!
Štev. 16.

iibaja vsak prvi in tretji četrtek meseca. ter veljà po poSti prej emana, ali na dom poftiljana skupaj a
nOoriSkim Vestnikom* ca vse leto	.	.	.	gld. 1.80
ii „ pol leta	.	.	„	—.00
d četrt d	i	.	*	v .45
Za tuje dežele toliko več, kolikor auaia poštnina.
Posamične številke po 0 kr,, dobivajo se v Stolni, SenieuiSki in Šolski aliai.
Upravniitvo in ursdniStvo: Morellijeva
nlinn uŽOir OO

smene abecede. Zajedno se morajo otroci tudL naučiti Aitati v teli treh abecedah, vrh tega pa si še osvojiti toliko nemškega jezika, da jim more počenši s tretjim letom samonem-ški pouk* kaj koristiti. To je nemogoče. Ko bi se poslali na te šole sami čudeže delujoči učitelji in bi ti dobili tam same čudovite otroke, bi komaj to dosegli, ali čudovitih učiteljev je, le malo, navadno pa Ijud-skošolski otroci tudi niso čudoviti otroci.
Te neznosne razmere bile so pogostoma predmet pritožbam v deželnem zboru koroškem iu tudi v tej visoki zbornici do leta 1890., a pritožbe niso imele nikakega uspeha.
Šele v tem letu je dobil koroški deželni šolski svet od naučile uprave nalog, da revidira stari učni načrt. Leta 1890. je .izšel nov učni načrt, kateremu se je dodal poseben lični načrt za slovensk pouk na u-trakvističnih šolah, Reklo se je, daje to za koroške Slovence pridobitev, to pa ni res.
Slovenski jezik se v specijalnem učnem načrtu omeni, kar prej ni bilo. Sicer pa se ni nič bistvenega ukrenilo, pač pa vsa zadeva še bolj zamotala in poostrila.
Po tem učnem načrtu se ima slovenski materni jezik začenši s tretjim letom po tri ure ua teden učiti kot učni predmet, katere ure imajo biti zadnje pri dopolndanskem pouku. To je obvezno le za tiste otroke, katerih roditelji niso zahtevali oproščeuja.
Gospoda moja! Ta določba glede slovenskega jezikovnega pouka je nova krivica, novo žaljenje slovenskega naroda na Koroškem, ker se slovenski materni jezik ponižuje na sramotljiv način za učni predmet in se kot pastorko peline na zadnje mesto.
Povsod, v celem izobraženem svetuje materni jezik podlaga iu središče cele vzgoje in učni jezik, samo na Koroškem in samo za slovenske otroke pa to ne sme veljati! Sicer se pa ua ta način slovenski otroci ue-oftpnstljive o brc m ene.
Hodi mi dovoljeno obrazložiti, kaj vse se od teli otrok v drugem in tret jem oddelku zahteva (čita):
„11. oddelek (3. in 4. šolsko leto):
o) čitanje; glasno in po /.mislil pravilno čitanje, razlaganje besed in st vanj, ponavljanje tega kar se je citalo, po stavljenih vprašanjih, pri čemer je delovati na to, da se polagoma doseže raba od berila neodvisnih izrazov, učenje na pamet in predavanje vz-glednih spisov v vezani in nevezani besedi;
l>) jezikovne vaje; vaje v prepisovanju in zapisovanju besed in stavkov s posebnim ozirom ua ločitev zlogov in na besede, ki se pišejo z velikimi začetnicami, pojem in poznavanje samostalnikov, pridevnikov, glagolov iu zaimkov, spol, število in sklanjanje samostalnikov, osebe, število in časi glagolov. Poleg pismenih slovuiških vaj: kratke in lahke pripovedke in popisovanja v zvezi z obravnavanimi berili.
III. oddelek (5 , 6., 7. in 8. šolsko leto);
a) čitanje : gladko in izrazovito čitanje tiskanih in pisanih stvari j, tolmačenje besed in ntvarij. navajanje vsebine in vodilnih rnis-lij beril, učenje na pamet in predavanje u-ZoiMiih beril ;
h) jezikovne vaje: nadaljevanje in po-p>!vj.'iije oblikoslovja, skladje. Poleg pismenih slovuiških nalog: izvajanje vsebine o-bravnavanih beril; popisi, povesti, potrebni opravilni spisi in pisma.
To je tisto gradivo, katero si imajo nemški otroci s pomočjo nemškega pouka v dvanajstih urah na teden prisvojiti, to je tis*in gradivo, katero morajo slovanski otroci v isti šoli s pomočjo neiii'kega učnega jezika v dvanajstih urah na teden zmagati, in vse to gradivo naj sedaj slovenski otroci v treh urah na teden zmagajo v slovenskem jeziku, v katerem su H doslej tako malo vadili. iu to še v končnih urah, ko so učenci in učitelj že utrujeni.
To. gospoda moja, je povsem nemogoče, to je tako, da bi človek zbežal, in res beže ottoci kar trumoma. Kaže se, da je to tudi po iutencijah dež. šolskega sveta, zakaj določil je sicer, da je pouk obligaten. zajedno pa zaukazal, da je roditeljem ustreči, ako bi zahtevali, naj se njih otroci tega pouka
Opi ost e.
Vsi,-d tega s e ta slovenski jezikovni pouk na 4'j utrakvističnih šolali sploh ne vrši in le na :K> takih utrakvističnih š dah se ga udeleži ls3‘» izumi Inisis slovenskih šolarjev, .s:,p.t šolarjev pa beži pred tem puiikoin, ker se roditelji za tako pedagoginjo trpinčenje njihovih otrok raje zahvalijo. V takih razmerah je pač razumno, da koroški Slovenci od dež. šolskega sveta ne pričakujejo niti obzirov, niti pravičnosti več in da se vsled tega čedalje večkrat obračajo 9 peticijami do naučnega ministerstva. iv* L. 1891 imel je tedanji minister Gau-tsrli 33 takih peticij v rokah. Petit se je v vseli jednako glasil, namreč: uvedenje slovenščine kot učni jezik za slovenske otroke in nemščine kot učni premet začenši s 3 letom. Minister Gautscli je bil vsled tega zlovoljen in sp je tudi v tej visoki zbornici jako neprijazne izrekel. Rekel je, da se je to načrtoma uprizorilo. To so vender čudne besede za kakega ministra; moral je vender vedeti ali pa je mogel to izvedeti od poslancev, da, če se načrtoma agituje in gennanizuje, je pač tudi obramba po načrtu dovoljena. Sicer je on samo jedno jedino peticijo ugodno rešil iti tako so Slovenci po dolgem času zopet dobili prvo slovensko ljudsko šolo v Rožni dolini. (Posl. G h o n : Občina sama je pa sedaj zopet protestovaia!) Ali kako se je ta protest izposloval? To je drugo vprašanje. (Posl. G g o n : Pojdite po občinah in vprašujte župane in občinske predstojnike!)
Minister je samo jedno peticijo ugodno rešil, druge pa je dal dež. šolskemu svetu,
Slovensko šolstvo v letošnji
prtrainski debati.
IV.
— (Konec).
Preidem k pojasnenju utrakvistiških šol. Takih je bilo po starem učnem načrtu 93, sedaj jih je 84. Ako bi bile te utrakvi-stične šole res to, kar bi imele biti po besedah, bili bi Slovenci ž njimi zadovoljili. Koroški Slovenci so mi pisali, naj v tej visoki zbornici povem, da bi bili zadovoljni, ako bi bile utrakvističue šole res utrakvi-stično urejene, to se pravi, ako bi bila za teh 10.188 slovenskih šolarjev v teh utiak-vističnih šolah slovenščina lični jezik in bi ee nemščina, začenši s tretjim šolskim letom učila kot učni predmet in sicer na pedago-giško dopusten način.
Ako bi bile te šole tako urejene, bili bi Slovenci ž njimi popolnoma zadovoljni, ker je taka uredba v ondotnih razmerah jedino prava iu pametna, ki Midi ni v nasprotji s državnimi osnovnimi zakoni ; slovenski otroci bi se na ta način res nečesa naučili in osvojili tudi znanje nemškega jezika la-glje in bolje, ne da bi glede znanja lastnega, slovenskega materinega jezika imeli škodo. Ali baš take smotrn primerne, pametno u-rejene šole se na Koroškem neče dati Slovencem. (Posl. 6 h o n • Občine same jih ne-čejo!) Peticije dokazujejo nasprotje. (Posl. G h o n : Prav peticije dokazujejo to ; o tem bodem še govoril.) Deželui solski svet pa je te šole tako uredil, da se v prvem in v drugem šolskem letu, to je pri otrocih, starih po šest in po sedem let, rabi slovenski jezik, potem pa, od tretjega leta naprej, nič več ; te utrakvističue šole imajo torej samo v prvih razredih utrakvistično barvo, v višjih razredih pa so povsem nemške šole, in aato mislim, da bi imela aaaftua uprava tudi v tem oziru -dolžnost, vmes j, iseči in odpomoči, ker jej moia vender na tem biti, da tudi šolarji slovenske narodnosti na Koroškem desežejo v državnem ljudskošolskem zakonu določeni učni smoter.
