zavoljo teme so mislili, da bodo že v kratkem skupaj z onim drugim brodovjem ko so v dalji opazili neko brodovje, ali hitro so spoznali, da je to sovražnik Zato so brž pluli nazaj. Ali japonski admiral Togo je brž zvedel za njih nakano, ter združil vse svoje ladje, rušivce ladij pa poslal naprej, da bi Ruse opazovali. Ob treh popoldne je nekaj japonskih ladij napadlo ruske torpe-dovke ter jih napodilo v beg. Nato sta se sovražnika ogibala ter dalj časa križala po
m
morju. Rus je Japoncu čisto pot zmeša!; šele proti večeru ga je Japonec dohitel ne daleč od Port Arturja, kjer ga je vso noč napadal; tako da ga je osemkrat poskušal pokončati. Ali proti jutru se je Rus umeknil v brodišče, kjer ga Japonec ni več nadlegoval. Potopila se je pri tej priliki ruska ladja „ Pol tava" in več torpedovk; mnogo ladij pa je zelo poškodovanih.
Gibanje na suhem.
Rusi pričakujejo japonskega napada pri Kajčovu, blizu tam, kjer se drži glavni ruski poveljnik Kuropatkin. Zavoljo tega bo nabral Kuropatkin tam veliko vojakov, da se bo branil pred sovražnikom. V ta kraj pride tudi general Štakeljberk, katerega je sedaj poslal Kuropatkin nagajat Japoncem. Tako zbirajo Rusi tu kolikor moči veliko posadko; tja merijo tudi Japonci, ki prihajajo pred Kajčov v treh redčh, da bi se tam združili, ter skupaj napadli Ruse. Sreča za Ruse bo, da se bo vsak čas začela deževna doba po vseh tistih krajih; tako pa Japonci ne bodo mogli marširati Rusom nasproti. Vsekakor pa se bo pri tem kraju bila večja skupna bitka, če ne še pred deževjem pa vsaj pozneje, ako se še kaj ne preonegavi.
Kje so se Japonci naučili vojskovati?
Do leta 1885. so se Japonci vojskovali še po starem, imeli pa tudi niso več nego 38 tisoč mož vojske. Ali prišel je tja nemški general Mekelj, ki je učil Japonce, kako se po novem vcjskuje. Učil jih je tako, kakor je videl doma na Nemškem, kjer so dobri vojskovavci. On je uredil, da se je vpeljala splošna vojna dolžnost, in tako zamore danes Japonska postaviti do 400 tisoč mož v ogenj. Vsi sedanji japonski generali so izučeni torej v nemškem vojaškem duhu.
Kako umirajo Japonci?
Japonce doma tako uče, da bodo, ako bl se dali vjeti, v tujih rokah mučeni in trpinčeni. Zato se Japonci po nobenem načinu ne dado vjeti, rajši smrt kakor to. Ko so vJeli nekega japonskega častnika, se je Rusom iz rok izmuznil in se vrgel z visoke skale navzdol, kjer se je razčesnil. Neki drugi je zbral vse sile, da bi butnil z glavo ob tla, to se mu ni posrečilo. Ko so šli Japonci z reko Jalu, so šli naravnost v ruske to-Pove; padala je vrsta za vrsto, ali gazili so Cez kupe mrličev, da bi Ruse nagnali. To I® res junaštvo- Tudi Rusi so pravi junaki. vJeti se ne dado, dokler je kaj življenja v njih. Na glasu so Rusi zavoljo svoje šega-
vosti. Niti v najhujšem trpljenju jih ne zapusti dobra volja. V nekem topničarskem boju so jim ušesne mrene popokale, da jim je kri tekla iz ušes, pa so se še vkljub temu smejali med seboj. Veselje jim prikrajša mnogo bridkih uric, ki jih morajo prestati v vojski.
Sedaj je Štakeljberk v skrbeh, kaj da bo ž njim. Japonci mu mislijo namreč pot zapreti ter ga od več strani napasti, da bi ga do zadnjega uničili. Štakeljberku so namreč tri japonske divizije za petami. Od ene strani je general Kuroki, od ene Oku, od zadnje pa general Nodzu, ki je šele zadnji čas prišel na bojišče. Kaj bo s Štakeljberkom, se dosedaj še ne ve.
Rusko junaštvo na morju — 5 japonskih ladij potopili.
V tistem času, ko so bili Rusi tepeni na suhem, so na mokrem zadali sovražniku velike udarce. Rusko brodovje se je umek-nilo iz Vladivostoka ter se spustilo na odprto morje, da bi Japonce pri prevozu njih vojakov zadrževalo. Admiral Skridlov, poveljnik tega brodovja, se je podal najpreje proti japonski zemlji ter pri Simonoseki napadel japonske prevozne ladje, ki so vozili vojake na Korejo. Skridlova je zapazila najprej japonska ladja, ki je malo spredaj plavala ter se brž obrnila, da je sporočila drugim ladjam nevarnost. Več ladjam se je tako posrečilo uiti, a »Hitahimaru" in „Sadomaru" ni bilo več mogoče. Rusi so jeli streljati nanje, tako, da je bilo v par minutah okoli 200Japoncev mrtvih. Krov ladje je bil do zadnjega pokrit z mrtvimi; angleški kapitan je skočil v morje, prvi inženir je bil ubit, veliko častnikov si je pa samih vzelo življenje. Nato je Skridlov potopil obe ladji z možmi vred. Na ladjah je bil en cel polk s poveljnikom in zastavo, vsega skupaj 1400 mož. Mnogo jih je poskakalo v morje ter si rešilo življenje. Nekateri pravijo, da so bile japonske izgube večje, kakor pa ob reki Jalu. Kolikor jih je po morju plavalo, jih je rešil ruski parnik Gromoboj. Japonski ladji sta bili dolgi po 125 m, široki do 20 nt. ae isti dan je Skridlov pot prestrigel drugemu prevoznemu parniku „Izumimaru", ki je peljal vojake, in ga obkolil s svojimi ladjami. Ruski poveljnik je ukazal sovražniku, da naj se uda, zato mu je dal nekaj časa za premislek; ko pa se po preteku tega časa ni udal, ga je dal poveljnik potopiti in prestreliti. Ko so se Rusi še malo po-mudili na morju, so dobili v pest še dve japonski jadrnici Javata" in „Ansej", kateri so tudi potopili Tako so pokončali Rusi Japoncem kar pet ladij, celo vrsto vojaških čet in mnogo vrednosti. Ko je Skridlov do
segel svoj namen, se je vrnil nazaj v Vladivostok, in nobenega moža ni izgubil ter nobene ladje poškodoval. — Ko so Japonci v domovini zvedeli o teh nesrečah, ki so jim jih Rusi prizadeli, so bili zelo razburjeni; od glavnega poveljnika zahtevajo, naj se umakne, ter naj stopi drug na njegovo mesto, ki bo znal prevozne ladje varovati pred ruskimi napadi. Admiral Kamimura, tako mu je ime, je zasledoval ruske ladje, ali dobil jih ni nikjer, ker so se hitro umeknile na varno v Vladivostok. Ta nesreča ga bo sedaj gotovo iz-modrila, da ne bo več puščal ladij brez varstva.
LIBTSB.
čarovniška palica.
Priobčil A. M. G.
(Konec.)
Treba je bilo oditi k počitku. Nekoliko prestrašeno je vstajal komisar.
„Lovec", je dejal, »jaz pričakujem od vas, da mi pripeljete čarodejca. Preskrbite mi ga! Gotovo se ne bodete kesali. Če bo-demo našli milijon, govoril bodem pri knezu za vas in poslal vam bo zlato svetinjo ali kaj takega. Jaz bom to gotovo dosegel, ker sva s knezom najboljša prijatelja in sva ga že večkrat skupaj pila." Tako in podobno je lagal komisar staremu lovcu. „In še nekaj vam imam povedati. Knežji komisar ni vražar. Čarodejna palica ima neko naravno moč. To si zapomnite!"
„Lahko noč, gospod komisar", se je odrezal lovec.
Nato je šel komisar Kljunač v svojo spalnico. Brat mu je posvetil v veliko in krasno dvorano, ki je imela na stenah raz-obešene slike starih opatov, katerih obrazi so izza črnega ozadja mrko gledali na roparja samostanov. Brat je odšel nazaj. Komisar Kljunač je bil sam v obširni dvorani; vse je temno, le plamen sveče trepeta na spalni mizici. Kljunač se ozre po stenah. Streslo ga je. V obilici zavžito vino je oživilo njegovo domišljijo in začel je premišljevati o tem, kar mu je pripovedoval lovec.
To je trajalo le nekaj minut; nato skoči k vratom in zakriči: „Lovec! brat!"
Kmalu prideta brat in lovec.
„Kaj želi vaša milost, gospod komisar?"
»Stopita oba z menoj v dvorano", za-pove Kljunač in potegne meč iz nožnice. BLovec! brat! takoj oglejta celo sobo, če se ni morda kdo notri priplazil. In kjer naletita na koga, prepodita ga — razumeta?" Tako je zapovedal komisar in je dajal samemu sebi pogum. Začel je rohneti in vpiti: „Če se je kdo prikradel v sobo, mu zapovem,
da prileze takoj iz svojega skrivališča in mi razodene svoje peklenske namene."
To je bilo dobro, da je komisar glasno kričal inpri tem ni slišal smehulov-čevegr., ki je bil silno zadovoljen, da je dosegel svoj namen.
Ko je pretaknil z bratom vse kotičke, je naznanil komisarju: „Vaša milost, v sobi je vse v redu!"
„Odidita!" zapove Kljunač.
Ko je lovec že odšel, se je obrnil Kljunač s čudovito ljubeznivostjo proti bratu in mu rekel: „Povejte mi, brat Albin, ali ste že videli kaj strahov v temle samostanu?"
Brat se je nasmehnil. „Vaša milost, gospod komisar, ni vam treba skrbeti; ta hiša je v božjih rokah!"
„No, dobro, torej ni nikakih strahov!"
Gospod Kljunač je pokazal pri zadnjih besedah na podobe opatov in je nadaljeval: „Tudi umrlih opatov niste še videli hoditi okoli. No to se večkrat pripeti."
„Mi upamo, da so v nebesih", je odvrnil mladi menih resno. »Mir božji vlada po dnevu in po noči v tej hiši. Tu ne poznamo drugega strahu nego greh. Greh je najhujši strah."
„Čisto lepo, brat Albin", deje uljudno Kjunač, .jaz upam, da pri tem ostane. Toda gotovosti je pa vendarle treba. Odkrito vas vprašam: ali imate blagoslovljeno vodo v tej sobi?"
Začuden je opazoval brat komisarja. Kaj bo neki počel napredni in brezverski gospod z blagoslovljeno vodo? Morda misli uganjati neumnosti z njo?
Gospodu komisarju se je bralo vse kaj drugega preje na obrazu nego to, da bi se norčeval. Lasje so se mu naježili. „Lepa navada", reče, „dobro, da imajo po samostanih vedno dosti blagoslovljene vode."
Pri teh besedah se je poškropil z blagoslovljeno vodo.
„Jeli to prava blagoslovljena voda?" je prašal komisar in kazal svoje prste bratu.
„ Seveda, gospod komisar."
„Hvala, ljubi brat Albin!"
