Izhaja razen nedelj in praznikov *== vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., == Učiteljska tiskarna. ...........—- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =' Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15‘—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 130. V Ljubljani, pondeljek dne 17. decembra 1917. Leto L Štiri miliarde novih bankovcev. Komisija državnih dolgov je naznanila poslanski zbornici, da je dovolila Avsitro-Ugr-ska banka obema vladama 1500 milijonov kron posodila. Banka je dala natisniti za 1500 milijonov novih bankovcev, ki jih je dala obe-ma vladama kot posojlo in obe vladi sta res takoj plačevali z njimi vojne stroške. Ti bankovci so torej pomnožili bankovce v prometu za poldrugo milijardo. Tako delajo vsakih par tednov in v zadnjih štirih mesecih je naraslo število bankovcev na več nego štiri milijarde kron. Vsaka gospodinja ve,. da so jajca ceneja, Se jih je mnogo na trgu. In kadar so jajca ceneja, treba dati manj denarja zanja. Isto velja tudi za bankovce. Ce je prav mnogo bankovcev v prometu, so cenejši; to je za tisto množino bankovcev dobimo manj blaga. Ker je v Prometu vedno več bankovcev, je blago vedno dražje. Če bo banka tiskala vedno nove bankovce in jih država dajala v promet, se mora blago bolj in bolj dražiti. To je že stokrat preskušena izkušnja in po narodnogospodarski teoriji umljiva stvar. Država utegne vojne stroške pokrivati na različne načine. Zviša lahko direktne davke toliko, da pokriva z njimi vse stroške; v tem primeru hi morali kapitalisti, zemljiški in hišni posestniki, visoki uradniki porabiti večji del svojih prejemkov za plačevanje direktnih davkov in ne bi mogli kupovati toliko potrebščin. Vojni stroški bi se torej pokrivali z omejevanjem porabe blaga v imovitih slojih. Država bi dalje utegnila zvišati indirektne davke, porabo blaga obdavčiti in poravnavati s tam davkom vojne stroške. V tem primeru bi moralo vse Prebivalstvo plačevati dražje s tem davkom obremenjeno blago, in če bi bilo to blago sladkor, špirit, pivo itd., bi mogli siromašneji sloji kupovati le malo tega blaga. Vojni stroški bi se v tem primeru pokrivali v omejitvi porabe v siromašnejih plasteh. V resnici pa pokriva država svoje vojne stroške z izdajanjem novih bankovcev. Zaraditega postaja vse blago dražje in vsi siromašneji sloji se morajo omejevati "v—-porabi potrebščin. Izdaja bankovcev ima torej prav tisti vpliv kakor indirektni dav-ki na blago. ' , Stotisoče delavcev, ki delajo ob mirnem času, leži danes v strelskih zakopih, ne da bi Produktivno delali. Stotisoče delavcev, ki so v lr|!ru pridelovali živila in obleko, hiše in prometne poimočke gradili, izdelujejo danes šrap-nele in granate, puške in topove. Družba rabi mnogo delavcev, ki jih je prevzela za gradnjo utrdb in izdelovanje morilnega orožja; le majhen del jih more porabljati za izdelovanje žjv-•jenskih potrebščin. To dejstvo, ker je družba odtegnila mnogo delavcev produktovneinu de-ht. Povzroča neizogibno, da je nastalo pomanjkanje in omejevanje v potrebščinah. Vprašaje le nastane, kdo se mora omejevati? Če bi 1110rali posestni sloji plačati vojne stroške, bi se to zgodilo z direktnimi davki, zaradi katerih bi se morali omejiti v potrebščinah. Če pa se vcjni stroški ne plačujejo z davki, marveč z izdajanjem bankovcev, pa se morajo omejevati siromašne plasti, ker ne morejo več plačevati drugega blaga, štiri milijarde pomeiijo velikansko podraženje življenskih potrebščin, ^e bomo imeli nezadostno prehranjevanje, 'Se bo propadala življenska sila prebivalstva. Delavski razred je že od nekdaj nasprotoval indirektnim davkom. Indirektne davke so aalagali pa le na posamezne vrste blaga. Z bankovci je pa drugače; z njimi se obdavči Vse, prav kakor bi nabili indjrektie davke na vse potrebščine. V mirnem času se ni upala nobena država indirektno obdavčiti kruh, ‘krompir, meso, maščobo, obleko, perilo; toda »S LISTEK. DR. H. TUMA: % Internacijonala. (Dalje.) Države naraščajo, njih lastna velikost jih ene naprej in v velikih svetovnih državah mešanje se že del intemacijonale Socialna demo-acija je prevzela misel internacjonalitete od eščanskega trgovinskega liberalizma ter je to ®l’» pogl vero m narodnost v navprotju P oti[ posameznim individuelmm državam kot noten™ orS*nizirane sile in narodom kot nosi-eniv™ hidividuelne kulture, v razrednem boju za p(.