To pa je pri uredbi teh utrakvističnih šol povsem nemogoče, kar bom takoj dokazal.
V najnižfih razredih teh utrakvističnih šol se rabi slovensko-nemški abecednik, kateri je izdal Karl Preschern. Ta razpravlja na straneh 1—46 o glasovih in vajah v čitanju v slovenskem jeziku, na straneh 48—102 se razlagajo nemške pisane in tiskane črke, na straneh 105—160 pa ima 16 slovensko-neniških, 13 slovenskih in 25 nemških vaj za čitanje. 1 z tega sledi, da se otroci v najnežnejši starosti, v šestem in sedmem letu seznanjajo hkrati z dvema jezikoma, s slovenskim maternim jezikom in z nemškim, jim še tujim jezikom. Ti otroci se morajo v dveh letih naučiti treh abeced: slovenske abecede in nemške tiskovne in pi-
Potovanje v Rim.
(Spisal V. Mihcev).
Črllee o legi riuiNkega mesta.
Sredi široke in puste doline, kakoršna je rimska nižina, kjer vlada naj večja, sveta tišina, kjer naletava popotnik na pogoste ostanke razvalin starodavnih vodovodov in cest, ne več nego 6 vlaških milj od toskanskega morja oddaljen, leži večni in monumentalni Kini. Mesto deli imenitna Tibera na dva dela neenaka; pogoste povodnji so prouzročevale mestu in ok'jini premnogo škod, ker je voda v Tiberi, ...Ji češčili nalivov izpod neba, naraščala strahovito, katero so nasproti pihajoči vetrovi na ustju ob morju Tiranskem, nazaj tiščali, da je zalivala zemljo v okolini; zdaj so prišli v okuni navadnim nezgodam skoraj popolnoma, z urejevanjem struge do morja. Delo ni še ni do polovice končano. Na desnem bregu vzdigujeta se griča Vatikan in Ja i Iv ul, na levem pa bregovi Pincio, Kvirinui, Viminal, Eskvilin, Celij in Aventinski, kateri Vfi zaklepajo v okrogu kotlino, iz katere molita v vis griča Palatinski in Kaptoljski, posamezno. Todobno prebivalstvo šteje okoli 400,000 duš. Dandanes se razteza novo mesto najlepše po široki dolini, katero zaklepajo griči: Viminal, Kvirinal, Pincio in Kaptoljski ter sega do bregov roških, i na Eskvilinu je nastalo dandanes novo življenje, kjer se nahajajo široke gospodsko-okrašene ulice, velike palače in prijetna zasebna letovišča.
Na nasprotnem bregu reke nahajata se Trastevere in Borgo, zadnji imenovan i Leonovo mesto, v katerem dvigata se velikan-
ska spomenika: iiadgroben spomenik Hadrijana cesarja iu Vatikan.
V	tem delu mesta prebiva bolj siromašno ljudstvo, katero sestavljajo navadno rokodelci in dninarji; ali i tu. v tem okraju, se pojavlja polagoma ideja o napredku, in koder so se raztezala š-j pred malimi leti uborna ilovnata zemljišča, slabi pašniki in vinogradi, dandanes zapazi ti oko široke ulice, lepe hiše že dozidane, a ne malo i teli v delil ter poslopje minist-erstva za pravosodje in bogočastje.
Rim, v prvih časih začetka svojega, je bil sezidan na sedmih gričih, ki se imenujejo: Kaptoljski, Palatinski, Kvirinalski, Celij, Aventinski, Viminalski, Eskvilinski; in ke-sneje se je bil razširil i na griče Pincio, Vatikanski in Janikul, vsled silne pomnožitve prebivalcev v mestu. Grič pa, po imenu Testaccio, je nastal iz nesnage in smet ij iz mesta, katere so nanašali, vozili in kopičili na tem mestu od impaniti veka, kar nam svedoči uedvojbeuo velika obilica ščrbin iu ostankov starih posod, svetilnic, kakor tudi domačega orodja, ki so dobili in še dobivajo na tem griču pri izkopavanji za temelje mnogoštevilnim gospodskim hišam in širokim ulicam, katere se nahajajo zdaj i tukaj.
Dandanes so razdelili Rim na 14 okrajev, katerim pravijo „rioni“ in se imenujejo: Monti, Trevi, Colonna, Campo Marzio, Ponte, Parione, Regola, S. Eustachio, Pigna, Cam pi-talli, 8. Angelo, Ripa, Trastevere in Borgo.
HI.
Vrnitev iz Rima.
V	sredo due 21. Fabruvatija ob 8, uri zjutraj smo se poslovili z sopotniki Ivanom i
Budin in Franjem Kralj iz Dornberga od prijaznih in narodnih naših sorojakov bratov Vodopivcev v Rimu ter se odpeljali na glavni rimski železniški kolodvor na V imi -uulskem hribu, kamor sta nas spremljevala tudi brata Vodopivca. Po prijazni, težki pa in kratki ločitvi sedli smo v železniški voz, Kjer smo vdobili nove sopotnike, neko jako prijazno družino treh oseb iz Modene; bili so oče, mati iu sin, kateri je bil „proto" v neki tamošuji tiskarni. Ta prijazni „proto" so je jako brigal za naše slovenske, razmere v Avstriji.
Vedel je povedati mnogo o naših narodnih težnjah in opravičenih zahtevanjih, kar je kazalo, da je bil o vsem prav dobro o nas poučen. Čudom sem se čudil, da vé Italijanke vse tako precizno o naših razmerah. Razumi se. da smo se takoj sprijaznili z simpatično laško družino in bili smo ž njo, kakor da bi bili svoji med svojimi. Ni nam manjkalo uknsuih pijač v buteljkah, a tudi mi, pripotuulili smo ji izvrstnega Hmljana, katerega smo imeli več polnili buteljk, katere sta nam podarila za na pot brata Vodopivca v Rimu. Železni konjiček, da-si ni drdral brzim potom z nami, pripeljal nas je po jako pusti deželi, ki ni nič drugega po njej kot gòli pašniki, po katerih se pase sto in sto čred ovac in koz, malih konjičev mulam podobnih, krav in neke vrste volov, ki so kakor hrvaški, tako imenovani „buši“ — po deželi, ki bi se dala z malim trudom spremeniti v kaj rodovitne vinograde ko bi jo miši Vipavci v posesti imeli, V Arezzu smo imeli nekaj minut postanka. V i vozil smo se s znano laško družino prav
Tefal II.
prinaša oznanila na četrti strani oil katerih se plača za stiristopm» petit-vrsto po 7 kr., če se jeilenkrat tiskajo; po H kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiskajo.
Za celoletue oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uredništvu; reklamacije in naročnina npVavništvu.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
ir "
naj o njih poizveduje in uaj jih reši. To spominja na bajko o ovci, volku, in kraljevskem levu. Ovca se je pri kraju živalij pritožila radi zlega, katero jej prouzroča volk. Lev pa ni hotel soditi nego, je vse prepustil volku v uradno rešitev.
Predno pa se je dež. šolski svet lotil reševanja teh peticij, izšel je ukaz na prebivalstvo, naj sestavi protipeticije ; in kadar so potem take protipeticije in protiresolu-cije došle v Celovec so se dotične resolucije takoj rešile, seveda neugodno.
Posl. G h o n: Kdo pa jih je odposlal? Občine? Neposredno občine?
Posl. dr. Gregorec: Iz Celovca.
Posl. G h on: Od občine?
Predsednik: Prosim, da ne motite govornika.
Posl. dr. Gregorec: Tiste peticije pa. proti katerim se niso mogle spraviti na dan nasprotne peticije, obleže in se ne rešujejo.
Posl. G h o n : Nobene take se r.e najde.
Posl. dr. Gregorec: Vender jih je nekoliko nerešenih.
Posl. G ho n: Ne, vse so rešene.