Brat je odšel, gospod Kljunač pa je skrbno zapahnil duri in vzel posodo z blagoslovljeno vodo v roke. In če bi bil kdo gledal skozi okno, videl bi bil imeniten prizor: napredni gos pod knežji komisar, njegova milost gospod Kij u-nač, koraka po sobi gorindoli, od stene do stene in škropi tla,stene, okna in vrata z blagoslovljeno vodo. Tudi posteljo in tla pod posteljo je poškropil tako, da je porabil vso blagoslovljeno vodo. Ko je zlezel pod odejo, je še vedno s strahom kukal po stenah in po slikah, ki so visele na steni. Vsak trenutek se mu je dozdevalo,
da se premika slika koščenega opata proti
njemu in mu žuga.
To noč gospod komisar dalj časa ni
mogel zaspati. Dpgodbe, ki jih je pripovedoval lovec, slaba vest - vse to je močno vplivalo nocoj na njegovo dušo. Oni na predni gospod, ki je pred dvema urama vpil: „Vraže vse to: križ in blagoslovljena voda", veroval je sedaj trdno na čudovito moč b 1 ago-slovljene vode.
II.
Drugega jutra na vse zgodaj je korakal Figi skozi gozd in se jezil sam pri sebi nad neumnim Kljunačem in nad gospodo v Mo-nakovem. Silno je bil jezen, ker mu je komisar dal to neumno povelje.
„Neumen mora človek postati", pravi sam pri sebi, „čisto neumen, in to v 35. službenem letu. Po čarovniško palico me pošlje ta tepec neumni, mene, starega lovca, kot pošiljajo otroke po polže. Vrbovo šibico bi človek odrezal in v slano vodo pomočil: to bi bilo za samostanskega tatu iz Mona-kovega. Ali pa naj bi se odprla zemlja in sam peklenšček naj bi zlezel nadutemu komisarju v nos; ko bi bila nasvetu taka ča-rovniška palica, šel bi za njo po vseh štirih, kamor bi kdo hotel."
To poslednje je lovec gotovo močno želel. Isto je potrdil tudi lovčev pes s tem, da je začel prav močno lajati: „vav, vav". Nato začne grozovito cviliti in se zaletavati v človeka, ki se je branil s palico.
„Hektor, nazaj!" kriči lovec in sname puško z ramena, da bi ustrelil.
„Stoj! ali pa te ustrelim", zakliče potepuhu. Ta je takoj obstal in se ni upal geniti.
„Tako, cigan, sedaj si vendar v mojih rokah. To je že četrtič! Kaj si lovil?"
»Nič nisem lovil, gospod gozdar", zakliče potepuh, „samo par ptičev bi bil utovil."
„Ne laži", gromi lovec nad njim, .skopce si nastavljal; kje so? Gotovo si že zadavil kozla."	*
„Tako gotovo kot živim, da nisem nastavljal skopcev in da nisem drugega mislil nego ptiče loviti; poglejte limance".
Lovec se obrne in opazi limance. „Saj res ni drugega nego limance", pravi sam pri sebi. Toda v tem hipu plane potepuh na lovca, da bi mu izvil puško iz rok. Toda stari Figi je bil močan. Ko prileti pes na pomoč, zgrabi capina in ga telebi na tla Lovec vzame palico, katera je padla capinu iz rok, in pošteno premikasti potepuha.
„Tako, to imej za plačilo za zavraten napad; sedaj pa stopi tri korake pred mene!" Potepuh začne prositi: „Izpustite me; gotovo se ne povrnem več sem na Bavarsko. Kazno-
vali ste me zadosti; gotovo sem že ves klo-basast; prosim lepo, gospod gozdar."
„Ti si capin in ostaneš capin", mrmra lovec, „poberi se!«
„K Mariji grem na božjo pot, če me izpustite, gospod gozdar!"
„No, tam te ravno pogrešajo", odvrne stari Figi in se prime pri teh besedah za čelo kot bi si bil nekaj posebnega izmislil. In res si je izmislil nekaj posebnega Kmalu reče capinu: „Ti, Kari, ali znaš kopati zaklade?"
Capin gleda začudeno na lovca.
„Vi menite, če znam krasti?" vpraša prebrisani cigan.
.Ne, vprašam te, če znaš zaklade izkopavati — v pravem pomenu besede. Vprašam te, če znaš dvigniti iz zemlje zaboj, ki je napolnjen z zlatom, katerega čuvajo čarovnice in zaklete gospodične. To znaš gotovo", reče lovec.
Cigan miga z rameni.
„Zlagati se komu, to znam; zakladov kopati pa ne znam", zatrjuje potepuh.
„In jaz vem, da znaš!" zakliče lovec.
„In jaz pravim, da ne znam!"
„Ti znaš, in ti mi boš pomagal dvignili zaklad!" kriči stari Figi. .Čepa ne znaš,te popeljem pred sodišče!"
Cigan je razumel in rekel boječe: „Da, da, torej znam dvigniti zaklad!"
„Ali imaš tudi čarovniško palico, da bodeš tudi našel zaklad!"
„N;mam!" zatrjuje cigan.
„Jaz dvomim, da bi je ne imel, in ti jo moraš dobiti; v desetih minutah mi jo imaš pokazati, drugače se ti bo slabo godilo!"
.Dobro, dobil bom palico!" Pri teh besedah seže v bližnji leskov grm in odlomi palico, ki je imela na koncu dve rogovilici.
„Ti pojdeš z menoj h gospodu knežjemu komisarju in bodeš rekel, da znaš dobiti zaklade."
„Ne, ne, prosim, gospod lovec! Le k ni-kakemu visokemu gospodu ne; ta me gotovo obesi. Ne, tega ne bom rekel!*
.Pač rekel boš — ali pa te odvedem v ječo."
„Mamela mia", stoče cigan, „seveda bo-dem rekel tako gospodu komisarju, kakor zahtevate...."
Jutri zjutraj moraš dobiti s pomočjo čarovniške palice v samostanu zaklade in jih izročiti gospodu komisarju!"
Ves obupan gleda rumeni sin Azije starega lovca in pravi: „Kako vendar storim to? Tega vendar ne morem! In če ne dobim, me obesi. Ne, ne!"
„M61či, cigan", zakriči lovec »pripraviti moraš vse potrebno, da dvigneš zaklad. Ce mi tega ne storiš, potem se lahko pripravi na zapor. In sedaj o tem nikake besede več Prepovem si vsak ugovor!" i
popoldne se zglasi stari Figi pri gospodu Kljunaču in mu predstavi čarovnika. Cigan je spoznal svoj siten položaj in začel grozovito lagati o zakletih kraljičinah in o ogromnih samostanskih zakladih. Pri tem je opazoval s svojimi velikimi očmi lepo dvorano, kjer se je nastanil Kljunač. S posebno pozornostjo je opazoval zlato komisarjevo uro in njegove prstane na roki; gledal je tudi za peč, kjer je imel komisar velik železen zaboj, v katerem je bil shranjen zaplenjeni denar.
}ako uljudno je ravnal komisar s ciganom, ker je bil trdno prepričan o velikih uspehih.
*
> *
Naslednjo noč so se zbrali v samostanski sobi sledeči gospodje: Komisar Kljunač, trije njegovi adjunkti, lovec in cigan. Gospod komisar je dajal navodila, kako se imajo vesti.
..Torej ta je mož, ki nam pomore do imetja", začne in pokaže na cigana, ki se je silno kislo držal; »ta je poklicani mož, otrok lune, otrok sreče, ki je bil rojen na rdeči zemlji." V resnici pa cigan o sebi ni drugega vedel nego to, da je bil rojen; kje, kedaj, za to se ni brigal; spominjal se je samo tega, da je imel v mladosti dva brata, ki sta ga oba pošteno pretepavala. Gospod Kljunač nadaljuje: „Mi moramo za njim, kamor nas popelje. Ko pridemo na določen kraj, vstopimo se okoli njega in položimo meče navzkriž. Potem počakamo toliko časa, da se pokažejo zaboji z denarjem. Zaboji se nato odpro in izpraznijo. Govoriti ne sme nihče. Vsakemu je pod smrtno kaznijo prepovedano ! črhniti samo besedico. Če bi imel kdo kaj posebnega, potem sme samo cigan stopiti iz kroga!"
Cigan pobere vse potrebno, kar je rabil pri svoji čarovniji. »Če imam le vse pri sebi", reče resnega obraza. .Če mi manjka najmanjše stvari, potem bo vse zastonj".
»Kaj naj storimo potem? — Ti mi daš znamenje in jaz ti prinesem*, pripomni Kljunač.
»Za cel svet ne, gospod komisar. Tega ne smete storiti. Krog mora ostati sklenjen; če bo kaj manjkalo, poiščem si sam. Pa saj tako ne bo nič manjkalo; vse bo šlo gladko kot kača iz luknje."
Luna se prikaže na obzorju; cigan dd znamenje, in cela družba se poda na delo. Stari lovec je ostajal zadaj.
Minulo je pol ure; a komisija je še vedno hodila molče po samostanu. Sedaj so se ustavili tiam, kmalu zopet drugod; šli so dalje in poizkušali na mnogih krajih moč čarovniške palice — a vse zastonj. Kmalu Pokaže cigan odprta kletna vrata in družba se poda z bakljami v klet. Zadaj ob steni stopa cigan s čarovniško palico v roki. Na-
enkrat dvigne palico in jo zopet spusti nižje. Komisar Kljunačeva milost so se potili samega veselja in dali znamenje, da je treba napraviti krog. Takoj so ga ubogali. Cigan je mrmral v svoji ciganščini besede, katerih ni nihče razumel. Potem se skloni k tlom nad veliko železno ploščo, ki jo je našel na tleh. Iskal je po žepih, pogledal obupno po možeh in stresel glavo.
Kmalu se dvigne in dd navzočim znamenje, da je pozabil kladivo in da je mora iskat; takoj se splazi iz kroga in odide iz kleti.
Ko pride na dvorišče, se ozre semintja in se poda naravnost v sobo gospoda komisarja. Na mizi so ležali prstani, ura in zlata posodica. Te malenkosti in še več drugih spravi cigan po žepih in si naveže še precej veliko culico ter odide nazaj na dvorišče.
Čez nekaj trenutkov je bil zopet na dvorišču s culico na rami. Ko je odhajal skozi velika samostanska vrata, je zaklical bratu vratarju: »Visoka milost, gospod komisar, so zapovedali, da takoj zaprete klet in sicer brez najmanjšega ropota."
„Vse storim", odvrne brat in zapre lahno kletna vrata.
Zunaj v senci samostana pa je izginil cigan. Čulo se je le rezenje potoka in se polagoma izgubljalo v noč. Zviti cigan pa je bredel po potoku med jelšami. Noben pes ni mogel dobiti njegovega sledu, ker se je njegov sled izgubil v potoku. Luna pa je svetila in smehljaje zrla na prebrisanega cigana, ki jo je tako dobro pogodil.
V kleti so stali fe vedno štirje možje v krogu z meči navzkriž in čakali cigana.
Seveda so ga čakali samo štirje, ker peti — namreč lovec — je samo čakal, kako se bo stvar iztekla.
Vsi so molčali; Kljunač bi bil gotovo vsakega prebodel, kdor bi se predrznil črhniti samo besedico. Minule so minute, minule so četrti — a cigana ni bilo nazaj. V samostanskem zvoniku je bila ura devet, bila je četrt na deset, pol desetih. Gospodje so se začeli spogledovati. V samostanu so ugasnile vse luči.
