Dživio v naši ..ial organii_ iiio shnfi likil Pravila Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva polagajo posebno važnost na društveno delovanje v odsekih. V § 10. oddelek B je natanko določcno poslovanje Zavezenih odsekov in načrt za poslovni red člen I. predpisuje, da je stalno voliti štiri^odske, namreč: gospodarski, stanovsko-politični, pedagoško-didaktični in časnikarski. Vseni tem odsekom je določen delokrog in začrtan krog, v katerem naj se giblje njih delovanje. Poslovni načrt pušča Zavezini delegaciji svobodno pot, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki. Prav posebno važen se nam zdi odsek za inladinsko slovstvo in ocenjevanje mladinskih spisov, ki je marljivo deloval že v prejšnjih letih v okrilju Zaveze. Nič napačno bi ne bilo, ako bi ga prva delegacija, ko bo zborovala, uvrstila med stalne odseke. Zaveza skrbi ves čas svojega obstanka za dobre, slovenski mladini primerne mladinske spise: ustanovila je mladinski list »Zvonček«, »Mladinsko knjižnico« in »Jan Legovo knjižnico« ter zasnovalo »Knjižnico za mladino«. Na mnogih glavnih skupščinah je bil razgovor o mladinskem slovstvu: tovariš Janko Leban je poročal o temi: »Kako in kaj naj čita mladina?« Tovariš Gangl je govoril o predmetu: »Naše mladinsko slovstvo«. Odsek za ocenjevanje mladinskih spisov je prav marljivo deloval nekaj let, žal da je zadnja leta pred izbruhom vojne počival. Ta važen odsek moramo zopet poklicati k življenju in vzbuditi njegovo delovanje, ker ne smemo zanemarjati tako važnega vzgojnega sredstva kot je čitanje. Odsek za mladinsko slovstvo in ocenjevanje mladinskih spisov bi imel mnogo nujnega in važnega, pa tudi hvaležnega posla. Nlhče ne more trditi, da so vsi spisi v našem mladinskem slovstvu dobri in priporočila vredni. Res je, mnogo lepih slovstvenih umotvorov za našo mladino imamo, ki se odlikujejo po vrlini in krasoti, bodi si vsebinsko, bodi si oblikovno. Vsakemu otroku z veseljem damo v roke tako delce, ker vemo, da blaži srce, krepi voljo, utrjuje značaj in ga prijetno zabava. Mnogo je pa še vedno nakupičenih v šolarskih knjižnicali mladinskih spisov, ki ne zaslužijo tega imena: niti trohice ne vsebujejo kake vzgojne tendence, dvomljive vrednosti so, kar se tiče nravnosti in driigih lepih kreposti; jezik v njili pa je trd, kakor bi se trli orehi. Čimprej tem bolje, da se izloči ta šušmarija iz knjižnic. Tu naj bi zastavil odsek prvo svoje delo. Kako široko polje plodonosnega dek)vanja se mu odpre tu! Knjižico za knjižico bo treba vzeti v roko, presoditi jo na vse strani, ločiti zdravo zrno od plev in tako obvarovati mladino pred manjvrednim in pohu.jšljivim in zapeljiviin, voditi pa *o k čistemu vrelcu vsega dobrega in lepcua. Tako delo bo v korist Ij.idstvu in domovini in jako potrebno posebno po teh težkih in vse razdirajočih časih, ko je vzgoja mladine zaradi zunanjili uplivov tako zelo otežkočena. Naša mladina je naš up na boljšo bodočnost, a io bodočnost ogrožajo mnoge nevarnosti. lzbira primernih in najboljših knjig za šolarske knjižnice je prav težavna Posebno mladi učitelji - šolski voditeljj so večkrat v veliki zadregi, s kakšniitij in s katerimi mladinskinii spisi naj bi spo. polnili šolarsko knjižnico, ker se boje, d^ l)i za težko pridobljene prispevke za knjižnico ne kupili knjig, ki bi jih z mirrnj vestjo ne mogel dati otroku v roko. Vsemu tenui naj pomore odsek. V drugi vrsti bo važna njegova naloga, dg .sesfavi seznam vseh spisov, ki jih je ocej nil in spoznal primerne za mladino. Ocenl .jeval bi pa ne samo novih knjig. ki se j| ^adnjih časili prav hitro množe, seči bo: treba tudi po starejših in izreči sodbo, all svebujcjo one vrline, na katere naj bi se todoči odsek oziral in opiral pri ocenjevanju in sprejeinu v seznam. Vse to delo bo veliko in težavno. Zato bo moral od-' ^ek pritegniti k sodelovanju pododsekc, ki naj jih sestavijo okrajna učiteljska dru-, štva in jim izroče delo v domačenr pkraju. Le na ta način pridemo do vzor-i fiih šolarskih knjižic, ko bodo učiteljstvu; v ponos, mladini v korist. D.