Posl. dr. Gregorec (nadaljevaje): Mej teni torej traja šolska borba na Koroškem naprej, iu upravo čuditi se moram, kako premetenost kaže tu povsodi deželni šolski svet in kako samovoljno navadno postopa. Ako nasprotne peticije več ne pomagajo, se loti tega da na kratko dotične proseče občine razbije na dvoje v dve novi občini. S tem odpade pritožujoči se subjekt iu akcija Slovencev je preprečena. (Veselost.)
Dolgo vrsto let si je pomagal deželni šolski svet z nekako zlorabo § 6. državnega ljudskošolskega zakona, da je odklanjal slovenske peticije; naročil si je namreč pri vsaki taki peticiji izjavo nemškega deželnega šolskega sveta ; seveda je bila ta izjava vselej in redno proti sloveuskemu pouku. To zlorabo ustavila je odredba naučuega minister-stva leta 1890. Potem je izumil deželni šolski svet drugo sredstvo. Bilo se je bati, da bi utegnila vender le prodreti občinska zastopa Žabniški in Globasuiški s svojima pritožbama pri ministerstvu. To se je moralo preprečiti. In kako? Razdelilo se je brez pomisleka utrakvistično šolo v Žabuici v dve jeduo-razredni šoii;jedna ostane utrakvistična, druga lahko postane slovenska.
Zdaj bodem po rečenem podal majhno sliko šolskih razmer na Koroškem. Slovenski ljudski šoli sta zdaj dve, jedna jednorazredna na Jezerskem in jedna štirirazredna v Št. Jakobu; razdeljene šole pa so štiri v Žab-niči inv Globasnici, kjer je le 31 nemških otrok poleg 864 slovenskih. (Čuj te ! Čujte!)
Potem so utrakvističue šole, in sicer jih je 84, v krajih, kjer Slovenci stanujejo zdržema iu v kompaktnih masah. Te šole obiskuje 10.188 slovenskih in 1861 nemških otrok. Nemških šol v slovenskih krajih je
prijateljski zabavali; najbolj pa ta čas, ko je slučajno na postaji nek petelin zapel svoj „kikeriki‘‘, kar je dalo ono petelinovo petje povoda obilemu smehu ; — rekel sem bil namreč laškemu gospoda „protu", kako je to, da laški petelini znajo tako dobro po slovenski peti, oni pa ne znajo niti besedice slovenske spregovoriti? Snujoč seje „proto“ držal za trebuh in valjal po klopi v želez-ničnem vozu.
Med raznimi takimi in jednakimi osoljenimi dovtipi, nam je hitro potekel čas in — bili smo v Floreneiji; kamor je zna mi pridrdral železni konjiček ob deveti uri zvečer. Jedva smo iz že lezniskih voz izstopili na kolodvoru, obsula je nas jata laških šarlatanov “, ki so nas hoteli jeden pred drugim voditi v «najboljšo gostilno", kjer se nahaja, po njih priporočilu, «uajukusnejša večerja" in uajizvrstnejše vino*4, kar smo pa vse prezrli, spoznavši nakane teh sitnih šarlatanov. Šli smo mirnim potom dalje v mesto. Nekdo teh sitnih šarlatanov pa, je hodil še vedno z nami, kar je dalo povod, da so ostali mislili, da nas je zvabil na svojo stran — za to so ga kar na sredi ulice „pograjfali" ter začeli s klofutami obkladati. Pri tem smešnem prizoru, zavijemo jo hitro v naj prvo bližnjih kavarn, popijemo vsak po jedno črno kavo in — vrnemo se zopet na kolodvor, ker se nam je pametnejše zdelo, da ne gremo v nobeno gostilno, kjer bi nas bili go-, tovo oskubili, dasi nismo imeli odveč perja na sebi. V tacili slučajih mora se plačati v gostilni tudi «lovskega psa", ki gosta vanjo prižene.
(Konec prih.)
24, katere obiskuje 1316 nemških in 1311 slovenskih otrok.
Na 114 šolah ha Koroškem, v katere zahaja 14.132 slovenskih šolskih otrok, poučuje 202 učitelja; mej tenu jih je 120. ki so deloma zmožni slovenščine. 82 p.i jih n-uieje samo nemški. Ako prosijo slovenske občine, da se nastavijo slovenščine zmožni učitelji, pravi deželni šolski svet navadno, da nima tacili učiteljev na razpolaganje.
Tu imam tak odlok z dné 18. jami-varja 1894. I., ki ga je dobil krajni šolski svet v Kotmari vesi; v njem se čita: „... nastaviti kratkim potom take učne moči ni mogoče, ker manjka slovenščine zmožnih né* nih sil, zaradi česar ostane nekaj druzih učuih mest, na primer v Srednji vasi in v Gre« čah, začasno praznih/
Deželni šolski svet se torej izgovarja s tem, da nima slovenščine zmožnih učiteljev na razpolaganje; pravilneje bi moral reči, da jih neče imeti (Tako je!); kajti če bi jih hotel imeti, bi moral več storiti za naraščaj slovenščine veščih učiteljev na učiteljišču v Celovci. Na tem zavodu je zdaj le 33 slovenskih obiskovalcev poleg 148 nemških in slovenščina ni obligaten predmet. (Čujte! Čujte!) Tu ne gane deželni šolski svet niti roke niti noge. Drugič: On preganja slovenske učitelje. (Tako je!) Saj neče slovenskih učiteljev. (Posl. G h o n : Ne segajte tako daleč! — Posl. dr. Ferjančič: On terorizuje!) Terorizuje in preganja jih, imeti hoče le nemške učitelje ali slovenske renegate. Ne bodem navajal imen, obljubil sem to g. Ghonu pošteno in bodem tudi pošteno mož beseda. Torej le na splošuo. Neki učitelj prišel je pri okrajnem glavarju v sum, da goji gotove simpatije za slovensko šolsko društvo. To se je moralo kaznovati. Bil je za kazen premeščen in je moral z ženo in 5 otroci sredi zime seliti se 12 ur daleč. Drug vrl učitelj ni mogel dobiti službe in je zato odšel s Koroškega. Zopet drug sloveusk učitelj, vrl mož, kar je priznal celo šolski nadzornik, motal je letos ostaviti Koroško. Ta učitelj je trikrat kompetiral za slovensko učno mesto na ljudski šoli v Št. Jakobu, je bil jedini prosilec in vender ni dobil službe. Da bi se ta služba ne razpisala v četrtič, je poslal deželni šolski svet tja učiteljico. (Čujte! Čujte!) Sicer mi je popolnoma razumljivo, zakaj deželni solski svet tako ljubi nemške učitelje; slovenski pouk se pač ne more bolj temeljito onemogočiti, nego če se postavi trde Nemce za učitelje v slovenske šole. Potem preneha slovenski pouk sam po sebi.
Z druge strani je oči vidno, kako se protežigejo nemški učitelji in posebno tisti slovenski učitelji, ki se dado zlorabiti kot renegati. Taki smejo storiti kar hočejo. Navedel bodem tu izgled, razume se zopet brez imen Učeuec N. dobil je v Globasuici po šolskem vodstvu od nemškega „schul"e-reina* hlače. Posl. dr. Ferjančič : Kaj ?) Hlače. (Živahna veselost.) Učenec je bil vzprejet v utrakvističuo šolo. Ker je pa od Velike noči hodil v slovensko šolo, je učitelj že nekateri krati zahteval hlače uazaj (veselost) in grozil dečku, da mu bode hlače strgal s telesa, če mu jih ne prinese nazaj prihodnji šolski dan. (Veselost.) Omenjeni učeuec ima samo te hlače, a ker mu mati nemora druzih kupiti, se deček ne upa v šolo, ker se boji, da bi moral v sami srajci domu iti in da bi ga součenci zasmehovali. (Veselost.)
Tako počenjanje učitelja pač ne more poučim vplivati na nežno mladino, nego jo le ilt-ni rai izit je. Glejte, tako govore kmetje v n lili ••/.nanilih na okrajni šolski svet v Velikovcu. (Posl. Gitoti: Tega ni pisal kmrt! - l*o*l. dr. Ferjančič: To je vse jednako, če j tudi pisal gospod, surovost je le ! — Po'l. dr. Fui: Če je res! — Posl. G h on: Prosil... pokažite mi pismo!) Dam Vam to, da pregledate.
Predsednik: Prosim gospode, da ne motijo govornika.