Ura v zvoniku udari tričetrtnaenajst! »Sedaj ga ne bo!" izpregovori nekdo. — Nihče ni vedel, kdo je to izpregovoril.
„Obesil ga bom! Ukleniti ga bom dal", se zjezi naenkrat gospod Kljunač, »lump, vagabund, zločinec! Ven iz kleti, da ujamemo tega cigana in ga obesimo!"
Vsi štirje so tavali po temni kleti in iskali vzhoda. Butali so drug v drugega in stopali drug drugemu na noge. Končno so našli izhod. Kot besneč bivol je treščil Kljunač na vrata in tulil ne meneč se za svojo komi-sarsko čast. Kmalu priteče brat in odpre vrata.
Brat je povedal, kaj mu je cigan naročil, in da je moral zapreti vrata.
»In kaj je bilo potem?" vpije Kljunač. »Kam jo je ubral?"
»Izginil je, vaša milost!"
Kljunač se poda v svojo sobo. Samo en pogled po sobi in vedel je vse, kar se je zgodilo Kmalu začne kričati in besneti. Zlata ura, zlata posodica in prstani — vse je izginilo. Železni zavoj je bil odprt in prazen. Poleg vsega tega je vzel cigan še dve pištoli, ki sta ležali na mizi. Tudi nekaj srajc, hlač in črevljev je manjkalo. Na mizi je pustil cigan listič, na katerem jc bilo za-pisamo sledeče:
Če krasti sme po samostanih ta knežji komisar Kljunač, zakaj bi jaz ne smel tatovom ko reven vendar sem berač!
Zastonj so preiskali vse kotičke. Ukradene stvari so izginile in cigan tudi. Iskali so — izpustili pse, sledu niso mogli dobiti.
»Čarovnika je vzela luna", pripomni šaljivo Figi. »In ravno sedaj luna zahaja in naših čarovnij je konec."
Niso več iskali. Cigan pa je skakljal veselih korakov dalje s svojim plenom. Odšel je proti tirolski meji. Izginil je za vedno. Nastanil se je nekje kot »pošten" mož in živel življenje »pravičnega".
Gospod komisar Kljunač pa se je podal še isti dan s svojim spremstvom nazaj v Monakovo. Sram ga je bilo, da ga je prekanil tak potepuh.
Lovec Figi je pa še dolgo let rad pri povedoval o Kljunaču in prebrisanem ciganu.
Modeli za nosove. Kako iznajdljiv je človeški duh, da pomaga naravi ter zboljfia njene nedostatke! Kaj ao vsa mazila ter drugi pripomočki proti najnovejči iznajdbi, katero inserira neki pariški ženski list. Ta injerat ae glaai: »Priprava za zboljšanje noaa. Z njo se nosovi zožujejo in zmanjču jejo. Na aahtevo ae pošiljajo modeli. To bo toaletno mizo dam pomnožilo za eno pripravo.
Klobase iz slonovega mesa. V Gentu t Bslgiji bo morali te dni ubiti alona, ki je iivel že dolgo vrata let v zoološkem vrtu. Njegovo meso je kupil neki tamkajšnji me* sar, ki je naredil is njega 3800 funt frank-furtarskih klobaaio, ki jih je čudovito hitro prodal. Vsi, ki so poskušali te klobasioe, bo rekli, da ao bile prav delikatne. Srce, ki je tehtalo 40 funtov, je prodal na „fete\
Razgled po domovini
Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah se je obnesel sijajneje, kot smo pričakovali. Udeležba je bila naravnost ogromna. Veliko nad 8000 mladeničev in mož iz vseh krajev naše domovine, med njimi okoli 1400 iz zelene Štajerske, je prihitelo na Brezje k Brezmadežni. Na uvodnem mestu smo začeli s poročilom o celi slavnosti, ki bomo v prihodnji številki nadaljevali. Za danes kličemo samo: hvala vam, mladeniči in možje da ste poslušali naš klic; prepričani smo, da vam ni žal. Hvala pa tudi vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu. Marija naj povrne vsem tisočero!
Umrl je čast. g. Anton Lombar na svojem rojstnem domu na Trsteniku dne 28. junija. Pokojnik je služboval v Žužem berku, v Postojini, nazadnje v Cerkljah. Bil je čvrst in zdrav gospod, a nekoč se je pre-hladil v postojinski burji ter tako dobil kal bolezni, ki je mladega duhovnika položila v grob. Priporoča se v molitev! —
Za župnijo Črmošnjice je od kneza Karola Auersperga prezentiran č. g. župnik Jakob Lebar.
Letošnji novomašniki v ljubljanski škofiji, a) iz IV. leta: Bajec Ludovik, Hrenovice 24. julija; Bartel Bertold, Semič 24. julija; Dežman Ivan, Radoljica 24. julija; Lavtarjosip, Železniki 31. jul. PeriAlojzij, Stara cerkev na Kočevskem 17. jul.; Podbevšek Jernej, Vranja peč 24. julija; Zgaga Andrej, Kropa 24. julija; Žnidaršič Anton, Dobrepolje 24. julija; Zust Ignacij, Štanga 31. jul.; b) iz III. leta: Borštnar Ivan, Zlato polje 31. julija; Koželj Matej, Tunjice 24.julija; Kralj Alojzij, Višnja gora 17.julija; Kurent Alojzij, Višnja gora 24. julija; Prešeren Josip, Smolinja vas 24. julija; Štrubelj Ivan, Polica 31. julija; Sušelj Matej in Prijatelj Vladimir, ki pa prejmeta prez-biteriat v drugi polovici meseca avgusta.
Vojska na Daljnem Vzhodu. Izšel je tretji zvezek tega velezanimi-vega dela. Vsebina 3. snopiča: Torpedo; Kako pa torpedo spraviti v vodo; Napadi na Port Artur; Vladivostok; Brezuspešno bombardiranje Vladivostoka; „Branderji"; Japonske vojne sile; Ruske vojne sile; Rusko vojno brodovje; „Mandžur, pridi vun!" Slike: Sibirska železnica v snežni vihri; Bojna ladja zavarovana z mrežo proti torpedom; Čoln ruske ladje izpusti torpedo; Vladivostok; Torpedo po eksploziji; Torpedo; Terauši, japonski vojni minister; Ruski car Nikolaj II. se pripelje na Dunaj 1. 1903; General Steselj, ruski poveljnik v Port Arturju; Na severu v hudem mrazu. — „Vojska na Daljnem Vzho-
d uu izhaja dvakrat na mesec Naročnina za en letnik (24 snopičev) stane 4 K 80 vin. Pol letnika (12 snopičev) stane 2 K 40 v. Posamezni snopiči se dobivajo po 20 v. v vseh knjigotržnicah in prodajalnicah pisalnih potrebščin. Kdor naroči deset izvodov, dobi enega zastonj. Naročnina naj se pošilja na upravništve.Dom in Sveta" v Ljubljani.
Za resnico. Spisali slov. bogoslovci Uredil Andrej Orehek. — V Ljubljani 1904. — Tiskala Katol. tiskarna. - Izdali in založili slovenski bogoslovci. — Ravnokar je izšla ta krasna knjiga; ki je najlepše iz pričevalo velikemarljivosti naših bogoslovcev Njena vsebina je: Leopold Turšič: O duši, ki se je vrnila. Pesmi. Ljubljana. — M Sla-vič: To be, or not to be . . . . Dunaj. — V. Žolgar: Ali je materija večna? Maribor. — Jernej Pavlin: Evolucijska razlaga religije. Ljubljana. — Anton Vadnal: Stvarniku najlepši dar. Ljubljana — Jern. Podbevšek: Avtentija evangeljskih dejstev. Ljubljana. Fran. Ks. Grivec: Kristus pred sodnjim stolom moderne kritike. Innsbruck. — I. Mo horov: Dve sliki. Gorica. — Jernej Pavlin: In na ta skalo bom sezidal svojo cerkev. Ljubljana. — Fr. Ks. Lukman: Teizem in moralni red. Rim. — Anton Berk: Kristus in delo. Maribor. — Josip Srebernič: Stanko-tov greh. Črtica. Rim. — I. Mohorov: Iz tajen umetniškega srca. Črtica. Gorica. — Andrej Orehek: Za resnico. Dramatični prizori. Ljubljana. Slike: Naslovna slika (na ovitku). - Risal Ivan Kogovšek, bogoslovec v Ljubljani. — Izvirne vinjete. — Skladbe: Couplet k XIX. prizoru v spisu »Za resnico" č. g. Fr. Kimovec. Bled. Pesem k XXI. prizoru v spisu „Za resnico" preč. g. Jakob Aljaž, Dovje. Dneva nam pripelji žar ... preč g. Jakob Aljaž, Dovje. Naša zvezda ... preč. g. Jakob Aljaž, Dovje.
Gorenjske novice.
* Otrok utonil. Na Vranji peči je 10. pr. mes. utonil štiriletni Florijan Podbevšek. Pred hišo je bil sod, v katerem se je nabirala kapnica. Varuh, „ta šantovi Fran-celj", se je za majhen čas odstranil. Deček je brž pristavil desko ter po nji splezal sodu do vrha. Hotel je menda piti vodo. Nagnil se je Čez rob polovnjaka, ki je bil skoraj do vrha napolnjen z vodo. Pil je, nazaj pognati se pa ni mogel. Ko je prišel Francelj našel ga je mrtvega. Zgornji del života je visel v sod, noge so se dotikale prislonjene deske. Zadušil se je. Samo lasje so bili ne-
koliko mokri. Z ročicami se je opiral ob rob soda. — Otroci niso nikoli dovolj za. varovani!
Iz Kamnika poročajo, da ondi snu-jejo „Društvo v pospeševanje prometa za Kamnik in okolico".
® Ponesrečen! „ofreht\ V Rovih prj Kamniku sta Janez Rode in Franc Kočar županu napravljala „ofreht". Pri tem sta se posluževala tudi topičev, katerih eden se ni hotel vžgati. Šla sta topič bližje pogledat v trenutku je pa topič počil. Rode in Kočar sta bila težko poškodovana po obrazu
*	Iz Zg. Tuhinja. Dne 31. maja jel izvoljen v Zg. Tuhinju dosedanji g župan Jernej Hribar z vsemi glasovi, za svetovalca pa Primož Matjan in Franc Hribar
*	Električna razsvetljava v Kropi. Iz Krope nam pišejo: V Kropi na CJorenj-skem dobimo električno razsvetljavo, žal, di samo 70 luči. Ravnateljstvo prve žebljar!« in železo-obrtne zadruge si jo je omislilo r svojih prostorih. Vsa za to potrebna dela se že izvršujejo. Pričakovati bi bilo. da bi se ne delalo v nedeljah, kakor se je to zgodilo dne 12. t. m.
*	Na črešnjl obstreljen. Lovro Be-nedičič je zlezel v SKofji Loki na Kodrovo črešnjo. Koder ga je zasačil in dvakrat ustrelil na Benedičiča. Drugi strel je zadel Benedičiča v glavo. Benedičič je mor 1 v Ljubljano po zdravniško pomoč.
*	V Kamnitniku se je zopet ponesrečil neki delavec, ki so ga prepeljali v ljubljan sko bolnico.