°Pr®vn(’st in solastjo vseh človtških dobiin na dela in produkcije je dejstvo Ta Grokov-'nternael-aC'*0nala k01 rea,'teta je jedro delavske '2obra#n nale* realiteta je danes za vsacega ga človeka toliko vidna in je z interna- sedaj izdajo vsak mesec za eno milijardo bankovcev, ki ni v bistvu prav nič drugega kakor indirektno obdavčenje vseh potrebščin, življenskih potrebščin. Delavci sklepajo pogodbe s podjetniki, da dobe nekaj več bankovcev za plačo, toda kaj jim to pomaga, ko vsak teden pada vrednost teh bankovcev, ko natiskajo vsak dan skoro za 33 milijonov kron novih bankovcev in jih spravijo v promet? Deset kron danes ni vrednih toliko kakor deset kron pred enim mesecem; zakaj v tem mesecu je dala država zopet za eno milijardo kron bankovcev v promet in s tem zmanjšala vrednost krone, če bi tovarnarji delavske mezde vsak mesec zniža-vali, bi vlada razumela, da bi moralo to imeti najhujše socialne posledice; toda ali država ne razume, da vedno pomnoževanje bankovcev vpliva popolnoma enako? Kaj torej? Nedvomno je mogoče bankovce omejiti. Če bi se vojni dobički znatno obdavčili, bi morali vojni dobavitelji velik del svojega dobička vrniti državi. S tem bi država lahko znatno omejila izdajanje novih bankovcev. Vlada in gosposka zbornica sta krivi, da se to ni zgodilo; tudi vsaka uvidevna in odločna vlada bi mogla kriti vojne stroške, ne da bi kar naprej izdajala bankovce. Število bankovcev bi lehko naraščalo počasneje, toda naraščalo- bo, dokler bo vojna. Vsak mesec bo več bankovcev in vsak mesec več bede. Kam pa to vodi, naj premislijo tisti, ki odločujejo o. miru in vojni. Zgodovina uči na vsaki .strani, da je največja nevarnost nevrednost denarja, ki je plod dolge vojne. Štiri milijarde novih bankovcev v štirih mesecih je grozno svarilo. Če ne bo konca vojne in se ne omeji izdajanje bankovcev, potem tiramo Avstrijo v socialno katastrofo! Protirevolucija v Rusiji. Mirovno delo v nevarnosti. Petrograd, 13. dec. (Kor. ur.) Sovjet ljudskih komisarjev je izdal naslednje obvestilo: Buržvazija pod vodstvom stranke kadetov je zbrala vse moči za protirevolucionarni udarec v trenutku, ko se ima. sestati ustavodajni zbor. Kornjilov in Kaledjin sta dvignila v Uralu in v Donskem ozemlju prapor 'meščanske vojne. Bogajevskij, desna roka Kaledjinova, je javno povedal, da .se je upor uprizoril na zahtevo stranke kadetov. Pri Belgorcdu so se že vršili resni spopadi med revolucionarnimi četami in oddelki meščanskih zarotnikov. Tako je izbruhnila meščanska vojna vsi e d iniciative in pod vodstvom .stranke kadetov. Upor ogroža mirovno delo in vse uspehe revolucije. Buržvazija ni mogla pričakati zakonite otvoritve ustavodajnega zbora. Peščica ljudij, ki so se izdajali za poslance, je naskočila sinoči vrata tavrijske palače, spremljana od članov »bele garde« in junker-jev, uradnikov in nekoliko tisočev meščanstva. Stranka kadetov bi rada nadela protirevolucionarnemu gibanju Kaledjina in Kornji-lova vsaj videz zakonitosti. Vsi uspehi ljudstva, tudi bližajoči se mir, so v nevarnosti. Centralni odbor kadetov je Kaledjinu in Komjiloivu pošiljal neprestano ojačenja. Najmanjša slabotnost ljudstva bi lahko potegnila v propast sovjet in mirovno delo. Sovjet ljudskih komisarjev je označil stranko kadetov kot organizacijo protirevolucionarne upornosti in kot ljudstvu sovražno stranko ter se je zavezal, da v boju proti stranki kadetov in njihovim pomagačem ne položi orožja iz rok. Politične voditelje meščanske vojne bomo zaprli in upor buržvazije za vsako ceno udušili. London, 14. decembra. Reuterjev , urad rproča p Petrograda: Odposlanec vlade brzojavlja, da so maksimalistične čete zasedle Tamarovko in Kalugo; čete Kornjilova NApH&J, It 130, 17. decembru 1917. cjonaldeto kap talb.ma tako tesno v.zana, da je nepobitna. Poleg te gospodarske strokovne inter-nacijonale vzporedno teče stretnljen e delavstva po politični internacijonali t j. internacionala v °ž|em pravem pomenu besede kot politična organizacija d lavstva vsega sveta ne g ede na državo, vero in narodnost. To internacijonalo imajo pred očmi, kadar proletarci in socialdemokrati govore o internacjonali. Ta internaci-onala je na-protje nacijonalizma in anarhzma. Anarhizem trdi (R clus): „Ni nikakoršne enote, ni nikakoršnega smisla v neskončnem kaosu, v katerem se križajo znanstveni pojmi, zakoni in n-avi stoterih narodov, deseterih tisoč leti.