Posl. dr. G r e g o r e c (ti a d a 1 j e v a-j e) : Drug učitelj, ki je bil vedno poslušen vsem odredbam dež. šolskega sveta, vender ni mogel vsega dobiti, kar je hotel. Gobane včasih slabo sliši, ni mu torej Intel dati, kar je hotel imeti. Kaj je stoni ? V svojem	srdu kupi revolver
in se pelje v Celovec, da ustreli deželnega nadzornika Gobanca. Na srečo se je še pravočasno brzojavilo v Celovec o nameravanem atentatu in tako preprečilo zločin. Učitelja so razorožili, a čudno, namestu da bi ga vtaknili v kriminal ali pa v blaznico,* vzprejel ga je deželni predsednik v avdijenci iu poslal nazaj na svoje šolsko mesto. Šele pozneje so ga izročili preiskovalnemu sodišču in ga bodo bržkone proglasili blaznim.
Največjo pozornost je vzbujala — tu se rai je dovolilo navesti imena — imenovanje učitelja Hugona Morota šolskim nadzornikom v Št, Mohorji in da se mu je tudi dovolilo, da ustanovi tam otroški vrt. Ta mož se je jako prikupil deželnemu predsedniku in deželnemu šolskemu nadzorniku in sicer s slavnostno pesmijo za nemški strankarski shod dne 13. novembra 1892. I. V tej slav-vnostui pesni prispodablja Slovence na Koroškem z zmajem ali „lintvernom“, kije v starodavnem času bival blizu Celovca in katerega so potem ubili prebivalci.
Da se potezajo koroški Slovenci z naporom poslednjih svojih sil za svoj narod, ni prav temu učitelju in ljudskemu izobraževalcu Hugonu Morotu iu v tej slavnostni pes-
mi pozivlje nemške sorojake na Koroškem kar naravnost, naj Slovence, torej sodeželane svoje, kar atro in uničijo. Dotično mesto se glasi (čita):
.... „Es ist, nlg wollt’ Nun abermal* der gift’ge Draelie wachseu Im Kitnitnerlaml, Vernichtnng .miss ihm werden lleiu Drachenwurm, der wied’rum waclisen will, Zermalmen. musa der Kiirntuer ilm, das merket, Zermalmen, ja, ehvor er gross geworden."
(Čujte! Čujte!)
Ta mož, ta fanatični nasprotnik Slovencev postal je šolski nadzornik! Kaj naj vender Slovenci mislijo o tem, kaj naj želijo? Pač morajo misliti, da šolska oblaslva in deželni predsednik mislijo istotako, kakor ta mož, da torej hočejo, da se nas stare in uniči.
Tu je pač slovenskemu prebivalstvu težko, da vidi v tacili oblastvih vredne zas-topuike državne sile in Nj. Vel. cesarja (Pritrjevanje), kajti to pač smem trditi, da Nj. Vel. cesar neče videti nas Slovencev strtih in uničenih. (Odobravanje. — Poslanec G h o n : To ni naperjeno proti Slovencem, nego proti vnanjim hujskačem.) Toliko nemščine že razumemo.
Predsednik : Prosim, da se ne Mjjče vmes. Posl. dr. Gregorec: Dokler tofej ostanejo razmere take, kakeršne so sedaj, posebno dokler ostane deželni šolski svet tak, kakor je sedaj, in dokler mu je na čelu sedanji deželni predsednik, ne morejo koroški Slovenci imeti zaupanja in ne morejo verovati, da se nam bode tam podelila pravica. Zatorej si uso jam predlagati resolucijo, k i i v teh stvareh nam more pomoči le vu-uko naučuo ministerstvo. (Čita:)
„Visoka vlatla se pozivlje, da v vojvodini Koroški uredi lavne ljudske šole, katere obiskujejo učenci slovenske narodnosti v smislu čl. 19. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. ). in da v to svrlio:
1.	Preustroji sedanjih 84 takozvanih „utrakvističnihtt šol zares utrakvističuo, da se namreč v njih slovenski materni jezik učencev rabi v vseh razredih kot poučni jezik, nemški jezik pa se kot učni predmet uči od" tretjega šolskega leta, v kolikor to pripuščajo pedagoška načela;
2.	naj odredi, da se sedanjih 24 povsem nemških šol v večinoma slovenskih krajih razdeli v dva oddelka namreč v nemške za 1316 nemških učencev in v slovenske oddelke za 3111 slovenskih učencev in da se v poslednjih pouk uredi tako, kakor se je omenilo zgoraj v točki prvi.
3.	na učitel jišči v Celovci naj se ukrene vse petrebno, da se zagotovi zadosten naraščaj slovenščine v pismu in govoru popolnoma zmožnega učiteljskega osobja;
4.	za slovenske šole naj se v narodnih vprašanjih objektivno misleči, pravični šolniki nastavljajo kot okrajni in deželni šolski nadzorniki. (P ri t r j e v a n j e).“
Sedaj hi le še nekaj besedi spregovoril gosp. poslancu Ghonu (veselost.) Govoril je dosedaj nekolikokrat iako ostro proti nam slovenskim poslancem v tej visoki zbornici ; vender ni tako zloben, kakor je videti, ali kakor se včasih dela (veselost). Nasprotno. Nahajam se v prijetnem položaji, da kon-štatujem, da se je prav čudovito poboljšal (živahna veselost) in le želim, da bi to poboljšanje trajalo in imelo praktične posledice za Slovence. Bil je namreč tako prijazen, dA je s svojim tovarišem g. posl. Kirsch-nerjam prišel na 21. „bauerntag“ v Ledenicah, na tem shodu je imel govor, v katerem je rekel izrecno (čita):
„Mi zastopniki koroški ne želimo ničesar druzega, nego, da se otroci slovenskih roditeljev nauče v šolali najprej dobro svoj materni jezik, (Čujte! Čujte!) da se pri tem nauče tudi neobhodno potrebnega nemškega jezika".
To je prav lepo, in jaz sem mu hvaležen za to izjavo. To je namreč isto, kar Slovenci že od nekdaj žele, njih smotri se popolnoma krijejo s temi besedami. Zdaj pa morate še priznati, da se morajo Slovencem tudi dovoliti neobhodna sredstva, da dosežejo ta smoter in v to je potreben pred vsem drugim slovenski poučni jezik, potem slovenske knjige, slovenščine zmožni učitelji in tudi pravični šolski nadzorniki in smoter je dosežen. Slovenski otroci se bodo naučili svoj materni jezik lahko in dobro, ob jednem pa se tudi priučili nemščine, kakor je dejansko potrebno na Koroškem.
Gosp poslanec pravi nadalje (čita) :
„Ne smemo torej prouzročevati nepotrebnega boja mej nami". (Dobro! „Ho-čemo, da vlada mir mej namiu.
To žele Slovenci tudi. Ta mir se da takoj doseči. Treba je le jedne besede, katero vam je zapamtiti in dejansko izvesti. Ta beseda je: Pravičnost. To je tudi potrebno pri učni upravi; ako hoče dokončati neprijetni šolski prepir, mora postopati pravično in podeliti dobrote člena 19. drž. temeljnega zakona vsem narodom te države-potem se bode naselil mir, ko bode povsod vladala popolna pravica. (Živo odobravanje. — Govorniku čestitajo mnogi poslanci).
Na obalih zapadne Adrije.
Ako stopiš v sedanji Oglej, najdeš prav ponižno mestece. Od nekdanjega blišča nobene sence, od nekdanje slave nobene misli. Ribiško mestece, kupčije nobene, družabno življenje le malenkostno. Bistrookemu opazovalcu se pa koj razodoue neka otožnost
med prebivalci ali potlačenost, katera bi se dala nemara najbolj pri illeciti onim bivšim žezlouoscem, ki so, krono in slavo zgubivši, primorani po p tujih deželah hoditi. Trditi se sicer ne more, da so večina sedanjih Oglejčanov potomci čvrstih starih Rimljanov; a vendar sme se reči, da veje saj tradici-jonalua otožnost nad tem krajem. Stare krvi pa je vendar še veliko, in prebivalci so se večkrat za pristanišče potegnili ; ker me ravno v tem ni kaj strokovnjaka, vzamem naj le izid za poroka, da ali neuiogočest ali zavid je kriv, da so zastonj govorili iu pisali. Veselo ni, ali je zgovorno. Vsak ve, kaj je' bil stari Oglej. Sedanja cerkev je velikansk tempelj. Ustmeno sporočilo pravi, da je bil tA krasen dom Jupitru posvečen. Mogoče, pa samo če sodiš po velikanskih stebrih. Drugo vse je, razven nekaterih ostalin, za patrijarhov. Celo stolp, govori se, da je iz rimske dobe. Vse mogoče, toda veliko je novega, kar pripisujejo staremu, a menim da ni. Patrijarhi so veliko storili, da-si ne vsega, kar še stoji. Starinoslovci in zgodovinarji raznih narodov zahajajo v Oglej gledat ostankov stvari), ki so bile in, ki jim nekoliko pojasnnjejo, kar stoji mrtvo v starinoslovskili knjigah.