0 Umrlega Aleksandra Guzelj, finančnega koncipista v Litiji, rojenega v Škofji Loki, so pripeljali v Loko in ga položili k večnemu počitku poleg rajnega očeta. Pogreba se je udeležilo precej gospode, največ sorodnikov iz raznih krajev. Pred hišo it na grobu so peli pevci — prijatelji. Rajni je bil še le v 29. Ie*u in je zapustil mlado vdovo in komaj par tednov staro hčerko. Naj v miru počiva!
*	Nagle smrti je umrl FeliksJamnik, Petrčev s Sp. Trga. Ob treh zjutraj je spat k Bručkovemu Lovrencu v špitalski kleti. Zjutraj se je slabega počutil in še nekoliko poležal. Ob 7. uri je šel revež Lovrenc k maši, oni pa je med tem izdihnil- -Vzrok smrti bo najbrž žganje, katerega se je prejšnji dan le preveč navlekel.
*	Slovensko katoliško delavsko društvo v Kropi je priredilo v nedeljo, 12. t. m., predstavo z naslednjim vzporedom:
1.	„Sokolskaa, moški zbor (A. Foerster).
2.	Igra „Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. 3. »Slovanski brod",
zbor (F. Gerbič). Vse vloge so bile natančno prevdarjene in izvršene. Ljudstvo se je jako pohvalno izražalo nad našimi igralci. Pri tej predstavi se je pa tudi posebno odlikoval moški pevski zbor pod vodstvom g. J. Legata. Torej vsa čast pevcem in igralcem, kateri se ne strašijo truda. Želeti bi bilo, da bi se pri nas večkrat kaj enakega vprizo rilo, ker se ljudstvo zelo zanima za predstave; to priča, ker je bila dvorana natlačeno polna občinstva.
*	Novo prostovoljno gas. društvo so ustanovili v Vižmarjih. Vpisalo se je 23 članov. Načelnikom je izvoljen g. Josip Arhar, posestnik v Vižmarjih.
*	Straši v Srednji vasi pri Goričah. Neko človeče, pravijo, da je bil profesor na več krajih tam doli okrog Semiča, sedaj pa pravijo, da ni več profesor, ampak „pri-vatir", hodi okrog, ljudi hujska proti katoliški stranki in bega. Usiljuje umazani „Slo-venski Narod" in še gršega »Gorenjca". Seveda skoraj povsodi prav imenitno skupi. Svetujemo temu „privandrancu" in „nebodi-sigatreba", da naj nas pusti pri miru in naj nam pusti katoliško prepričanje. Če nas ne bode pustil pri miru, se mu bode zgodilo tako, kakor na Strekljevcu in v Starem trgu.
0 Iz Tržiča ne morem ničesar poročati Vsi spimo. Komando ima „nemškiMihel", mi vsi pa hočemo biti ponižni sluge. Pa kaj hočemo ? Ako bi nas Mihel le grdo pogledal, bi strahu skoprneli pred njim. Torej raji molčimo in trpimo. Predno nas pogoltne,^ bomo že še enkrat glasno zdihnili, da zveste, da „Slovencev" ni več v Tržiču. — Lahko noč! k spanju narodne nezavesti, kliče Vam dopisnik.
*	Kiklo namesto hlač naj nosi znani liberalni komandant Konšek na Trojanah. Zakaj? Zato, ker je snedel svojo besedo. Obljubil je bil 200 kron za pripravljalna dela nameravane železnice skozi Tuhinjsko dolino. Ko so ga pa za te kronice tirjali, je bil zelo hud, in ni hotel dati. Morali so ga dati dohtarju čez!
*	Iz Mekinj. V nedeljo, dne 19. junija, je v tukajšnjem katol. slov. izobraževalnem društvu imel preč. gospod kanonik Janez Sušnik iz Ljubljane vrlozanimivo predavanje. Veleučeni gospod je z ozirom na rusko-japonsko vojsko prav poljudno popisoval bojne ladije, silne topove in torpedovke. Našemu društvu naklonjenemu gospodu kanoniku: Lepa hvala za trud! - Iz poročil prvega občnega zbora, ki se je tudi ta dan vršil, povzamem, da je imelo društvo v minulem letu 83 članov. Časopisov pa do novega leta 5 iztisov „Slov. Lista" in 5 „Mira"; po novem letu pa 9 iztisov „Slovenca" sobotne izdaje. Knjižnica šteje nad 100 knjig. Predavanj je bilo troje, dramatičnih predstav 9. Finančno stanje ni bilo ravno neugodno,
vkljub nad 700 K izdatkov ni bilo deficita, pač pa je ostalo še nekaj kron v blagajni.
* Iz Boh. Bistrice. Na dan sv. Alojzija je priredilo tukajšnje učiteljstvo s šolskimi otroci izlet. Odpeljali smo se na vozeh k sv. Duhu ob Boh. jezeru, kjer je bila sv. maša, pri kateri so peli jako ubrano šolski otroci. Kmalu po maši, ko so se otroci nekoliko pokrepčali, smo se odpeljali naprej ob jezeru, ter se ustavili kake pol ure pred Savico. Na prijaznem kraju so se vršile otroške igre; otroci so dobili tudi krepčila, odtod pa so šli otroci zadnjega oddelka k Savici, kjer jim je g. nadučitelj razkazal slap, krasoto Bohinja. Kmalu smo se vrnili nazaj, kjer so ostali šolarji med igrami pričakovali; nato se vsedli zopet na voze ter odpeljali nazaj na Bistrico. Šolarjem bode gotovo izlet ostal v trajnem spominu. Da se je izlet tako lepo obnesel, gre hvala g. nadučitelju in gospodični učiteljici, kakor tudi gospe g. nad-učittlja in gospema Ceconi in Fritz — Isti dan so imeli tudi šolarji iz Srednje vasi izlet k sv. Duhu. — Vsled vednega deževja je boh. Sava tako narasla, da je podrla v noči med 26. in 27. t. m sledeče mostove: most žel. podjetništva Chierici pri Lozih, most verskega zaklada Podkoritom in pa most žel. podjetništva Redi proti Beli. - V nedeljo, 26. t m., so se na Bistrici v gostilni delavci stepli. Neki primorski delavec je dobil več ran z nožem.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Vlomi v Litiji. V noči od 13. na 14. junija je bilo vlomljeno v Litiji v gostilne pri »Fortini", pri „Lajovicu" in „na pošti". Povsodi je neznan tat nekaj stvarij odnesel.
f Strašna nesreča na južni železnici. V bližini čuvajnice štev. 614. pri Lazih se je dogodila v ponedeljek, 20. junija, strašna nesreča. Pridrdral je okrog polnoči vlak; zavori čez cesto sta bili zaprti: na tiru pa je bil voz in na njem Janez Zavrl in Matija Lončar iz Kresnic doma, ki sta na vozu naj-brže spala. Vlak ju je zadel, vrgel daleč proč, da sta bila takoj mrtva. Tudi konj se je nekaj poškodoval. Imenovana reveža sta peljala prejšnji dan črešnje v Ljubljano, a nazaj grede našla tako strašno smrt. Kdo je kriv takih nesreč, naj se že enkrat preišče.
f Mlad tat je brez skrbi Nace Rus, ki jih ima šele 16 in je tam od Temenice doma. Bil je že večkrat radi hudodelstva in tatvine kaznovan. Letos si je zbral litijski okraj za svoje delovanje. Meseca marca je vzel v zagorski cerkvi iz pušce kake 3 krone, isti mesec v Kotredežu Karolu Fortelu 40 kron gotovine in 31. marca v Logarjevi hiši v
Ravni iz podstrešne sobe 80 starih tolarjev in bankovec za 100 K in enega za 20 kron in še več druzega. Aprila mesca se je obrnil na Polšnik in tam v cerkvi pobral okrog 11 K denarja. Sodišče ga je sedaj obsodilo na 18 mescev ječe in da bo mir pred njim, ga bo potem dalo v prisilno delavnico.
f Bolj veselo je pa to, da so na Jančem in tudi po sosednjih hribih zažigali velike kresove na čast presv. Srcu Jezusovemu. Ta lepe navada naj se razširi in ohrani! Pa na Jančem imamo tudi nesrečo. Torek (21.) je peljal Tomaž Plesič več sodov vina po strmi poti na Janče. Med vožnjo je pa padel neki sod z voza in zmečkal nogo Plesiču. Težko ranjenega so pripeljali v deželno bolnišnico. Bog nas varuj takih nesreč!
f Velikansko romanje od vseh stranij Dolenjskega je bilo 4. nedeljo po Binkoštih pri sv. Antonu v Štango. Bilo je več tisoč romarjev peš in na vozeh. Nekateri so prišli do deset ur daleč. Bili so vsi prav zadovoljni. Lepa cerkev je v zadnjih letih kar vsa prenovljena in okusno okrašena. Pa saj znajo g. svetnik in župnik M. Saje tudi vse čedno napraviti. Hvala jim za trud!
f Letina v našem okraju dobro kaže. Ječmenova žetev se je že pričela prejšnji teden. Tako zgodnje žetve ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Bilo je sicer več viharjev, a ni doslej še storil kaj škode Sadje prav dobro kaže, zlasti obeta, da bo mnogo jabolk; trava je bila velika, prvi teden je nekaj nagajalo, a dva tedna sem sta pa dobra. Tudi grozdje in polje dobro kažeta. Bog nas varuj kake nesreče!
f Dekliška Marijina družba iz Smart-nega je romala 26. junija na božjo pot na Primskovo. Udeležba velika; cerkveni govor in slovesno sv. mašo je imel družbeni voditelj č. g. kapelan Ivan Erjavec. Lepo je bilo, da so nekatere družbenice tri ure daleč v strmi hrib tešč šle, da so pri deseti maši pristopile k sv. obhajilu.
f Prometu je že izročen novi železniški tir od Litije do Save. Vlaki bodo sedaj še hitreje vozili.
f Iz Litije je odšel na novo svoje mesto v Črnomelj g. davčni kontrolor Valentin Kline. 7. junija je pa umrl na tifusu g. finančni uradnik Aleksander Guzelj v 29. letu. Bil je šele eno leto poročen. Zapustil je vdovo in par tednov staro hčerko. Svetila mu večna luč!