“ Artathizem toraj trdi, da je celo vsaka miselna zveza skupnosti nem goča in da ravno vtda jasno dokazuje nemogočnou enotmga mišljenja m skupnega stremljenja, tem manj pa skupnega dejania. Drugi nasprotnik internacijonalizma Gum > lovič bdi: Je nacijonalizem je Istina (Tat.ache) in dejanstvenost (Wirklichkeit), internacijonalizern pa je le idejal sanjačev.* Za znanstvenika ni druzega nego, individualiteta posameznika, indi-viduditeta kulture posameznih tiarodov. Italijan Leopa-di je že trdil: Bako bi se vsi ljudje združili v en sam narod in eno samo domovino in bi izpovedali vesoljno ljubezen proti celemu človeštvu. ne da bi ljubili posebej ene same dežele, bi piavzaprav raztrosili človeštvo v toliko posameznih ljudi in vsak bi sovražil vse ostale, lju- so razorožene in ujete ter zopet vpostavljena revolucionarna oblast. Komisar črnomorske mornarice zahteva, da se takoj odpošljejo oddelki črnomorske mornarice s strojnimi puškami ter naznanja, da so čete kadetov napadle Rostov z oklepnimi avtomobili. — Kri-lenko brzojavlja, da se je general Ceremizov branil, odriniti v Pskov, vseld česar je bil takoj odstavljen. Kriienko pripominja, da je cela garnizija v Pskovu na strani boljševikov. Kriletnko napreduje. Komisar pete armade javlja, da je Kriienko dospel v Dvinsk. Armadni poveljnik Botirev je odstavljen in aretovan. Stockholm, 14. decembra. Petrogra-ški dopisnik »Times« poroča, da je včerajšnji dan potekel, ne da bi se bil otvoril ustavodajni zbor. Vse trgovine so zaprte. Na tisoče ljudstva je na cestah in ulicah. A m s t e r d a m, 15. decembra. Kakor se Reuterjevemu uradu iz Petrograda poroča, so zbrali boljševiki v vojašnicah in v bližini Tav-riške palače 8000 mož. Tudi Ta vriska palača je od boljševiških čet zasedena. Moskovski sovjet je zatvoril uredništvo »Ruskega Slova«, ker je bil list objavil govorico, da se je Kriienko po nemškem navodilu polastil glavnega ruskega stana. Vodilni člani sovjeta združenih kozakov so bili aretovani. Petrograd, 15. decembra. (Agentura.) Čete generala Kornjilova so bile od »ru-deče garde« in regularnih čet popolnem poražene. Kornjilov je pobegnil. Oddelki kozaškega hetmana Kaledjina so Kalugo izpraznile, nakar so boljševiške čete mesto zasedle. Cela črnomorska mornarica se je izjavila za vlado delavcev in kmetov ter je odposlala torpedovke v reko Don, ki naj bi se borile proti Kaledjinu. Petrograd, 15. decembra. (Agentura.) V zavodu Srnolna se je vršilo zborovanje kozakov. Sprejeta je bila resolucija, ki poziv-Jje kozake, naj podipirajo Ljenjina. — Mesta Rostov, Rahnlčevan in Taganrog so v oblasti revolucionarnih čet. Kaledjin je Rostovskega župana povabil na pogajanja glede ustavljenja vojaških operacij. Politični pregled. — Tajinstvenc delovanje armadne uprave. Na seji brambnega odseka avstrijskih delegacij je razkril delegat sodrug Glockel grehe militarizma. Med drugim je dejal: »Prebivalstvo je mnenja, da je bilo v tej vojni mnogo žrtev brezplodnih. Nekatera vprašanja naj bodo vodila, da se izve, kakšno mnenje je utrjeno v prebivalstvu. Kje je vzrok, da sta se popolnoma izjalovili prvi dve ofenzivi v Srbiji? V koliko je zakrivilo to ponesrečeno akcijo neenakomernost v prodiranju armade in trena? V koliko se je oziralo pri 'taktičnih odredbah na patriotične spominske dneve? Zakaj ni bil Pr-zemysl pravočasno izpraznjen? Po uradnih podatkih vojnega poročevalskega stana je veljal zadnji izpad 10.000 mož. Ali je bil ta izpad neizogiben? Kje je vzrok, da se je posrečilo Rusom, da so uspešno predrli pri Lucku? Ali je bil armadni poveljnik četrte armade na mestu? Ali je resnična vest, da so bili jezovi Piave predrti in so se odprle njene zatvoraice? Ali je bila v resnici velika eksplozija italijanskega munieijskega skladišča, pri kateri je bilo usmrčenih veliko število avstro-ogrskih čet? Kako se je razdelil plen iz Benečije in Furlanije? Ali je res, da si je prisvojila nemkša armadna uprava-skoraj ves plen? Koliko je resnice na vesti, da so ropali dva dni po Vidmu? Zakaj je bil nenadno odstavljen general Tschur-fseheuthaler kot mestni poveljnik v Inomostu? Zakaj so bili odstavljeni sledeči vodilni generali: Nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Josip Ferdinand, Brudermann, Puhallo, Danki, Auf-fenberg in Schemua? Iz delegacij. V armadnem odseku avstrijske- delegacije se je delegat Fon pritože- beč le lastno pleme in samega sebe* Odlični zastopnik nacijonalizma Ferrari pravi: „socijali-zem izhaja iz internacijonalizma razredov, ki je nastal iz prirode gospodarskega življenja same, a ko spoznamo, da je gospodaiska vez le del so-cijainega življenja, potem postane ta družabna vez manj vieiina, kakor ona skupne Oigančne prirode, ki izvira iz čuvstva narodnosti in si narodnost'.