Idimo ven na polje oglejsko. Svitli cesar je pred kakšnimi 14. leti iz lastuega dovolil, 1000 for., za izkopavanje starin.Hodeč sè svojim tovarišem zadenem na znamenito mesto. Obstanem, gledam, osuplost mi začara pred očmi vedno se spreminjajoči kalejdoskop stare zgodovine. Ne morem se zbrati iz Začudenja. Moj tovariš, menim saj za zdaj bolj posvetnih misli, in ki, čeravno omikan, vendar ni še povonjal plemenitih cvetlic starih klasikov in činov, zazuamnjenih po dletci nedosegljivih mojstrov, začel je brez dvombe dvoumiti nad mojim zdravjem; kajti sumljivo me pogledavši, vpraša: kaj Vam je neki?"... Glejte, odvrnem, to so starooglejske ulice. Ni dolgo, kar so je izkopali. Tedaj tod, si mislim, po teh ozkih ulicah, po tem ciklop-ski trdnem, z globokimi vdrtinami vrezanem tlaku z obojestranskima, zelò vzvišenima prehodoma za pešce, tod se je vršilo staro-rimljansko življenje." Iz natančnih popisov pa še boljših ilustracij nesrečnih dveh mest Herkulanum in Pompeji, imel sem že davno priliko, seznati se s takošnjimi stvarmi; a biti na tacili ostalinah, to je druga, kraj teh ulic pa ni videti nobene sledi starih poslopij, razim prav na prvem koncu na severnej strani. Na širokem polji pa je, kar mrgolelo kopačev, ki so trebili jako široke in trdne podstave starooglejskega, do sile velicega cirkusa. Vreva ljudij, ki je nekdaj tukaj bila, radovanje, bogastvo, ploskanje, slava, kinč. možati ponos itd., vse to, vzeto po velikem metilu in živenjskera gibanji, v primeri sé sedanjo ledino, ki otožno molči, da le počivata pikon in lopata; vse to mora |<ač napolnjevati gledalčevega duliA. Pozdevalo se mi je celo, da sc tudi kopači več bili zasnkneni iia otožno stran. Da-si prostaki, menim, vendar si morajo pri takošnem ugledu kaj bolj vzvišenega misliti. Na več mestih sem zapazil tlak iz rudečkastega marmorja, na nekaterih se bivši, velikanski vhodi v to neskončno poslopje prav dobro dadó razločiti. Ne daleč od tod so kopali živalske, pa tudi, če se ne motim, človeške kosti. Nek žid v Gorici, ki je tukaj nakupljeno tako blago v svojej fabriki drobil in kuhal, mlel je tudi, kakor sem sam videl, človeške glave in rebra. Da dobivajo okoli sedanjega Ogleja starinarske dragocenosti : zlate, srebrne in druge peneze, svetinje, meče, sulice, ščite, solznice (skleničice), v katere so solze pretakali, za mrtvimi, dletca, urne, vinske in vodne posode, spomenike, stebre itd. ni mi treba praviti. Rajnki učeni lekarničar in starinar Z a n d o n a 11 i je bii napravil zbirko tacili stvarij, kojo so njegovi dediči, menim da za 12.000 gl. v Trstu prodali. Grof Cassis je imel prav bogato zbirko. Tudi bivši učitelj Lužnik je bil mnogo nabral, zbirko je potem nečemu Hamburžanu prodal za 2000 gl. Zdaj je ustanovljen domač muzej.
Oglej se nikdar več ne povzdigne.Kakor je namreč staro mesto, drugi Rim zvano, srdita Božja roka v prali razorila, da bi samo j e d e n Rim ostal na svetu, tako si noveje tudi nikdar več ne opomore
iz usojenega uboštva, iz nizke sedanjesti.
*
Upali so mnogo od železnice, ki zdaj brizga po furlanski nižavi, Pa, kakor stoje stvari, so merodajni krogi jako slabo poskrbeli za Oglej. Železnica drdra daleč od Ogleja; iz najbližnje štacije do Ogleja imaš dobrih 20 minut z vozom, namestil da bi bili to prei« menitno mesto zvezali naravnost, so naredili prav tako, kakor mislijo narediti z našo železnico po Vipavski dolini, katero kanijo izpeljati pod Čavnom i drugodi le tako ne, da bode popolnoma koristila celi deželici, bodisi glede prometa, bodisi glede komoditete ali naročnosti. Najbližja štacija za v Oglej je Villa Vicentina. To selo je preveč oddaljeno od glavnega smotra potovalcem učenim in drugim radovednežem.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Liberalci kapitulirajo. — L*
beralna stranica na Koroškem seje umaknila na-cijonalcem. Kje kandidat za Šmohorski okraj Domaingo, je odstopil. 8 tem je Iconec liberalne slave na Koroškem. V tem pa, ko na jedni strani propadajo liberalci se prebujajo na
drugi konservativci. V rečenem okraju so ti pri volitvi volilnih /noš zmagali v dveh občinah.
M*rišli bo do spoznanja. — Zadnja leta začeli so Nemci agitnvati za to, da bi se nemška mladina v dvojezičnih kronovinah začela učiti dotičnega slovanskega jezika. Štajerski deželni, zbor je celo sklenil, na Graški deželni realki ustanoviti posebno stolico za slovenščino. Prej so se, Nemci vedno zoperstavljali učenju slovanskih jezikov, Češ, da jim nemščina povsem zadostuje. Premenili pa so ta svoj nazor čim so videli, da si s tem onemogočijo vstop ali vsaj avancement o drž, službi. Ta unema za učenje slovanskega jezika pa je obšla šele češlce in deloma štajerske Nemce, kranjslii si še vedno pomagajo s „spriČevaliu gotove vrste.
Mialorusi in slovanska koalicija. — Maloruski poslanec dr. Savčalc se je jako odločno izrekel zoper slovansko koalicijo r državnem zboru, češ, da jej je samo pospeševanje čeških interesov namen in da se Mu-brusom zanjo zategadelj ni brigati. Drž. posl. dr. Romančulc zavrača v listu „Dilou te nazore jako energično in priporoča malomskim poslancem, naj k tej slovanski protikoaliciji pristopijo. Namen te protikoalicije je jasen in točno preciziran, namreč: 1 Izvedenje ravno-pravnosti; Potegovanje za slovansko narodne interese. Li je v interesu maloruskega naroda, pravi Romančulc, da se ta namen doseže? Kdor pozna razmere v parlamentu, ne more trditi, da je slovanske k .alicije namen sama opozicija ki hoče doseči gotove rezultate in more biti različna, brezobzirna, ostra ali zmerna. Mlado-češki način opozicije ni odločilen za celo slovansko koalicijo, v kateri sede jako konservativni in zmerni možje, kakor Meznik, Klaič, Ferjančič in nekateri duhovniki, Ako bi ma-brasici poslanci pristopili slovanski koaliciji zavzeli bi lahko neko zmerno stališče in v tem zmislu uplioali na radikalne elemente.
Zunanje države.