Z ribniške zemlje.
f Saj smo vedeli. Ribniška gosposka prišla je šele zdaj na dan s tirjatvami ponesrečenega konsuma. In zakaj ravno zdaj? No, občinske volitve so pred durmi in v občinski pisarni leži nekaj volilnim imenikom podobnega na ogled. Da so volilni imeniki v trški občini nepopolneji kot v zadnji hri-bovski, to dišfpo nečem, česar so liberalci
vajeni. S tirjatvami hočejo vzbuditi pri vo-lilcih srd na katoliško stranko. Vse naše pritiskanje ni izvabilo gospodom računov, volitve, te pa. No, pa saj smo vedeli, da bo tako.
f Nesrečne volitve, da bi vas pajek! Nekaj konsumnih tirjatev ugledalo je lani beli dan. Glasile so se na sto K; letošnje zahtevajo le 85 K. Glejte, ako bi ne bilo volitev kakih 10 let, bi konsumarji ne vplačevali, temveč vlekli. Ej, da bi volitev ne bilo!
f Dva čudodelnika sta Višnikar in Gruntar. Pri nas navadnih Zemljanih dolg raste, ako se ne plačujejo obresti, v rokah teh dveh m6ž se pa manjša. Sta že čudo delnika, če nista morda čudaka v — računih Morda upa Višnikar tudi na tak način „po glihati" tistih 200 K, ki jih je dolžan rib niškim revežem.
f Kaj hitro se je spreobrnila neka gospodična v Dolenji vasi. Na vse pretege je zabavljala čez duhovnike doma in v železniških vozovih. Govori se pa zdaj po vsi „lončariji", da je šla ta nedolžna gospodična v MRima. Pač nagla spreobrnitev! Mi pa mislimo s polžem: naglica ni dobra.
f Ob dva Engelmana bomo. Oče Engelman odrinili jo bodo iz Dobrepolj v Šmartno prt Litiji in so rekli, da tudi sinu Engelmanu ni več obstanka v Laščah. Zdaj nam še ni znano, kje ga čevelj žuli, to pa vemo, da so pred meseci sami g. svetnik Suflaj lepo prosili duhovno gosposko, naj pokrije Engelmanove nerodnosti s plaščem krščanske ljubezni. Duhovna gosposka je prizanesla, toda svetna gosposka pa ne prizanese duhovščini ničesar, kar smo imeli v zadnjem času priliko opazovati.
f Slovenščine ne znajo vsi uradniki pri naših sodnijah. Ljudje, pazite, kaj nare kujejo sodniki svojim pisarjem na zapisnik!
f Skoro bi bili ob kovača. Sodraški gospod kaplan je o Binkoštih nevarno obolel. Zadnji trenotek dospel je še v Kandijo v bolnico, kjer so mu rešili življenje s srečno operacijo. Vrnil se je poln hvaležnosti sosebno do Marije in vernih duš. Mariji v čast in dušam v pomoč hoče vsako binkoštno soboto, dan operacije, darovati sv. mašo. Tudi mi čestitamo ljubeznivemu gospodu in želimo, naj oveseli še marsikoga s svojimi „kunštmi"!
f Coprnlce so prinesle nekega moža od Uzmanov na Rob v neki hlev v sredo med par konj. Zasledovali smo coprnice in našli smo „ta kratkega'. Ta prenaša ljudi iz zdravja v bolezen, iz bogastva v revščino, iz sreče v nesrečo, z zemlje v grob. Nosi jih pa tudi mesto v hišo v hlev, mesto v posteljo v cestni jarek, mesto k peči v sneg i. t. d. Ej palenka je čarovnica!
f Večen ples je v neki gostilni v cu-žarski občini. Ples je črv, ki razjeda mladino in izpodkopuje kmeta, zato je treba na prste stopiti takim krčmarjem, ki uganjajo
take stvari kar v kontrabant brez županove
vednosti.	. .
f Letošnji občni zbor »Kmetijskega društva" v Laščah, ki se je vršil že 27. marca,
je bil jako dobro obiskan. Društvo zelo lepo napreduje. Saj pa mora napredovati, kajti kjer so pošteni in previdni prodajalci m zvesti udje, ondi mora biti napredek. Društve-niki so možato obljubili, da bodo svoje potrebščine edino v društvu kupovali. Ce bodo res mož-beseda, se bo prihodnje leto ves dobiček ali vsaj nekaj dobička porazdelil med ude, ako bodo na občnem zboru to zahtevali. Dosedanji dobiček 1338 K 44 h je vložen v hranilnico in posojilnico v Laščah pod št. 113. — Društveniki, ako kdo društvo ob-rekuje, naznanite ga načelstvu. Ono bo že skrbelo, da se takemu obrekovavcu jezik prikrajša.
t Shod, ki so ga napravile Marijine družbe iz Lašč z zastavo iz Roba in Dobrepolj 12. maja na Veliki Slevici se je jako lepo izvršil. V cerkvi je govoril pre-častiti g. Pešec, župnik iz Roba. — V jeseni nameravajo dekleta Marijine družbe iz Lašč napraviti na Veliki Slevici v proslavo pet desetletnice Brezmadežnega spočetja veliko slovesnost.
f Izobraževalno društvo v Laščah ima redno vsako zadnjo nedeljo v mesecu svoj društveni shod. Doslej je bilo pet predavanj. Govorili so I. tajnik: OJugoslovanih in zadnjih makedonskih ustankib, II. gospod dr. Evgen Lampe: O rusko-japonski vojski, III. tajnik: O zadružništvu, IV. g. Avgust Pire: Kako pomagati kmetskemu stanu do boljšega blagostanja, V. g. Luka Smolnikar: o jetiki. Društveniki, prihajajte redno k shodom, saj nihče ničesar ne zapravi, pač pa se vsakdo marsičesa nauči.
t Tudi Laščanje so neugnani. Izobraževalno društvo v Laščah ne skrbi samo umu za hrano, ampak tudi srcu za razveseljevale. Priredilo je že parkrat zabavo s petjem in predstavo. Igrala so dekleta jako dobro igri: „Čašica kave" ter »Strast vodi v propast." Sedaj so se jela pripravljati na daljšo, jako lepo igro. Pa tudi fantje so se začeli gibati.
Od Šmarija do Trebnja.
t Občinske volitve na Veliki Loki.
Ah jih še sedaj ni konec? Pač, ravno povedati hočemo, kako se je ta dolgotrajna reč srečno dovršila. Pa mislite, da nam je šlo pri tem gladko skupaj ? Kaj še! Vselej so imeli Velikoločani svoje posebne postave m svoj prav, tako tudi tukaj. Šlo se je za to kdo bo vodil volitev župana. Občinski volilni red pravi: najstarejši odbornik. Najstarejšega pa niso imeli liberalci, ampak mi Liberalci so si pa mislili: Naših eden mora
voditi volitev, pa jo bomo razpisali, kjer in kadar bomo hoteli. Bila jim je to zadnja bilka, od katere so upali še kake rešitve zato so hlastno segli po njej. Razlagali so volilni red tako: najstarejši odbornik ju bu. kovec, zato ker je že najdalje v občinskem odboru. In res je Bukovec pisaril c. kr. okr. glavarstvu, da zato ne more volitve razpisati, ker je župan Gliha zbolel. Hoteli so odlašati kdove koliko časa še; zdaj je zbolel župan, pozneje bi bil pa kateri drugi; samo, da bi bil Pakar še nekaj časa vladal. Kar naenkrat pa razpošlje vabila odbornik, ki je 7 let sta-reji od Bukovca. Liberalci so postali besni. Pakar pa je zapovedal: vabila ne sprejeti. Ustil se je: jaz sem župan, mene se mora vprašati, jaz bom odločil, kdaj bo volitev, in občinski sluga mora vabila nositi. Nato so se jim vabila dostavila priporočeno po pošti, pa tudi sedaj jih liberalci niso hoteli sprejeti. Volitev je bila razpisana na pondeljek 7.junija ob 1. uri popoldne. Zbralo se jc vseh 16 katoliške-narodnih odbornikov, liberalca ni bilo nobenega. Imeli smo pravico kaznovati jih z globo do 40 K. Plačuje pa globe tudi liberalec nerad; zato so izjavili, Ja hočejo priti k volitvi, ako jo na 5. uro prestavimo. Prizanesli smo jim, dasi niso bili vredni. Ob petih so prišli bledi od jeze. Tik pred volitvijo so prebrali šc sledeče zahteve: 1. Občinska pisarna mora biti na Veliki Loki, kjer mora župan vsaj dva dni na teden ura-dovati. 2. Plačilo za tajnika ne sme biti večje kakor doslej. 3. Župana imejte vi, namestnika in tri svetovalce pa mi. 4. .Če bi okoliščine nanesle v gotovem vzroku, se postavi blagajnik občinskega premoženja, kateri bo vodil izplačila in račune." To nam je prebral stari župan Gliha. Večina je izjavila, da se ni prišla pogajat, ampak volit. Nato se je volil". Županom je izvoljen g. Jožef Kek, posestnik na Pluski, svetovalci so pa: Anton Markovid, Anton Zagorjan, Jože Kravcar, Jože Piškur, Jože Kotar in Ignacij Urbančič, vsi odločno katoliško-narodni možje. Stari župan je hotel občinske posle novemu županu drugo jutro izročiti. Jeden odbornikov mu reče: kam se ti pa sedaj tako mudi? Volitve bi bil pravi čas razpisal, ne pa 7 mesecev odkladal, 6e se ti je tako mudilo. Pakar pa zarujove nad njim: kdo bo rekel, da nisem pravi čas volitve razpisal? Kakor je videti, je mož silno pozabljiv; nič več se ne spominja, da je njegova doba potekla že novembra 1. 1903; nič več že ne ve, da smo ga potom okrajnega glavarstva prisilili, da je volitev razpisal. -Katoliško-narodni volilci! Leta in leta vas je kakor m6ra tlačila nadvlada velikoloških liberalcev, po njihovi volji se je moralo vse goditi; kar so oni ukazali, to se je morala zgoditi. Ali ni prav, da se je enkrat ta nadvlada vrgla ob tla? Terorizirali so celo oko-Ico, volilce podili v liberalni tabor in celo
občina je imela po Velikoločanih liberalno lice. Temu je, upamo, enkrat za vselej konec. In prav je tako. Pa menite, da je sedaj liberalna manjšina ukrotena? S čudovito predrznostjo so stavili zahteve, katere bi občini nova bremena nakladale: Občinsko pisarno na Veliki Loki, dasi je novi župan komaj 20 minut od tam, in nalašč nastavljenega občinskega blagajnika. Velikoločani niso še in ne bodo tako hitro ugnani, in novi odbor bo imel ž njimi še marsikatero prasko. Geslo katol.-narodnih odbornikov pa bodi: Enaka pravica za vse; ako imamo nekateri občani do občinske pisarne nad eno uro daleč, naj imajo pa tudi Ločani 20 minut; za njihovo zložnost ne bomo mi plačevali. Kadar vam bodo liberalci stavili dragocene predloge, takrat pojdite mimo teh predlogov naprej v blagor občine!
f Iz Zatičine. Zopet moramo poročati, da je nemila smrt pograbila moža v najboljših letih, namreč g. Frančiška Hrast, orožnika v pokoju. V enem dnevu je bil zdrav in mrtev. Spovedal se je in mazilili so ga s sv. oljem, svete popotnice pa ni mogel prejeti. Naj počiva v miru! — Vodstvo Marijine družbe mladeniške in dekliške je prevzel č. o. Bernard. Kakih 20 deklet bo vspre-jetih na novo, le število mladeničev noče naraščati, samo 7 jih je, to je gotovo premalo za župnijo, ki že šteje nad 2000 duš. Kje so pa drugi fantje? Naj bi se tudi iz naše župnije udeležilo vsaj nekaj mladeničev in mož vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah dnč 4. in 5. julija, da bi se tu navzeli pravega duha in poguma, da bi jih ne navdajal tisti prazni strah pred ljudmi.