* Tudi nemški moderni etik Ktlloe dvomi. da bi se kdaj internac jonaliteta v političnem sm slu dala izvesti* Preveč se povišu e idejal hurmmitete in nad kosmopolitičnem navdušenjem* zanemarjalo se je patrijotične dolžno-ti. G otovo je jako dvomljivo ali kdaj pride čas. ko se bo človek čutil le kot tac ga in ne kot p ipadmk določene pasme in določenega občestva.* V bistvu je vse nasprotje nacij nalizma kulturne vsebine. S c jalna demouracija brez obotavljanja priznava, da je kultura individuelno narodna in sccijalni demokrat Perner>doifer, na katerega sc nacionalisti v njih boju proti internaciji nabstom tako radi sklicujejo, kar naravnost trdi: „Ni druge literature kakor nacijonalna literatura' ter .Tretja internac jonala bo ali nacijo-nalna ali je spL h ne bo.“ Tako c trajo nacijona-listi Poetscha; .socijalistična internacijona^ ne more drugače obstajati neg > na naciionaltii podlagi “ A tudi odnčni socijaiist R nner pravi: „so-cijalni demokratje ne izhajajo od obstoječih držav ampak od živih narodov, narod je nositelj bodočega novega reda, narodi so bili prt-d drža- val o preganjanjih civilnega prebivalstva na Goriškem ter opozarjal zlasti tudi na slučaje poslancev dr. Rybara in Vukotiča. Polemiziral je proti delegatu knezu Auerspergu, protestiral proti germanizacijskim tendencam v armadi ter končno izražal razne želje glede obnovitve na Goriškem. = Glede kvote se ni doseglo sporazumlje* nje. Avstrijska kvotna deputacija je v petek zaključila svoje razprave. Ker se z ogrsko otu v Francijo, se cenijo na dve diviziji z obilno artiljerijo. Na italijansko fronto prispe v kratkem amerikansko zračno bredovje. vo in bodo po njej.* Stari ruski historjograf Ka ramzin piše v uvodu svoje zgodovine ruske dr žavc; »isti ni ti košmopolitizem obstoji le metafi žično ali kot tako nenavaden pojav, da niti n potreba mnogo govoriti o njem. Smo povsodi 1< državljani v Evropi in Indiji, v Mesiki in Abisi nji, osebnost vsacega posameznika je res in isti nito vezana le z domovino, ljubimo njo, ker lju bimo sebe.* Vsi ti ugovori nacijonaiizma z izreki prizna nih socijalmh demokratov, katerih se poslužujeji kot argumente proti internacijonalizmu, pa nisi nič dmzega, kot nepoznanje pravega pojma poli ličnega internacijonalizma delavstva in zameša vanje raznih pomenov po eden in isti pojem. Z*eza delavstva kot internacijonala je kon kreten zgodovinski p -jav, ki se je v razvoju de lavskega gibanja pokazal prvič leta 1862 v Lon donu, ko je odposlanstvo francoskih delavce postfilo drugo svetovno rasztavo ter se sešlo piedsta vitel ji angleških strokovnih organizacij I: te prve dejanske d-Tike revolucionarnega delav stva dveh najbolj izobraženih narodov se je usta novila internacijonala na velikem shodu delavce' 28. septembra 1664 v veliki dvorani Sv. Martini v Londonu, kjer so se seš'i Angleži, Francozi nemo, Italijani in Poljaki, kateremu sestanku j-sledil prvi internacionalni kongres trajajoč 0( 25. do 29. septembra 1865 v Londonu. (Dalje prih.) = Položaj v Španiji. Španska vlada je sklenila, da se razpusti parlament ter razpišejo nove volitve. = Gonja proti socialistom v Italiji. Jz Lu- gana se poroča, da je »Avanti« premestil svoj sedež iz Milana v Rim. V zvezi s hišno preiskavo v redakciji lista »Avanti« je bilo v Milanu aretovanih 14 socialistov. = Ruske četo zapuste Finsko. Ruske čete na Finskem se pripravljajo za odhod. Izvedba neodvisnosti Finske se energično nadaljuje. Poveljnik trdnjave Sveaborg je neodvisnost Finske priznal. = Nova socialistična stranka v Rusiji. Berlinskemu »Vorvvarts« se poroča iz Petrograda: Poleg obeh obstoječih ruskih socialno demokratičnih strank — boljševikov in men-ševiikov — se je nedavno ustanovila tretja stranka, ki si je pridela ime »soeialno-demo-kratična stranka združenih internacionalistov«. Dočim imajo diference med boljševiki in men-ševiki svoj vzrok v različnem pojmovanju