Tvozveza. — Trozveza je nezadovoljna .z razmerami v Bolgarski. Tudi Rusija ve to dobro, kakor je razvidno iz zadnje štt-villce „Svetau. 'Pa Ust piše: Z nastalimi razmerami v Bolgarski so zadovoljni samo konservativci, avdrofili, katerim se je posrečilo, zvabiti na svojo stran mnogo Cankovljevih somišljenikov, Stambólov si mane za lovoljen roki in neti z vsemi sredstvi razpor v taboru svojih nasprotnikov. Povsod izigrava trozvezo. Nova situvacija v Bolgarski je bolgarsko vprašanje še bolj zamotala in ovira nje hitro rešitev. Zveza mej zastopniki trozoez« in Stambolovhn se je obnovila. Koburžan se boji, če bi se udal volji naroda, ki je večinoma za ozko zvezo z Rusijo, da bi imel potem vezane roke. Proti-ruska agitacija je mej rodoljubi v vrstah iute-ligencije prouzročila, da se boje, da bi bilo porazumljenje z Rusijo na Škodo samoslalnosti Bolgarske in zato zahtevajo od Rueije nekake garancije. Sam metropolit Kliment je zavrnil vesti, katere so beležili bolgarski listi, da se hoče Rusija vtikati v notranje zadene Bolgarske, in sicer z besedami, katere je na Danskem l. 1885, slišal iz ust ruskega cara. Pot k miru je na l ruski strani povsem oglajena. Treba, da volijo Bolgari deputacijo, katera bi zanje govorila v Peterburgu. Neizogibno potrebno pa je, da bolgarski politiki pozabijo na svoje osebne namene, da slušajo samo glas rodoljubja in ponudijo Rusiji naravnost roke. Naj Bolgari pomislijo, da razžaljena je Rusija, ne Bolgarska. Prvi Icoralc porazumljenja mora torej Bolgarska storiti, Rusija ne more reči, da je kriva, ko ni kriva, da je poražena, ko ni poražena. Rusija izhaja tudi brez Bolgarov, kakor je izhajala brez privoljenja Evrope, ko jih je osvobodila, Bolgarska pa brez prijateljstva in zaščite Rusije ni nič,
Romuni in inozemstvo. —
Nevmakljiva in požrtvovalna agitacija romunskih rodoljubov je prouzročila, da se zanima vsa Evropa za položaj romunskega naroda na Ogerslcem. Na spomenico, katero je pred nekaj tedni izdala romunska akademija v Bukarešta in v kateri so se popisale razmere na Ogerslcem so nekateri slavni možje vsili narodov odgovorili jako prijazno, izrazili Romunom svoje sočutje in svoje simpatije ter obsodili infamilo postopanje Madjarov, Mej dragimi so tako pisali slavni Italijani Luigi Palma, Cesare Vantò, de Gubernatis, Carducci tn drugi, izmej Francozov: Leroy-Beaulieu, bivši minister Flourens, Rochefort, Clemenceau, Francois, Coppé, Zola, Meilhac in drugi,
Francozi in Italijani. — Situvacija v Aigues-Marlesu, kjer so bili mej francoskimi in italijanskimi delavci zopet nemiri nastali, se je po intervenciji vojaštva nekoliko zboljšala. Te razmere kažejo zopet, da je «sled nepoštene konkurence italijanskih delavcev in vsled Franciji sovražne politike italijanske nastalo slcoro nepremostno nasprotstvo, kateremu ne bo prej konca, dokler ne krene Italija na drugo pot. Italijanski listi priobčujejo strupena poročila o teh dogodbah in povdarjajo, da se bo Italija maščevala, češ, da je v italijanskih tovarnah nebroj francoskih enženerjev, ki jemljejo domačinom kruh.
Vojska mej Japanom in Ki-tajetn. — Kitajski cesar je vsem deželam naložil poseben vojni davek, vlada pa se pogaja zaradi večjega posojila s zastopniki inozemskih denarnikov. Japanska je sklicala skoro vse reserve in hiti, prepeljati je v Korejsko. Nje namen je poraziti kitajsko vojsko še predno se s to združijo pričakovane reserve.
Kitajska misli najeti 7000 vojakov vojske, imenovane wČrnih zastavu in je odposlati proti Japancem.
„Črne zastave* »o vojska, /«' s/ul/ s« denai't lcdor jo najine ; v vednih vojskah se je dobro izurila, zadnjič se je vojskovala proti Francozom v Tonlcingu. Zadnje brzojavne vesti javljajo, </« so zaseili Rusi z svojo floto ved otokov, na katerih so potniki videli plapolati zastavo sv. Andreja. S. Andreja zastava, je bele barve, s križem ». Andreju modre barve, preko polja.
— Japanska vojska je v raznih malih bitkah premagala Kitajce tn zavzela mesto Seikvan.
— Vesti o vojni mej Kitajsko in Japansko »vedočijo, da skuša Japanska čim prej doseči kake uspehe, prej nego zumore Kitajska spraviti svoje rezerve na lice vjne in se morejo evropske velesile pripraviti za eventuvalno intervencijo. Japansko brodovje se je lotilo utrdbe Wei-Hai- Wei, Če jo zavzame, jej je odprta pot v glavno mesto Kitajske, v Peking. Tildi Port Arthurje japansko brodovje skušalo že zavzeti. Fa kopnem pa se bliža 20.000 Japoncev mestu Soulu. Korejska kraljica je prosila ruskega poslanika za varstvo, katero jej je ta o* bljubil. Japonski listi javljajo, da je Rusija o-»voj ila otok G et-Subito in razobesila na njem rusko zastavo.
DOPISI
V Gorici, 12. avg. 1884. — Nekaj o kulobiotiki ali umetnosti, lepo in primerno Uveli. — (Izv. dop). — Pameten človek hrepeni po tem, ila-si uravna svoje življenje po dopuščenem potu prijetno. Pred malimi desetletji se je ustanovilo tako novo znanstvo : k a 1 o b i o t i k a, to je nuvod, kako lepo živeti. Veliko je tacili pripomočkov ali virov, iz katerih se zaniore zajemati modrost za krasno miseljsko in čutsko življenje, n. pr. modro potovanje, poralta časa, berilo, občevanje s prirodo, premišljevanje, stan, literatura itd. Toda ta potuje, kakor vreča na vozu, ta prečenčA vès svoj čas, ali ga gubi v ničem urn ih započetbah. On gleda le, kako bi čas ubil, trpinči sebe in druge ter prodaja reven dolg čas. Ta čit.a prazne romane ali pa bedarije, v katerih škriplje grozna vinta izmišljenih strastij. Odtod toliko samomnorov. Ta raztelesuje naravo, lovi mrčese in je uvršča v sisteme. Višjemu čutenju ni sledu. To so znanstveni težaki, ki ne vidijo duha,, vse stvari prevevajočega. Dokler obstajamo iz duha — in telesa, te okorne zavore, tega sidra, ki nas uklepa na klečeti življenja: onda se ve, da nam je tudi paziti na to, kar nam ima zagotoviti telesni obstanek. Vendar to ni še poglavitniši konec, koliko manj rev, koliko žlahtnejših in z nadzemstvom sorodniših razmer bi bilo, ko bi bil posameznik navajen, močij svojega duh& v višjem zmislu posluževati se in nAd zlato tele staviti duševno, zmerom sijajočo zàrijo! Zato bom segal po danih pripomočkih, v to jedino primernih, s katerimi hasnim sebi in ne žalim poštenja.
Kaj mi je Še tako dolgo življenje, ako nimam v duhu krasno živeti ? Jedno z drugem se morata ujemati. Kaj velja dolgo življenje s praznim srcem! Krasno bom pa živel v zmislu kalobiotike, ako bom umel ohraniti svoj znotranji svet v obilnosti lepih mislij in občutkov, moral bom tedaj zbirati dulià nad predmeti z sokolovim očesom, potegovati je v sebe, razpresti duševne nitke, prodreti zunanjo Skorjo: pogrezniti se skoz vidnost bom imel. Vtisi bodo velikanski. Kaj nas more stalno zanimati? Kar utegne nam polniti neskončne duševne prostorine. Brez umno, zapeljivo, grešno in duha naravnost moreče je, hoteti hlastati le po novih zabavah. Duh potrebuje večjih deležev, nego telo. O mi kancu se zlasti priporoča gojenje vzvišenosti idej in neskončnosti, pa tudi manj omikani človek zamore iz vira umetnij zajemati svojemu duhu bogate plemenite piče. V prvem gorenjem obziru začnimo pri starih umotvorih v besedi. Po mojem menenju so tudi nekateri grški in latinski zgodovinski deli v ožjem pomenu umotvori, nego historične razprave, kakor si jih dan danes mislimo. Zato jih prebiramo (tudi po šolah) več zaradi njih mojstrske oblike, ki ima lieoporekljivo čudno moč do človeškega srca. Posebno ko se vsebina popolnem soglaša z obliko. Kdo ne vidi, da je umetnik, ki ne zna v nas zbujati ideje neskončnosti, nevreden tacega imena in, da so njegova dela le za katere prilike. Take konečnosti iz prva ne vidimo, v drugo pa je že več ne trpimo. Proti temu nas bo pravi umotvor zmerom unernal. To je ključ k umetnikovej tajnosti, to je tisti duh, ki vedno in zgovorno govori iz umotvorov. Neizmerna je torej korist iz staroklasičnih študij tudi v kalobiotičnem pomenu. Heroični pokoj ju neomotenost v teh delih, njih plastičnost že sama na sebi nas zamore izmakniti iz življenske tesnobe. Duhà pa iščemo tudi v nižjih krogih. Celò v zakonih ga je zasledil Montesquieu, z duhom je razbil neumrljivi Beccaria grozovitna orodja. Arhimed je v kopalnici, Galilei v Pizanskej svernici zasledil dnini, ki nam toliko koristi.