Belokranjske novice.
f V Radčncih pri Starem trgu je rešil |ože Štefanec v Kolpi se potapljajočega šestletnega dečka Jožeta Butalo. Stariši! pazite na otroke.
f Premog so dobili na hrvaški strani nasproti vasi Radčnce. Pravij"o, da je izvrstne
kakovosti.
f V obmejnih hrvaških župnijah ob Kolpi, tako senjske kakor zagrebške škofije, je bila birma v drugi polovici junija. Oba škofa, tako senjski g. dr. Anton Mavrovič kakor pomožni zagrebški g. Krapac, sta bila povsod navdušeno pozdravljena.
f V metliški fari je bil tudi pomožni škof Krapac lepo pozdravljen kot škof od tamošnjih dobrih ljudi.
f V Metliki je umrlo neko 121etno dekle, ker se je prenajedla črešenj.
f Na Suhoru se je ponesrečil iz Amerike prišli Simonič iz Drašič. Padel je z voza in kolo mu je šlo čez glavo. Bil je dolgo časa tam in vse srečno prestal — a na pragu doma ga je dohitela smrt. Bog mu bodi mi
lostljiv.
f Iz Črnomlja vprašujeta Jure in Marko: „Koliko časa bo še Parma v Črnomlju? — Toliko časa, dokler ga Laknerjeve stene še hočejo poslušati." — „Strela, kaj se pa kaj ve?" — Marko: »Hm, hm - pa še molče."
Iz drugih krajev Dolenjske.
f Boštanjsko izobraževalno društvo je 19. junija priredilo igro: „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček." Fantje so se res zavzeli za igro, zato so pa tudi ljudje res z zanimanjem sledili igri, posebno še ker se jim je neposredno pred predstavo razložila vsebina igre, da so jo potem lažje umeli. To je za letos že druga igra. Fantje, le tako pogumno naprej! — Naša dvoraz-rednica bo dobila še en razred, zato bodo šolsko poslopje nekaj razširili
f Cekine ponarejene je razpečaval Janez Pacek iz Nem. gore št. 8. Na sejmu v Bučki je s samimi cekini kupil kravo od neke žene, ta je šla nato v prodajalno nekaj kupit, tu ji pa povedi, da noben njen cekin ni pravi. Prestrašena hiti reva v Krško, tu ji reko, če še pozna moža, naj pride na semenj na Drnovo. Komaj pride žena z žendarjem na Drnovo, že jima pride sredi vasi tisti mož nasproti, žena pokaže nanj: »Gospod, vidite ga, tale je tisti!" Namesto na semenj sta z žendarjem naredila »kehrt euch!" v Krško.
f V Leskovcu je komaj šele par mesecev izobraževalno društvo, in že se od vseh stranij zaletavajo vanj. Iz tega se vidi, kako je to društvo potrebno. Celo sam krški župan dr. Romih je hotel za konkurenco našemu društvu kar palačo zidati v Leskovcu. No pa se je še v pravem času premislil, „nekje" mu je namreč izpodletelo. Ker nekega fali-ranega štacunarja leskovškega udje niso marali v odbor, je začel v »Narodu" zabavljati čez društvo, zato so ga odborniki vrgli iz društva ven. Sedaj pa najbolj skrbi v »Na rodu" njega in njegovo kompanijo, kam je šlo tistih 400 K. Prav po tihem povemo samo njim, da je društvo dalo že samo za novo društveno sobo skoraj 300 K, za oder 150, za knjižnico 160, za čez 200 »Domoljuba" in druge časnike tudi 300 K, torej je že tega čez 900 K. Kar bo še manjkalo, bomo pa „Nar.dopisnika" prosili, naj nam on doda. Samo to bo križ, ker revež še ure ne sme nositi, saj bi mu jo tista Urška s Štajerskega takoj vzela.
f Izobraževalno društvo leskovško pripravlja za 28. avgusta veliko romanje na Brezje in na Bled.
f Leskovskl berač Korel je umrl. Revež je hodil od hiše do hiše, pri Zaljki pa imel spravljenih 160 K. Pa še recite, da je beraška slaba.
Notranjske novice.
— Še blrmovanje na Notranjskem.
Kaj je liberalni stranki na srcu, to se je pokazalo najjasneje v Senožečah. Da bi škofa tolikor mogoče jezili ter pokazali vse svoje nasprotstvo do vsega, kar je cerkvenega, napravila je požarna bramba javen ples. Omeniti moramo, da je bila to nedelja Srca Jezusovega. »Slov. Narod* seveda visoko povzdiguje Senožečane, češ da so s tem pokazali svoje junaštvo. Ne bomo se spuščali v to, da razpravljamo, v čem obstoji junaštvo, popolnoma pa pritrdimo »Slovencu", ki pravi: Iz tega se vidi, da je v liberalni stranki prostora samo za — norce. To naj bi bilo junaštvo, če se kje priredi ples? Ja, potem ste gotovo liberalci po večini največji junaki, saj ples je pri vas vse. Zakaj je ravno ples pri vas tako priljubljen, o tem moramo molčati, kdor pa hoče, ta nas razume. — Povsod imate pa v ustih, kako skrbite za ljudstvo. No, toliko lahko rečemo, s plesom bote malo koristili ljudstvu. Podivjali ste ljudi s svojim svinjarskim časopisom, s svojim zapeljevanjem in dolgim nagovarjanjem ste pa Senožečane privedli do tega dejanja. Toda, kaj bolj koristi? Ali to, da vabi duhovnik v cerkev ali to, da liberalni svinjarji vabijo na plese? Bodočnost bo pokazala, je-li imel prav škof ali vi. Toda bojte se hinavci! v srcu se sami že obsojate. Prišel bo pa čas, ko vas bo tudi ljudstvo spoznalo. Večina vas že obsoja, če tudi na tihem, glasno ne sme, ker ste ji izmolzli denar in jo imate v rokah. A to ljudstvo gleda, molči in vas skrivaj zaničuje. Da vas bo pa še bolj zaničevalo, k temu pomagate sami, neznačajneži!
Eden, ki ga vi dobro poznate, on pa vas.
—	Hrenoviški tajnik se je ustrelil dne 21. junija. Smrti je šel iskat v Sevnico tje na breg Save. Preje je pa še pisal županu, od katerega se je poslovil ter se mu zahvalil za vse dobrote. Od 7. ure zjutraj, ko so ga dobili s prestreljeno glavo, pa do 4. ure popoldan je umiral. Ob 4. uri popoldan je pa umrl v strašnih mukah. Znano je že bravcem »Domoljuba", da je bil naš hud nasprotnik, ob taki smrti mu pa želimo: Bog bodi milostljiv njegovi duši!
—	Iz Postojne. Hvala vam, gospod urednik, da ste zadnji moj dopis tako dobesedno priobčili. Veseli me, ko vidim, kako peče naše liberalce. Posebno tista pesemca, ki se je pa fržolarju res pela in se še bo, jih bode. Res, da nisem prav pesniško navdahnjen, pa če bo treba, bom še kaj zapel, pa od visokih gospodov, ki nosove vse drugam vtikajo, kakor pa tje, za kar so plačani. Ker mene ne poznajo, so se pa spravili na Majlanderje ter jih imenujejo farške petoliznike. Oh, kako je to fest! Ko
bi vi videli, kakšni petolizniki so vam šele ti. Od daleč se že priklanjajo gospodom, samo, da jih gospodje vabiti nočejo. Ko bi jih pa vabili, bi jim lizali tudi pete, še rajši pa glaže. No, vas Majlanderje pa prosim, pustite, naj osel riga tam po Narodu, saj se oslovski glas kmalu spozna in loči od drugih glasov. Sedaj so se pa še za narodnost po gnali, ti naši dobri liberalci. Svetujte jim, naj preje denejo v kot napis: National-H6 te 1, in H6tel zur ung. Krone, tako bodo pomedli pred svojim pragom,
—	V Rakitniku je vrgla krava nekemu posestniku 12 telet v teku treh let. Dvakrat mu je vrgla po tri, enkrat dva, sedaj pa kar štiri. Seveda ni bilo vselej po sreči. Vendar je krava še živa.
—	Na Rusko je pobegnil pred šestimi leti Valentin M a r g o n iz T r n j a, ki je na sumu, da je nekemu trgovcu v Postojni ukradel večjo svoto denarja in precej drugih stvarij. Sedaj, ko se je vrnil ter menil, da je že vse pozabljeno, so ga prijeli in zaprli.
—	Pod vozom je moral umreti kovač Janez Kocjančič iz Hruskarjev, okraj Logatec. Prevrnil se je nanj voz naložen z deskami, in predno je došla pomoč, je izdihnil.
—	Obsojen je bil na štiri mesece ječe Nande Pirnat, Žagar na Bregu S Karlom Potočnikom sta delala skupaj na Šviglovi žagi. Zbesedila sta se, in Pirnat je začel tolči Potočnika najpreje z zaprtim nožem, nazadnje ga je pa še udaril s kolom. Zato bo sedel.
—	Dopisniku iz Postojne! Veseli nas, da ste začeli dopisovati. Toda prosimo, da se podpišete s polnim imenom in pravim. Tajnost vam je zajamčena gotovo!
Uredništvo.
—	Popravek, Z ozirom na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 in na notico „Policaj* med notranjskimi novicami „Domoljuba" št. 12 z dne 16 junija nam je poslalo županstvo v Postojini nastopni popravek: Ni res, da bi prišel policaj k postojnskemu Bržolarju ter mu uradno prepovedal med bivanjem škofovim prodajati „Narod"; rt; je le, da županstvo ni imelo ne povoda ne pravice prepovedati prodajo omenjenega lista. Županstvo občine Postojna, dne 26. junija 1904.
Iz Vipavske doline.
—	Kresni večer. Lep in prekrasen je bil kresni večer v vipavski dolini. Kresovi so goreli, slavčki pa so peli, so bili veseli. Nebo je bilo jasno in mirno Božji angelci so začeli prižigati svoje kresove — lepe zvezde; pa tudi Vipavci so netili svoje, in zdelo se mi je, da vrli Vipavec kar tekmuje z božjimi angelci, kdo bo prižgal več kresov Stal sem na nizkem griču in štel sem kre-
sove in naštel sem jih blizu osemdeset. In ko sem tako gledal krasoto kresnega večera, vstala mi je v duši goreča želja, da b. namreč skoraj pričakal še nekega druzega kresnega večera, ko bo namreč gorel v duši vsakega Vipavca kresni ogenj prave in odločne katoliške zavesti, in sicer gorel ne skrivaj domi, ampak javno in očitno pred svetom, kakor bi bil postav jen na vrhe Čavnove in Nanoške ... Vipavci moji dragi, kedaj pač napoči le-ta kresni večer, ali katerikrat napoči? Ah to bo prekrasni kresni večer, da lepšega še ni zrla vipavska dolina, ko bo v 12.557 vipavskih srcih gorelo 12.557 kresov pravega in odločnega katoliškega prepričanja. Vipavci, povejte mi, kedaj bo to?
— Pravi delavski prijatelji. Kje ima delavec svojo korist in zaslombo, je pokazala izvrstno uspela slavnost petindvajsetletnice obstanka rokodelskega podpornega društva v Šturiji in Ajdovščini. Društvo si je oskrbelo novo zastavo. Blagoslovila se je v Ajdovščini, v Logu pa se je darovala sv. maša-zahvalnica ob polnem številu udov. Popoldne pa se je vršil v Šturiji koncert ob krasnem proizvajanju slovenskih komadov godbe iz Prvačine in ubranem petju domačega pevskega zbora. Bil je to prekrasen dan pravega pobratimstva tukajšnjega delavstva na krščansko-socijalni podlagi. Dru štvo je naravnost potrebno. Ima že okrog 12.000 kron rezervnega zaklada in s tem zagotovljeno bodočnost. Tukaj, delavci, imate zgled, kaj premore požrtvovalnost. Denar ostane doma; za kronice pa, ki gredo v Trst do socialnih demokratov, ne dobite nobenega izkaza in nobenega dobička. Vse opisano je gospode tržaške socialiste tako silno pogrelo, dasosklenili da se za „neumne" Šturce in Ajdovce nič več ne zmenijo. In to je bil po blamaži, ki so jo doživeli mo-krači v Ajdovščini edino — pameten sklep. Pa tudi Linharta v Ljubljani je to jako zabolelo, tako da je javkal v ljubljanski kazini zoper „črne" vipavske gospode, da nagajajo socialnim demokratom in jih preklinjajo. Pa ne nagajajo, tudi ne preklinjajo, samo ljudstvu povedci čisto resnico, kedo ste vi, mo-krači, in kakšni ste. Seveda je to v vaših očeh velik greh. Zavedno ljudstvo pa pravi: Ce druzega greha ne bodo imeli, pa bo dobro za nje in za nas.