taktičnih problemov, v presojanju zvezne zmožnosti buržoazije, v ocenjevanju tempa in značaja revolucije, so intemacioenalisti produkt vojne diskusije. SprejeLi so pristaše obeh smeri ruske socialne demokracije. Stoje na temelju programa cimervaldovske levice, v mirovnem vprašanju — najbližji boljševikom — zahtevajo sestavo koncentracijskega ministrstva iz zastopnikov vseh socialističnih in demokratičnih organizacij, a brez meščanskih elementov. Od prejšnjih menševikov jim pripadajo med drugimi: Axelrod, Martovim, Martinov, od boljševikov Gorkij in pristaši njegovega lista »Novaja Žizen«. Prejšnja socialno demokratična frakcija dume: Čejdze, Skobeljev in Čenkelij niso pristopili internaci-onalistcim — ti pripadajo menševikom. Dnevne beležke — Občinskega sveta izredna javna seja bo v torek, 18. decembra 1917 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: 1. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročilo o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. IV. Personalno-pravnega odseka poročilo gle de razsodbe c. kr. finančnega ministrstva o prizivu mestne občine proti naročilu naknadne napovedi mestnih vodovodnih naprav v svrho predpisa pristojbinskega namestka. V. Stavbnega odseka poročilo o prošnji Avgusta Tomažiča za izpremembo stavbnega sistema za za-, zidavo stavbišč med Gajevo, Gledališko, Ko-lizejsko in podaljšano Beethovnovo ulico. VI. Abrovizačnega odseka poročila o raznih apro-vizačnih zadevah. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-pravnega odseka paroči-la: 1. o prošnjah za razpisane cesar Franc Jožefove vladarsko-jubilejne ustanove za onemogle obrtnike; 2, o prošnji neke pomožne uradnice za stalno imenovanje; 3. o raznih prošnjah magistratnih uradnikov v personalnih zadevah. IV. Direktorija mestnega užitninskega zakupa opročilo o prošnji nekega uradnika za določitev preskrbninskih užitkov. — Kranjska, Koroška in Štajerska iz vojnega ozemlja izločene. »Wieuer-Ztg.« objavlja razglas notranjega ministrstva z dne 13. decembra o spremembi mej jugozapadnega vojnega ozemlja. Armadno vrhovno poveljstvo je odredilo, da se iz vojnega ozemlja s 15. decembrom 1917 izločijo sodna okraja Landeck in Ried ter politični okraji Reute, Imst, Inoimost, Schwaz, Kufstein, Kitzbuhel, Brixen, Brunneck in Lienz na Tirolskem, nadalje v jugozapadnem vojnem ozemlju ležeči deli Solnograške in Štajerske ter Koroška in Kranjska. Vojno ozemlje tvorijo torej v bodoče: 1. Širše vojno ozemlje obsega Predarlsko deželo; 2. ožje vojno ozemlje obsega Tirolsko, izvzemši zgoraj navedene okraje, Istro, Gor iš ko - G r ad iščansk o in mesto Trst z okolico. — Obnovitev z sebne brzojavne in tektonske službe. Kr< novim K> r< ški- in Kranjsko kakor tudi mesto Trst brez ok< I Ce o izločeni iz brzo av ega in te »Tonskega piepovedanega ozemlja. S tem ie zast b i btzojavm in ti lefonski promet v mestu T st. na K a iškem m na Koroškem zoret dovoljen. T' dve službeni p. n gi pa ne moreta z oz rom na vshd vo.ne na-tale razmere tak ' v tehničnem kaki r tudi v drugih služben h piometnih n-pravah za sedaj poslovati v istem obsegu kaki r v mirnem času, tem eč samo v ometenem r bse u Dovo jena je pi d obstoječimi predpisi predaja za-tbnih brzoiavk v vse kraje, ki niso izd učeni od prometa. Natančne ša pojasnila g ede predaje se mi rejo p< izvedeti pri pre-dajnt rn uradu. Pi pominja pa se, da se ne more jamčiti, dokler ni zadostnega števila napeljav na razpolago, da se odpravijo in dostavijo zasebne brzojavke v normalnem roku, ker se bode od previjala večina zasebnih brzojavk, dokler trajajo sedanje razmere, najbrže s mo potom pošte, Zasebne brzoiavke se spiejemato tedaj do ■, rekhca samo na odgovornost odpošiljatelja kateri pa nima za slučaj. da se brzojavka izgubi ali pa prepozno odpravi, nobene pravice do povračila plačanih pnst jbm Lokalni telefonski promet v mestu Trst izvzemši okolico in na Kranjskem bo odprt najbtže 1 januarja 1918. Prelo deželni te ltfonski promet se pa za sedaj ne obnovi Poleg javnih govorilnic se bodo za sedaj odpne za sedaj Sam že obsP jece gov> ninice susceaivno v sledu.em rtdu: s užbvn« mesta dižavuih obiasti in uradov, sližbena mesta civiln h oblasti in uia-dov, govor Imce javnih m zasebn h bolnišnic, go-voriln ce zdravnikov, lekarnarjev, večjih industrijskih in tigovsk h kai-.or" tudi pLvoemh podjetij in k. učno manjših