Zdaten, hasuovit in celò dobrodejen kalobiotičen faktor je spomin tudi na take slavne historične čine, ki so človeštvu po katero korist naklonili, ali pa nam posebe. Saj, ko človek misli in čuti, je tudi. Tako si razpodi duševne oblake, da mu večkrat ni treba po ničemurnih zabavah hlastati.
Kdor je zmožen, naj premišlja tudi na neskončnost spominjajoče prizore, zaznamo* vane v sv. pismu. V njem je večna piča
in paša za um in srce. Zaradi velelne krat-koče opozarjam samo na Joba, Davida in osebito na Jakoba in Jože! a. Kaki svetovi ! Opozarjam --- sè sklonjeno glavo
—	na vekovite prilike mojstra vseh mojstrov, Jezusa Kristusa. Kaka vzvišenost, in kako priprosto razpostavljeno človeškemu umu.
Kalobiota.
MiojnkOf 11. avg. 1894. (Zmes). Danes so bile volitve zaupnih mož v Kozani. Volil je, II. razred. Udeiežitev je bila mlahava. Tudi po drugih krajih, kakor čujemo, tožijo o slabi udeležbi pri volitvah. Kaj je temu uzrok ? Bog si ga znaj ! Mogoče je. da je temu kriv goriški prepir, čegur slabe posledice čutimo daleč na okolo. Bodi si to; ali drugo, žalostno je oboje. — Narod pri tem trpi in ž njim njegova sveta stvar. Volitev se je vršila v krčmi pri bratu g.a župana. G. župan je predlagal svoje zaupne može, kateri bi bili dali kmalu povoda razcepljenosti, kar se pa, hvala bodi Bogu, ni pripetilo. Da se to ni zgodilo imamo se zahvaliti našej razsoduosti.
Razsodnosti se imamo zahvaliti, da so vendar le zmagali županovi, ki so pravi nafti možje. Vsi »s tega ne bo uič, mi hočemo tako" itd. niso nič pomagali; mirkalilci so zginili iz Kozane v nedeljo ravno tako, kakor se je bil svoje dnij zgubil domov iz Višnje-vika, nekdo drugih. Hodie milii, cras tibi.
—	Humci so vrli senokosci. Radi njih spretnosti v senokoši se večkrat sami pohvalijo, da so nekaj; in prav imajo, da se hvalijo, ker znado istillilo „rejzat in kosit*: bilo seno bila otava, vse se mora vkleniti brušeni kosi, ostremu srpu, senokoscev na Humu (Holmu). Namerilo se je pa letosj, da so travo pokosili domačini sami. namestu navadnih Humcev, ki so pokazali zadnjim, poprejšnjim svojim učiteljem v senokoši, da niso nič manje spretni v senokoši, od njih. Mi ne moremo drugače, nego čestitati dotnačincem na tem napredku pri senokoši. Torej, razvidi se iz dopovedanega, da niso Humci doslej zahajali zahmam z svojimi kosami med nas, da smo se popolnoma od njih naučili delo, ki bo za nas koristno tudi v gospodarskem zmislu4— Te dni se je vračal domov v -Smaltilo iz Kozane, nek mož postaran, človek dober, prijazen, ki ne skali vode tiču. Vračajočega se napadejo štirje lopovi, ali bolje povedano, razbojniki, kateri ga poteptajo v prah, da je bil siromak bolan 8 dnij in bati se je bilo za njegovo zdravlje, vrhu vsega tega še uiu pobero razbojniki i bornih 6 gl., katere je nosil z sabo. Po tem hrabrem činu, je uesramna svojat pobegnila, kakor rosa pred solučnimi žarki in še dandanes prosto hodi po Brdih. Naša želja je, da pade čim preje v roke c. k. orožuifttvu ta škodoželjna druli&l, da dobi zasluženo plačilo, za svoje delo, ki je pravcati «rop*.
— V nedeljo so plesali v Podgori. Podgorci so pokazali svetu in Lahom še posebe, da so Slovenci in, da je Podgora na slovenski zemlji. Visoko na jamboru, na sredini plesišča, plapolala je lepa slov. trobojnica, laški strah in slov. ponos. Tako je prav. Plesišče je bilo zalo opravljeno, zao-preženo s trobojnimi verižicami iz papirja in takoistimi balončki. Godba je bila Gradiščanska. Do noči so godili na godala, potem pa so ravno isti godci prešli na svirala na strune. Predilo pa so dali slovo orodju na sapo, zagodili so v proslavo še »cesarsko himno* in prav krepko zaorili «živio* ! — Naše ljudstvo je poslušalo «himno* razogla-vo, navzoči Furlani iz Gorice pa, ne — rekah so, da se mora biti razoglavim le v cerkvi. Ali, če bi šlo za Laha v Monzi, ne vem, če bi se tako lepo izgovorili. Pod noč so se spuščali umetni ognji, sevedai ti trobojni !
V obče bodi povedano, Podgorci znado lepo veseleti so v narodovem duhu svojem, kar dela čast njim, toliko bolje, ko se le oni v Gor. okolici kažejo Slovencem in neboječim se Laške sile. Temu jednakega nismo še nikjer videli na plesiščih v obližji Gor. mesta, niti v Šempetru ne! Torej Podgorcem gre V tem oziru vsa čast. Živili zavdeni Podgorci!	Nji vičan.
Brd) 11. avg. 1894. (Izv. dopis). Vse hiti v naša lepa Brda, bodi si Italijan, bodi si Rezijan. No, vsaj to vseljevanjè ni preslabo znamenje. Poskusi, kakor tudi ustna sporočila mnogih ptujcev, koji so se naselili stalno ali začasno tukaj, kažejo ali boljše povedano, pričajo, da ne manjka dobrega zraka v Brdih, kakor i ne izvrstne pitne vode, vsakovrstnega slastnega sadja, prav okrepčevalne vinske kapljice i. t. d. Pa tudi Briško ljudstvo je po večjem prav prijazno in zgovorno, ker ono mlati več jezikov, katerih število bi presegalo za par ono žab v mlaki, od klasične (?!) furlanščine do »vo-lapttka*; da, celo najnovejši «volapiik* našel je pri nas zavetja. Tu dobiš, bi dejal, v vsaki vasi po več štacun ali prodajalnic, krčem pa, ni omeniti mi ni treba. Posebno pekarski obrtniki od vieh štirih vetrov sveta iščejo sreče v naših Brdih. Ni davno, kar je zopet jeden takih — in sicer, ptujec A. N. prišel sreče si poiskat v vas na holmu ponosnem, v Šmartno. On si je tu napravil svojo peč, v katero je položil vse upanje svoje, da ga bode spravila Sčasoma v treje nebo; ne ve se pa v koje, ali v nebo gorenje, ali v nebo d o le n j e. Nas Bricev naloga je pa, sprosit od nebes obilnega blagoslova temu dobremu pekarskemu strokovnjaku in njemu pripomoči z našimi vztrajnimi molitvami in vzdihljaji v tretje nebo gorenje, kajti’ on nam nudi za majhen denar vsepoìno
vsakdanjega kruha ! — Pri A. dobiš — kar priča že več slučajev — za 10 kr. osem l’un tov starih, ali tudi za prav toliko novcev še c» lo po štiri roke (tablice) prav finega in bt-lega kruha: in čeprav je kruli brez zrnca soli, kar se pripeti le v časih, ko obtiči sol v posodi, kjer si bodi. ne prav pe
—	«li prepečen, to nič ne de -- same malenkosti. Errare humanum est!
Pa tudi začetek vsak je težak. Študirati in razbijati si mora glavo vsakdo, osebito pri vsakej na novo pričeti obrti, posebno pa je križ z staro in novo tehtnico: e . . . pa vsaj lot in deka sta si jednaka — in čeprav vsakdanji velik kos kruha za »slučaj*
—	je pa hišno vnajemovanje v pokritje, ker
se zadnje ne plačuje; torej, sreča gotova povsodi!	i
Dobro je za nas Brice, da so se preselili Strnčice in Solkanski mlin v sredino Brd: vsa vožnja prišparana — !
Možka beseda, pogum in vztrajnost, to obvelja. Osebito pa, kar se tiče k o raj-ž e, njo je treba vedno gojiti, da človek ne omahne pred strahom, radi korajže. La pallia è grande, pravi Lah, torej, le korajžno liaprej. ker straha ne primanjkuje.