— V Šturiji so imeli dne 12. junija lepo slovesnost. Župna cerkev je dobila nov krasen tlak, nove klopi in. prekrasen kip presv. Jezusovega Srca. Cerkev je vsa prenovljena Lepa je bila tudi procesija in sploh cela cerkvena slovesnost. Vsa župnija je zadovoljna in vesela. Le tako naprej in vsak dan bomo bližje kresnemu večeru splošne m javne ka oliške zavesti na Vipavskem «
bezalt bodo P"* splošnim svitom prek J
nega kresnega večera - ,iberalni ™
_ Vsa katoliška nepolitična dru. štva na Vipavskem se mislijo tesneje zdru-žiti in osnovati „centralo* ali skupno sre-dišče v Vipavi, ki bo enotno vodila društva prirejala shode, predavanja, skrbela za ( derobo pri predstavah in veselicah. - pri pravljavni odbor je izvoljen in je priče! g svoje delovanje. In tako je prav. Zoper zdru. ženega sovražnika idimo združeni kot ena hrabra četa v boj. V slogi je moč. H-g blagoslovi naše delo! (Ali se ta „centrala" ne pridruži tudi ljubljanski vseslovenski „2vezi:.< Želeti bi bilo v svrho enotnega in krepkega delovanja vseh naših društev Op. uredništva.)
—	Očetu Bratini na U>tji zastava rKai slov. izobraževalnega društva" kar ne da miru. Se sive lase bodo dobili radi nje. S svojo svojedobno neumno prepovedjo niso prav nič dosegli, pač dosegli so, a ravno nasprotno, kar so hoteli. Tudi c. kr okrajno glavarstvo jih ni ubogalo. Sedaj jim n« ostaja druzega, kakor navadna liberalna pot, da namreč dajejo v »Slov. Narodu* prat ginljive nauke svojemu gospodu kuratu. Naj. pred mu dajo „častno spričevalo", da je bil ob svojem prihodu na Ustje pravi božji namestnik, da ga je pa šturski „socijalist' K romar popolnoma izpridil. Naj ga nikari več ne posluša, pa bodo napredni Ušani i njim zadovoljni in kurat bo imel na Ustji najlepše življenje. Najpred se Vas usojamo vprašati oče Bratina, ali ste morda Vi na Ustji kakšen „oberkurat', da se drznete dajati nauke in opomine svojemu dušnemu pastirju? Vedite, cče Bratina, da g. Zupančič ni prišel na Ustje, da bi se učil (to je delal v Ljubljani 12 let), ampak prišel je k Vam, da bi Vas učil, tudi Vas liberalce, tudi Vas, oče Bratina. Zatorej, oče Hratina, kot modremu možu Vam svetujemo, molčite in ne postavljajte sveta na glavo, pa ubogajte, kar Vas uči Vaš g. kurat in imeli boste mirno in srečno življenje Vi in vsi Vaši z g. kuratom vred. Ako pa g. Kromar d<4 kak moder svet svojemu tovarišu, k< se n. pr. najuspešnejše zdravijo liberalna kurja očesa, ne bodite zato hudi na štur-skega socijalista, ampak bodite mu hvaležni. „Brihtne gorjanske backe* pa prav lepo pri miru pustite in glejte kako boste ostrigli svoje bratce, „liberalne koštrune", ker so precej kosmati. Saj se razumemo! —
—	javno vprašanje. Po katerem ragrafu sme šolski učitelj otroka, ki je doma bral „Domoljuba", v šoli kaznovati, kakor se je to zadnji čas zgodilo na Colu?
—	Šola se pri nas na Vipavskem neha 30. julija opoldne Kdor pozna neznosno vipavsko vročino, ki nas mori zlasti vme; secu juliju, ta bo pač rekel, da se vipavski šolski otroci in učitelji gospodom pri zeleni mizi čisto nič ne smilijo. Naj le pridejo slavni ljubljanski školniki sem na Vipavsko,
vsak uspeh, ki ga bodo dosegli v za-lurjeni peči — hočemo reči v šolski sobi, m radi plačamo — cekin.
-	Imenitna prepoved. Nihče nima ad, če mu hodijo ali vozijo tuji ljudje po ravniku. V sili si pomaga s tablico, na atero zapiše: „Prepovedana pot". Veliko (olj „kunštenu pa je bil neki Budanjec tam iad „Šumljakom" v Logu. Kaj je naredil? »ostavil je tablico in nanjo je bil napisal astnoročno: „Kdor nima 5 gld., naj nikar ukaj ne hodi!" Priporočamo ga v blago-lotno posnemanje.
-	V Podragi so se dne 23. junija vršile ibčinske volitve povsem mirno. Udeležilo ie je istih 26 domačih liberalcev pa dva lastna občana: g. Punčuh z Vrhpolja in oče 'on če k iz Vipave. No, zdaj vsaj za gotovo remo, zakaj so jih podraški liberalci izvolili ;a častne občane.
-	V Št. Vidu so bile zadnje občinske rolitve, pri katerih je zmagala katoliško larodna stranka, razveljavljene. Dne 1. in 2. ulija so se vršile nove volitve O uspehu prihodnjič.
h Starega trga pri Ložu.
-	Kje so čuvaji? Prava kuga za rsako vas so nepoštene gostilne, zlasti še, iko se ondi popiva pozno v noč ne glede ia to ima gostilničar dovoljenje zato ali ne. Jar vasi naše župnije se v tej stvari prav lošteno odlikuje: ni dovolj, da točijo le ob ledeljah čez postavno določeno uro, ne, celo >b delavnikih kažejo svojo umazano dobič-;aželjnost s takim nepoštenim ravnanjem.
se kdaj ne upajo popivati v sobi pri luči, lopi vajo v temi v veži. Kaj ne, kako vzorno e bilo pri nas v tem pogledu ? In danes — •red par leti? Kak nered! Kje tiči temu 'zrok ? Ali so gostilne pri izvrševanju svoje ibrti danes res brez vsega nadzorstva ? Če »a je nadzorstvo, zakaj molčč k nepostav-iemu obnašanju? Kje so čuvaji miru n reda?
-	Koncesijo za razprodajo „Slo-enca" je dobilo starotrško konsumno dru-
tvo. —
-	Eno uro pod uro je bil pudobski erkovnik. Pri navijanju ure sta ga zagrabili ve kolesi za prst. Klical je na pomoč, toda ;er ga niso slišali, moral je dobro uro rečepeti pod uro, dokler ga niso rešili, 'am si ni mogel pomagati.
-	V Šneperk sta pred par tedni pri-la kneza-brata Herman in Ulrich Schon-urg-\Valdenburg na običajno poletno bivanje. Udeležujeta se prav pridno lova na srnjake. T njuni družbi biva v gradu še par drugih dličnih gostov.
Za smeh in kratek čas.
lanez: Bral sem, da je pisal neki učitelj, da so predniki človekovi živali. — Tone: Ej, menda ja ne! Ja, pravzaprav trdi resnico. — Janez: Glej ga no, kako pa to ? — Ton e: Vidiš, dotiČni učitelj je imel že pred seboj ka-fga, ki je vedno v žganju, kakor žaba v luži, zato jo je iztuhtal, da smo vsi ljudje — najbrže žabjega rodu.
Učitelj: Otroci, kdo \6, kaj je muha ? — Micka (vzdigne roko): Muha je tisto, kar okoli sklede leta.
Najsigurneje zdravilo za kurje oči je
to-le, poslušajte: Namoči noge v topli vodi, kateri si primešal nekaj paprike. Potem poreži kurja očesa z ostro britvijo, deni odrezana očesa v staro raztrgano nogovico, ter leti okoli hiše v rokah držeč nogovico. Stavim kar hočeš, da boš tako zgubil vse oči. Poskusi!
Uganka z nagrado.
(Priredil Iv. Baloh.)
Dvozložna beseda.
Samo tri črke stvar ima, pa vendar slednji jo pozna, čim manjša je, bolj dragocena, sevč le zlata, ne lesena, palača mnoga, vsak zvonik je v mestu, vasi nje lastnik; ta čudna stvar ti gre in bije, in vendar ti ne jč, ne pije. Pa tudi so nevidne druge, ki polne so veselja, tuge, če kdo ima že let obilo, je mnogo njihovo število. Veseli človek še ne vč, kedaj naprej mu ona grč, bolnik pa revež je, trpin, čim več jih je, več bolečin, po noči mnogokrat ne spi, ker onih nikdar konca ni; — še mnogo, mnogo vem o njej, a kdo je ta, pa ti povej!
Prihodnja številka „DOMOLJUBA1 izide dnč 21. julija 1904.
Loterijske srečke.
Dunaj, 18. junija	8	79	50	9	48
Gradec, 2. julija	81	29	68	4	6
Trst, 25. junija	30 54	52	29	21
Line, 11 junija	13 88	65	32	27
Učenca
gg* asa kovaški ot>rt j^fl
nad 14 let starega, poštenih starišev sprejme takoj Prane Rupar, kovaški mojster v Škofji loki št. 16.	U44D l-i
S3" V najem se da 8 I. oktobrom 1.1. "S3T
gostilna in mesnica
V . Narodnem domu" (poprej gostilna „Aufmuth') tik mestne farne cerkve V VellkOVCU na Koroškem. Gostilna je bila pred dvema letoma popolnoma popravljena, je celo moderno urejena z električno razsvetljavo in vodovodom, za prenočevanje tujcev je pet zelo lepih sob s celo novo opravo na razpolaganje. Pri hiši je prostorno dvorišče in dva hleva za izpreganje konj. V hiši uraduje hranilnica in posojilnica za VeUkovec in okolico s pol miljona letnim prometom in posluje tudi gospodarska zadri ga v Slnčevasi Ponudbe naj se blagovolijo poslati do 1. avgusta t. 1. hranilnici in posojilnici v Velikovcu na Koroškem. 1139 D 2—1
posestvo naprodaj I
Iz proste roke je v Martinji vasi pri Mokronogu naprodaj posestvo, obstoječe iz gospodarskega poslopja, vse v najboljšem stanu, njiv, travnikov, gozdov, vsega skupaj do 50 oralov. Vse to se proda skupaj ali posamezno. — Natančnejša pojasnila daje lastnik JlntOH Mavsar, Pra-provče, p. Št. Rupert, Dolenjsko.	1106 D 1
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In trgoveo z zlatnino In sre-brnlno, kolesi In šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur „Unlon* v Ženevi In Bilu In Sviol zalagatelj o. k. dolenjske ieloznloe
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filtfalka!