tigr-in n zastbmh stanovanj. — Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Učitelji ponižno vprašamo sl. deželni odbor, kako to, da se nam ne izplača državna draginjska doklada? Vsaj je državni zbor sklenil, da učitelji dobe 70 milijonov do 15. decembra 1917 izplačanih. Učitelji, lačni psi za plotom, po izreku g. Lampeta. — Pospešitev sodnega postopanja. Pravosodno ministrstvo je naročilo sodiščem in državnim pravdništvom, naj zlajšajo in pospešijo kazensko postopanje, naj brezuspešnih zasledovanj ne nadaljujejo, naj osredotočijo težišče postopanja v glavno razpravo, kar odgovarja tudi kazenskemu pravnemu redu. Obtoženec naj se svobodno in neovirano zagovarja. Pri zaslišanju prič naj se zaslišanje ne prekinja, da so izpovedi točne in zanesljive. Odreja se, naj se odgoditve razprav kolikor mogoče omeje. Pospešitev postopanja in skrajšanje preiskovalnega zapora so dolžne podpirati vse oblasti. — Čudne nazore imajo v vladnih krogih o delavskih mezdah. Pri praškem namestniku je bila pred nekaj časom deputacija tiskarskih pomočnikov, ki se je pritoževala o slabih mezdnih razmerah. Namestnik je ob tej priliki vzkliknil: Mislil sem, da imajo tiskarji sedaj v teh razmerah povprečno vsaj 100 K tedenske plače! Argumenta ni treba, ker ga imamo v današnjem uvodniku. — Mirovni shod na Rakeku ■se je vče 3j vršil ob veliki udeležbi d rn-čih dela-c?v in delavk zlasti železničarjev Shodu je predsedoval s*-d ug Ambrož, poročal je sodrug P e t e j a n iz Ljubljane, ki je dahšem govoru orsai vzroke in gr z te te vojne Govoril je o pomenu ruske revoluc je ter naoadal vse ste kroge, ki hočejo rusko revo uc jo diSkretirdi in vojno podaljšati Nr-to je p ručal, zakaj da deia/c hočejo mi , brez ozir.i na ■ se drug . G v miku s poslušalci ves ča burno p itrjeodi Nato je b-la s gla.no sprejeta z- a na resolucija na kr je pred s-, dn k za ključi! -h d z živ jo. klici na .usko revolucijo in mir.-Po shodu se je. razvila prijoteljs‘ ske, ki ne dobivajo naštga 1 sta tedno. prosim- , da mm to sp n če še ta tt den, in s Cer vsak dan od 8 do 12. dopoldne, ter rd 3 < o 5. popoldne v upravi, Fra- čiškanska ul. 6,1 (t SKarna) V tem pogltdu hoč*. mo vsekakor napraviti red ker vemo, kako nepn etno je z.> naročnike, če ne dobe lista o pravem času. U editi nam je pa mogoče stvar !e z vašo pomočjo. To velja pose b m za naročnike v Š ški kateri Cel teden niso redno d- bivali. Vojna. Dunaj, 15. decembra/- (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Gete generala Krausa so vkljub srditemu odporu iztrgale sovražniku pozicije na Col Caprile, pri čemer sta sc posebno odlikovala pešpolka št. 49 in 88. Na Monte Pertica so naši planinski bataljoni zavrnili ponovne sovražne napade. L ju t i napadi Italijanov, ki so nam hoteli zopet iztrgati dne 13. decembra zavojevane sovražne pozicije na Monte Spinuc-cia, so ostali brez uspeha. V bojih zadnjih dnij smo ujeli 40 italijanskih častnikov in 3000 mož ter uplenili nekoliko topov in strojnih pušk. — Šef generalnega štaba. Berlin, 15. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Že več kot štiri tedne Angleži na Flaniderskem niso ponovili svojih napadov. Silna angleška ofenziva, ki naj bi nam bila iztrgala Flandersko obrežje ter uničila bazo naših podmorskih čolnov, se pač sine smatrati za končano. Cela angleška armada, ojačena s francoskimi oddelki, se je na Flan-derskem četrt leta borila za odločitev. Uspeha ni dosegla, dočim smo mi v tem času na drugih mestih s težkimi ■ udarci porazili sovražnika. Neuspeh angleške armade je vsled težkega poraza pri Cambrai še občutnejši. — Na vzhodni fronti se pogajanja za premirje nadaljujejo. — Pl. Ludendorff. Dunaj, 16. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V Brest-Litovsku je bilo sklenjeno premirje, veljavno za vse ruske fronte. Premirje traja vsaj do 14. januarja 1918. — Na italijanskem bojišču so naše čete uspeh na Col Caprile znatno spopolniie ter pri tem vjele zopet znatno število Italijanov. Ob Piavi živahno artiljerijsko delovanje. — Šef generalnega štaba. Berlin, 16. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Pri Poelzelhocku smo pomaknili naše črte naprej ter vjeli večje število sovražnikov. Pri Inchi in pri Cambrai zopet živahno artiljerijsko delovanje. Angleške napade i>ri Mouchy smo krvavo zavrnili. Na francoski fronti boji iizvidnili oddelkov. — Na macedomski fronti med Vardarjem in Dojran-skim jezerom živahno bojno delovanje. — Pl. Ludendorff. Zadnje vesti. Za premirjem pogajanja za mir. D uti a j, 16. decembra. Iz vojnoporočeval-skega stana poročajo: Pooblaščenci ruskega vrhovnega armadnega poveljstva na eni strani in pooblaščeni vrhovnih armadnih poveljstev Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije In Turč-je na drugi strani so podpisali 15. decembra v Brest-Litovsku pogodbo za premirje. Premirje prične 17. decembra opoldne in velja do 14, januarja 1918. Če se ne odpove premirje s sedem- dnevnim rokom, traja avtomatično dalje. Razteza se na vse bojne sile na kopnem, v zraku in na morju na vseh ruskih frontah. Dunaj, 17. decembra. Vlade Avstro-O-grske, Nemčije, Bolgarije in Turčije bodo pričele čimprej z mirovnimi pogajanji. Izbira onih, ki se odpošljejo k mirovnim pogajanjem, je že v teku. Dokler se ne sestanejo pooblaščenci za mirovna pogajanja, bodo dosedanji pooblaščenci prej imenovanih vlad, ki so vodili pogajanja za premirje, v neobveznih pogovorih pričeli z mirovnimi pogajanji. Ti prvi pogovori so že' pričeii danes. Kronski svet. Dunaj, 16. decembra. Uradno razglašajo: 14. t. m. je bil pod cesarjevim predsedstvom in v navzočnosti ministrskega predsednika drja. Seidlerja, ministrskega predsednika drja. Wekerla, vojnega ministra generala Stb-ger-Stsinerja, šefa generalnega štaba barona Arza in mnogih avstrijskih in ogrskih resortnih ministrov kronski svet, ki se je bavil s tekočimi zadevami. Večina ruske konstituante za mir. Rotterda'm, 16. decembra. Petrogra-ška »Pravda« poroča, da je v ustavodajnem zboru večina 150 glasov za vladni predlog, naj se sklene takoj mir. Ljudski komisar za vnanje zadeve Troekij je izjavil, da boljševiki. za vsako ceno zahtevajo splošen mir. Anglija hoče zmagati. London, 15. decembra. Na slavnostnem banketu, prirejenem na čast voditeljem zračne službe, je ministrski predsednik Lloyd George v svojem govoru omenil znane Lansdownove mirovne izjave, ki je napravila neprijeten utis na tiste, ki žele končati vojno 's trajnim mirom, a ne s ponižujočim porazom. Izkazalo pa se je, da Lansdowne soglaša z Wilsoncm in da je v svoji mirovni izjavi hotel povedati ravno isto kakor Wilson. Lloyd George je opozarjal v svojem govoru na agilno manjšino v deželi, ki zavratno in trdovratno razširja svoje mnenje, da bi prisilila Anglijo k poniževalnemu miru. Svaril je pred onimi, ki mislijo, da bi se vojna mogla končati s pogodbenim mirom — z usta-novitvo' lige narodov, razsodiščem, razo.ro-ženjem in s svečano pogodbo. To je prava politika po vojni; a brez zmage bi bila burka Lloyd George je nadaljeval: Ne živimo v tre-notku, ki bi obetal srečo. Rusija grozi, da se umakne z bojišča in francoska demokracija, ki je bila pahnjena v grozote vojne, je prepuščena san.a sebi. Ne bom prikrival resnost položaja. Postopanje Rusije nas ne dovede^ k splošnemu miru, zavleklo bo svetovni mir. Če bo sovražnik mogel potegniti z vzhodne fronte, kjer ima dobro tretjino svoje armade, na stotisoče svojih čet in množino vojnega mater ijala, da napade Anglijo, Francosko in Italijo, pomeni to resno otežkočenje naše naloge, ki je itak že dosti težavna. A če je ruska demokracija sklenila ustaviti boj proti vojaški avtokraciji, prevzela bo ta boj ameriška demokracija. Rusi so dobrosrčno ljudstvo; bojevali so se hrabro, a imeli so in še imajo pomanjkljivo državno organizacijo. Polom Rusije in začasni poraz Italije nam nalaga težko breme, katero bo pomagala nositi Amerika. Pripraviti se moramo še na večje napore in žrtve. A za paniko ni povoda. Imamo še znatne rezerve v deželi. Vlada pripravlja predloge za potrebno pomnožitev naše armade in raziskuje' ob enem najboljšo metodo, da varuje svoje čete. Kriza na Portugalskem. Lizbona, 16. decembra. Vsled odredbe nove vlade je predsednik republike, Machado, odstavljen. Odstavljeni predsednik se s posebnim vlakom odpelje v inozemstvo. Vlada bo v kratkem objavila poročila o vojni v kolonijah. Italijanska zbornica prot C dorni L u g a n o 15 dec mhra Ko je S >■ nUn v zb rmci g v,,ril o zh Incm vojn-rn s etu en teute ter omenil C d irne, so se med jms a ci pon; sodiščeI* P slan c Fen je siavo podlog naj se pot Ca1 rni zaradi dogo'kov <,b § či dvigne obt žb.i. Tudi p sianec K bilam jo utrr.it nral vo n ga nrm tr i jv-li hoče potr> Kun ukreniti, da se Gadoma odstra i s svoj ga mesta. Premirje na rumunski fronti. Petrograd, 15. decembra. (Agentura.) General Ščerbačev je sklenil v Focsani med ru-niuusko armado na, rumunski fronti in med nemško, avstro-ogrsko, bolgarsko in turško armado začasno premirje. Aprovizacsia. Prekajeno meso na rumen,o izkaznice C št. 1401 do konca dobe stranke v torek, 18. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od 1. do pol 2. št. 1401 do 1600, cd pol 2. do 2. št. 1601 do 1800, od 2. do pol 3. št. 1801 do 2000, cd pol 3. do 3. št. 2001 do 2200, od 3. do pol 4. št. 220- do 2400, od pol 4. do 4. št. 2401 do 2600, od 4. do pol 5. št. 2601 do konca. 1 oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 krone. Prodaja premoga na izkaznice za 1. okraj štev. 5 in 6 ter na izkaznic-o za VI. okraj št. 1 se dobi premog pri g. Trdini, Slomškova ulica in sicer: na izkaznice I. št. 5 dne 19. decembra, na zkaznice I. št. 6 dne 20. decembra, na izkaznice VI. št. 1 dne 21. decembra. Na izkaznice VIII. št. 4 se dobi premog pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33 dne '18. decembra 1917. Premog /a X. okrai se bode pr d ja1 pri g. U gnju v .skladiščih Kianpke st vb ne d ut t>e in sicer na št v. 1 dne 18 decembra na štv. 2 (b e 19. doci-mbra S seje mestnega aprovlzačnega < ds k.i je poročali, da se ta teden razdeli rta močne izkaz- nce za I do V. okraj 1 kg moke za kuho in za druge okraje po jiul kg moke in pol kg pšeničnega zdi oba. —• Krompir se bo še napiej razdeljeval kot doslej m je lahko mogoče, da se raz-dtljevaina kvota z-iša. Razno. * Samomor nesrečne matere. Z Dunaja se poroča: V nekem hotelu 15. okraja so našli v soboto leta 1861. rojeno Marijo Cer mak in njenega 12-letnega sina mrtva v postelji. V pismu, ki ga je pustila na .mizi, naznanja gospa, da gre s svojim sinom v smrt, ker je otrok neozdravljivo bolan. Zavžila sta strup. “ Posledice tajfuna na Japonskem. Pariški listi objavljajo sedaj oficielne številke o posledicah tajfuna na Japonskem. Število mrtvecev je ogromno. Samo v Tokiju je bilo porušenih nad 3000 hiš, 15.000 hiš pa je bilo pod vodo. Našli so 500 mrličev; čez 200.000 ljudij pogrešajo. Skoraj v vsakem okraju je na stotine mrtvih. Skoda v Tokiju znaša 250.000.000 frankov. Mnogo vasi na prepravljenih otokih ie zasutih. * Kako žive v liaiiji. Iz manjšega itdijan-sk ga mesta t b T. gi a n entu piše vo.ak svojcem v Liubijano: Z, pitanega urana, gos in štiri k< k ši smo dali 21 K N kaj dni pozne^ smo plačali za JO kg te . moke *n kokoši, trije geli b. v in gos vs ga skurai 35 K. Govedi in pe-i^t :n. mi. tukajšnje piebivalsivo 'jako mnogo. Vojaki e pijejo vode, ker je vina dosti in pa p: Cm i. If.> s zn ce za čevlje. Z nar dbo trgovske-g rn n- ter 4v;* se ureja sedaj tudi j n met s čev-!ji C v.) si b. d ( dajal v bodoče samo proti iz z c. po ene To ja tudi za ponošeno obuti, v. Obutev j o meri, i>:: je že v cb-lu se sme biez 'zkazn ce izvršni še do 15. febub!jatii. r ost - -■ * « « y ■» •» V i»B y> K ta V* a »amsaami' ata ijši H i.. ji 1 'i čj O b; i, [g B ¥ sl ri "»sias .itms ('.-»n-eopiB muia n~ie h 'k ae a n c t. a’ a te a «Vmtan«aniia O K‘S|bo!j i« najboljši siow. iaMsSPoveni tednik jo: ki priobčujejo vsak leden tflROgo sasii-mivih Slik 2 bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, iako zanimiv, Bes* detektivski p©-Ksan, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva »TEDENSKE SLIKE" so nepomičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. »TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3’8<> pol leta K 7'50 in celo leto 15 — K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam i številko »TEDENSKE SLIKE" zaslon) in poštnine prosto na ogled. Upravn štvo ista „1EDENSKE SLIKE11 l.iubljena. Frančiškanska ulica 10 1. sr!?« flsiij Ljubila i Fra čiškanska ul 6, registrov as? a zadruga i om«Jano taveto. Tiskovine za šole, stva in «rade> Najmoder« rta|5e plakate in vabila za shode i« veselice. t etne zaključke piajmeeterneiša uredba za tiskanje Rs*ov, knjig, bro« š«?, fmuzlkalij itd. ... Stersoti»§u7<. Litografija. Prej v Go ci. LmbUan&t Stari trg 2S 7 % K 4: /Š A Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko in pšsaBni stroji, gra- mofoni* električne žepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za preprodajalce. Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11.