Glavni trg nasproti rotovžu.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
>000000000000000 Kmetska posojilnica'
ljubljanske okolice
registr. zadruga z neomejenim poroštvom
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vloge po
412°
23 D 24—12
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8.-12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojil-niče znaša 5,245.845*40, stanje hranilnih vlog O K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306-40.
Poštno-Jtranilničnega urada št. 828.406.
iooooooooooooooi
Stra 206
Vabilo k
izvaorednemu obinemu zbcn
_Kun»umne£4 dra>Ui* v Orknici
ki lH! 24 js':.ji !§0* ti 3 i- :::-» dvorani hranilnice in posojilnice * Cerknici s sledečim »sporedom:
i. Poročilo siilKTi. : j-ri=:=bi rci«
>	. - «	z -z - . i.; :i
Čevlji Ji. 1 si* - - : •;
Ti-	•'*- T
bj:CI. ii' •. -	-
• ; _	Tt. i -'• -
c. c 130.
-. - TJ ~ - ---- 1 -
Ewf»®s. 1 - - 1 •
V Cerk: II« D 1—i
>	v o.
8 do 10 deklic
se uči za sortiranje papirja
a piT - a : 8	Ci
IV. Kordik, FiUerao%e 10-14
Lii	AL 3 fsat.-rrsssj :«:■-. - a •• -
:i PI4!«	T	' -
/i*.;; » ua?	- :
Učenca
55-1< let »"tarega, krep-poštenih -anitv -u-.-- ' -pre.ae takoj u R »»r. -r- ar. ar >ter • , gradeč 912 D 5-3
Esega ali dva čvrsta
mizarska urenca
tr.Air^k. mcjster W tJ«-.a;er 'r vogalu ... ertiiif. Pttra . - it . ima pre-n-*tl
1074 D 1-1
SDT6,
trgovski
siov .a ai-~. roru :n p... 1. ali 3 5.;.: 2 mešan,-Podpaca Gorenjsko sprejme tu: pouk iz ; • hiš«
ne se
pomočil
imoift ■ ® v trgovi ~ M Jnvonii, ■ ~'.otaa s učene« • pošta « b i-i
Šunka
Učenca
za kenii ost .
š: li. .r-a	u.
Anton Žavfri. t vsč
Anceljnovo milo

s
ra - . i
J: 1
steaum mm
u liz: ri ■>: I'M n:t J M :v'.iu
y- - ~
: 1 gli, brez kože brez k <»:: s kolo : : it. pJoJeu brca
*	ž kr.; - -ho meso kr . -.ar sa kr., pre-
- .. . -erikt 1 gtd, goveji : i «--. i-avina fcfc* j. 45 kr. D.ta. -ke sa-.i-t - iT, prave bol.-^e : z i gli 2 ar. la -ijae 1 eii.
*	.	i la ogrske trii : - c. ' kr k.la Veli; kl'/M<« po 20 kr. — i -_ia .č ; rro blago
; i i., r.ipr. pr ti pov-KTi ?99 D 1<>S
Juh I? 5>ire f Iru;i.
Dva krepka dečii
prrtrebujč- •. ,5 k
.'in r a- .	"
---------
Tatm.	. f)
Anton Zor«
podkovsk ■ a;, vak-c vsak --.aih ro« v Kaats i.. aresjsko.
Mlin in žago
/raven sacr. >č v na :
pr ii	-■ »te rok
r.a B..-tr... r-	kuw5
aa D . en -»..	(.^u ^
- - r.	D 3-1
.Mar:ja V -	t. lasna,
"t a E.ltl •.m >tu«
D jbro p: Jtičen tu dea!6 Uct i.aib*
cerkveniki
kje ju	• -m.-!»
-It v p ve ništvcti( h »ta.	D l-i
Cementna zarezna ===== strešna epeka
iz portlant-cementa ir. reška. Streha prihodnosti.
P»t«ntii-«r.« v 30
Trpežnejša in bolj lahka strehn kak« ii vsake druge vrste strešnih opek it
. .» r.	--12_:
1 12 D	" ilovice.
EJtni izdelovatelj za Hran.-ko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin. Glince pri Ljublja
Lisljož
Pre4 Škofijo 3 • • •

Josip Kordin
Pred škofijo 3
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
ka»r: črne domače, luceme rn rudeče detelje esparsete: velikane rumene, rudeče in frele pese in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice. mešane za suho in mokro ^ za ži»iao in konje, jesenska repa. vse vrste ^ *»i6h k«hinjskih zelišč in kmetijskih semen, po i« d i2-?	n zkih cenah
• •
Poštam potem izvršu.e.o se naročila točno
in solidno.
obrne naj se na tvrdko t^apol Kavšeka naslednika
Schneider sVerovšek
trgovina z železnino in zaloga polj. strojev LJUBLJANA, Dunajska cesta 16.
Velika zaloga najnovejših mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, slamo-reznic, amerika-nsk. kosilnih strojev, srpov, angleških kosa, klepajnov in sploh vsega poljedelskega orodja.
Traverze in železniške šine, cement in štorja.
943 D 4-3 Cenik pošljemo vsakemu brezplačno!
Naprodaj po nizki ceni je na Brezovici, občina Trebelno 1137 I) 1
veliko kmečko ===== posestvo
obstoječe iz hiše, njive in 9 oralov bukovega gozda. Več pove Ivan Zlrer
v Mokronogu.
Posestvo naprodaj.
Hiša, vrt in njiva. —■
Več povč lastnik Matija Meglic, Sp. Otok pri Mošnjah, Gor. 938 D 3-3
(ročno delo)
se dobi v vsaki množini najboljše kakovosti in po najnižjih cenah pri Ivanu Zabref, opekarna, Bobov k pri Kranju.
935 D 5-3
349 D 20—9 .
Samo 61(1 n 1!
Havre - New ~York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl
Francoska prekoinorska družba. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havrev Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino
oblastveno potrjeua potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri „Figovcu*.
FR. STUPICA, Ljubljana
Marije Terezije cesta št 1
v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča 8lamoreznice,mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega
676 d izdelka. 14—6 Dalje: Sesaike za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in
svinčene oevi za napeljavo vode, -
razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za kl^jo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špecerijskega blaga.
I
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega — blaga ==
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 D 12—6
Velika zaloga 1
suknenih ostankov
eo os
S -
ea
ca '>
ca Ji*
ca >
CD
B-i
č3
<X3
B-. P-H
nt
>8	o
g	"g
p,
'C	03
Ot	N
m M
ca ca
e-
a E
00 Dm
Kdor svoje zdravje ljubi, ne pije drugih izdelkov kot
rastlinski liker (sladki) ali rastlinsko grenčico (grenki) ======
99
FLORIAH".
Ta zdrava pijača ne omami in ne slabi, ampak oživlja moči in krepča želodec, zato je koristna za delavca in za gospodarja.
Največje odlikovanje: Zlata svetinja v Parizu 1904.
Izdeluje rastlinska destilacija nFlorian" v Ljubljani. Poskusite!
868 D (3)
30 dni na poskušnjo rSMSk?
O	r	J sidro, sistem Kohnel, ia se
zavezujem tekom 30 dni vzeti uro nazaj in takoj brez vsakega odbitka vrniti plačani denar.
prava Roskopf-patent-ura
s sidro slotam BShnol antlmagnetlqua In sakund. kazalao
s pravim pat. eraalj. kaza-p	jvm BL liSden (ne iz papirja) ma-
jalHO /šf	siTD. 36 ur idoča. na sidro
• -j.En \m	^ v eleg. črno imit. jeklenem
gl. JU ■	v ■ ali nikelnastem okorn, je
Hi B ■ edino le radi velike trpa-I VerlllCO	fM žnoatl In tofinostl naj-
boljia ura, in se mera vsa in SkatlilCO. ^ r	komor priporočati, kdor ra-
bi močno m zanesljivo uro.
•=« ". S.-2 Z
S^fefl S
a . a* JS>S '■e S.«5 «
SocSgll" S.H -o s i
M o O O
<(SO o. . S a Poflilja proti povzela Z. BOhnel tov. zaloga Boakopf-ur
Max BOhnel, ^SSATa
založnik o. kr. dri. uradnikov. 504 D 6—6
kvarilo 1 mnoga vprašanja čast. bravcev tega lista na-OVOI MU . znanjam, da imam edino tov. zalog« pravih Koa-kopf pat. ar na sidro, (istem Bdhnel in sem je tudi prri napovedal. Vkljnb temu mnoge tvrdko ponarejajo moje
druga ponarejanja odločno odklonite. Uatanovljeno 1. 1840.
Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem	779 D 16—5
H. SUTTNER
urar In zalatfafelj drujtva c. kr. avsfrlj-aklh.uradnlkov; v Kranju. (Kralnburg).
BHBHfiBHfflfflSBSS
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane v Novi=York samo 70 gld.
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Peniisjivanja, Oliio, Illinois, Minnesota, Montana, Californlja itd. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano
najboljšimi parniki družbe
90 D 12—7
Hamburg - Amerika Kiinle.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov
Fr. Seunig, Ljubljana. Dunajska cesta 31.
®wmm§m
iiiiiiii
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zakladi nad 18 milijonov K. okroglo 550 000 K
* Mestna Ulica ljubljanska *
na Mestnem trgn zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti piačuje hranilnica sama. ne da bi ga zaračunala vlagateljem.	353 7
Za varnoat vlog jamči poleg lastnega reaervoega satelada mestna občim ljubljanska % vsem svojim premoie njem in vso svojo davčno močjo Daj« varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiiia denar mladoletnih otrok in varovancev.
t0f" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilni«.
Posoja se na zemljišča po 4'/« % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/,% do 5%.
Stanje ?Iog 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron
1
Najboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenje I «*
Ppeje: Gradišče št. I,
Denarni promet y leta 1903: čez 46 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
•prejem« hranilne vloje vsak delavnik od ar t. Q brez kake*a odbirka, tako, da sprejmi
*f |2 o vlo*n,k od vloženih 100 k čistili ■	-- 4 K 50 h na leto
ft. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih
obrestuje po__________
»S ™1"IWmb'" 19031 9,000-79°* 39 h' D*n"ni ~V1. .903:	V."
■UM KMJIZ1CE .. »grejem,,, t,t ,.toT denar, .. Ja	M „ ,bresto,ant. t,j tretiniic. _ „ „l,„nl, „ m i. t*£
hranilnične	peložnice na razpnlajn	-
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904.	——
Dr. Ivan Šusteršič,	f .
51D14-7	predsednik	.	J0S1P olška, knezoškofljski kanealar,
Odbot»tliki :	podpredsednik.
Anton Bftleo, pasestnik, podjetnik in trgevec v Št Vidu nad Liubliano r« « t
KarUnstolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauschegg, velepisesS' v~I ip- Jw"?Ir 'eleP<>s«tnik v Medvodah. - Dr. Andrt) Ivan Kregar, svet trg. in ebrt zbornice v Ljubljani - TranMiSk	~ MatlJa Kolar, župnik pri D. M. v T
tovarnar m posest, v Ljubljani - Gregor Slibar župnik na "Sij! _S®' "f^« blagajnik „Ljud. pos." - Karol PoU»*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Pr. IgnaoU ZltnU--Al<< U<6DlŽIllk P™*"" "taoriovja v Ljublj«*.
Tiska: .Katoliška Tlakama-'