Kaj je posledica temu ? Ker se je naš želodec, vsled dobrote pekarskega poštenjaka na velik kos dobrega kruha privadil, in to za ceno že povedano, zato se bomo pa polente ogibali odslej, ker stane zadnja nad polovico več ! Ubogi gradiščanski trg za turščico v bodoče! Vendar se vara pred zavednostjo ali nevošljivostjo dobrotnika vinskih Brd, spominjajoč njega na pregovor : Kdor koplje drugemu jamo, navadno sam vanjo pade! Bog mu daj srečo in moč pod palcem, nas še mnoga leta s tako velikimi kosi kruha preživljati cenò! — čakajoči na še «večje kose", ko se bliže pripelje k tretjim nebesom. Da jih skoro zagleda. Živijo naj jednaki pekarski obrtniki! Poštenjak biti, to je zaslužno in pravo!	Uric.
Domač« in razno novico
Nate p. n. naročnike prašimo prav uljuNne» Na blagovolijo poravnati, kar oo nam te Nolftani sa I. minulo pakiiotjo. Pri loj priliki oi uoojamo opozoriti voe p. n. naročnike na nač list kros isjomo, Né naj nam blagovolijo Nopaolati naročnino i aa II. tok. palulotjo po pečtni nakasnici. Naročnina» naj sa oNNa aa Miftnji poèti o pačtna aakaaaiaa» hoja stano a paitaa
Na pailaa aahasaloa se sopite „N. upravničtvo .lago* « Noria!*« Na kNèajo
paaakHo na aao I aa aač traNI Vatrplafla a nami v bajni
Uprtvglilva.
Bnpatallaa valitev. — Dnè 27. t. m.
bodo volile kmečke občine Gor. okraja svojega poslanca v Gor. dež. zbor, namestu odstopivšega preč. g. prof. T. Čerina.
21 letalca Čltalake Peetejlaake la asta* ■evitar «Beketa* v Pealejlal. — Dne 5. t.
m. bil je velik praznik v svetovnoslavni Po-stojini. Tamošnja Čitalnica slavila je 25 letnico svojega obstanka, in ob tej priliki porodil se je naj mlajši slovenski «Sokol* v Postojini. Ta slavuost mora se smelo prištevati med vseslovanske slavnosti, kigti zanimanje in udeiežitev bila je razmerno o-gromna ne le od domače, ože Slovenije, ampak pozivu so se odzvali tudi Hrvatje in celò Čehi. Slavnost pa se je vršila zares jako sijajno. S posebnimi vlaki iz Trsta-Gorice iu Celja-Ljubljaue dospela so zastopstva vseh slovenskih sokolskih društev. V slavnostnem sprevodu bilo je 14 zastav raznih slovenskih društev; posebno se je ob tej priliki odlikoval «Zagorski Sokol11, koji je prihitel k slavnosti z lastno svojo godbo in tako tudi «Prvaški Sokol*. Posebno mnogo-brojna bila je zastopana pri slavnosti narodna inteligenci ja. Izletniki so obiskali tudi električno razsvetljeno čudapolno vilenico. Pri slavnostnem banketu bilo je navdušenih zdravic Sokolstvu, narodnemu ženstvu, slovenski solidarnosti itd. Oflcijalni del slavnosti je končal z ljudsko veselico, pri koji so vzbujale zasluženo pozornost vaje iu telovadba raznih sokolskih društev. Češki Sokoli in drugi češki rodoljubi in rodoljubke so po Postojinski slavnosti odšli nekaj v Trst, nekaj v Benetke.
Občni zbor dražbe sv. Cirila In Metoda se je 7. t. m. v Novem Mestu sijajno zvrftil. Došlu je obilo udeležnikov iz ilirske, Kranjske in Primorske in tudi iz Koroške. Dolenjci so skupščinarje kaj prijazno in odu-ševljeno sprejeli. Po sv. maši je predsednik Tomo Zupan otvoril skupščino, pri tem kazal, da je posel ogromno narasel odboru, takó da ga njegovi člani poleg stanovskih dol-žnostij zmagujejo le težavno. Zatrdil je, da vsi členi vodstva delujejo složno in jedino ; taki hočejo ostati tudi v bodoče, vneti za vero, cesarja in domovino. Družbeni tajnik g. A. Žlogar je natanko poročal o delovanju. Sedaj šteje družba 129 poddružnic in blizu 12.000 členov, med temi 140 pokroviteljev in pokroviteljic. Žeiistvo je tudi prešlega leta delovalo vstrajno, z besedo in požrtvo-vanjem. Poročevalec se nadeja gotove zmage, odkar so stopile žene in dekleta v vrsto
narodnih bojevnikov. Družba vzdržuje sedaj narodnih zavodov, šol in zabavišč, ter vzgaja tisoče slovenskih otrok pojedino pravih pedagogisti) načelih. V Velikovcu prične se spomladi 1895. zgradba prve slovenske šole na Koroškem, zabavišče pa se otvori v Mariboru morda še letos. Okolo 14.000 knjig je razdelila družba ob periferiji slovenski. Podpore je dobila družba od dež. zastopa kranjskega 1000 gld. od mestne občine Ljubljanske 500 gld. Čvrsto so družbo podpirali slovenski časniki, .»osebno «Slov. Narod*. Poročevalec je rekel naposled: «Mi branimo le svoje in ne krademo tujih otrok. Borimo se za ideale ter ne zaslužimo preziranja naših nasprotnikov*. Namesto zavi-ranega blagajnika, g dr. Vošnjaka, je poročal odbornik g. Ant. Koblar o družbenih računih za 8. društveno leto. Dohodkov je bilo 17.859 gld, 37. nvč., troškov pa 16.324 gld. 30 nvč., in sicer: zadružbine šolske zavode v Gorici in okolici 3.300 gld., za š. vrtec v Celju 320 gld., Zn narodno šolstvo na Koroškem 1463 gld. 79 nvč., podpore pod-družnicam 656 gld. 97 nvč., tisk družb, knjig 252 gld. 96 nvč,, vezanje, razpošiljanje družb, in drugih knjig 818 gld. 95 nvč., za dijaške kuhinje 50 gld., nagrade pisateljem 50 gld., nakup molitv., učnih in zabavnih kjig 1095 gld. 94. nvč., nakup stavbišča za šolo v Velikovcu 1250 gld. in razni troski 478 gld. 30 nvč. prebitka bilo je 1535 gld. 7 nvč.; imetje družbe znaša sedaj 16.232 gld. G. Koblar je rekel, da družbin denar je ves pošten slovenski denar, med katerim ni ne rublja, ne marke, v tem ko je nemški Sc-hulverein dobil iz Velikonemčije 54.000 ma-rek, od katerih se je odločilo 2000 marek za ponemčevanje slovenskih otrok v Velikovcu. Vendar pa se nam ni treba bati nikogar, ako smo složni; zato je govornik opominjal: ,,Ne pustimo strankarstva v naše vrste iu delajmo skupno za vero in narod slovenski*, — Izstopivši člani iz odbòra so se zopet per acclamationem izvolili. S tem se je zborovanje zvršilo, sledil je skupen obed, potem izlet na kmetisko šolo na Grmu, zvečer pa koncert.
Boj za slovenske šole r Trsfii. — V
imenu prosilcev za slovenske šole v Trstu je vložil te dni odvetnik g. dr. Gregorin na ministerstvo utok proti odloku namestništva, s katerim so se odbile prošnje slovenskih roditeljev. Rekurs je obširno utemeljen ter podaje bogat materijal o ljudskem šolstvu v Trstu in okolici. Potrebo slovenskih sol zagovarja s stališča zakona, pravičnosti in. praktičnosti. Želimo prav srčno, da bi vztrajnost Tržaških rodoljubov imela najboljši vspeh.
■talili IM, da je pravica zamrla za Slovence v Trstu, kakor je za Romune na žalostnem Ogerskem. Pa ni tako! Počasi jej odpirajo dveri in zdi se nam prav tako, kakor da bi se je bali — te božanstvens pravice. Seznali smo iz Trsta, da so namestili uekoliko uradnikov popolnoma veščih na slo-veuskem jeziku pri civilni preturi istotam.
Pravica mora na dan ! To je še le začetek. To je mrvica, ki je pala od bogato obložene mize za Nemce in Lahe, Slovencem jadnim, ki se morajo še vedno boriti za svoje najprimitivnejše pravice. Ne smemo pozabiti ui na mrvice, s kateiimi nas pitajo navadno, kajti mrvica do mrvice, če ne bo hleb, bo pa pogača. Da, tako ravnajo s tabo narod slovenski v Avstriji, katere geslo je «justitia regnorum fundamentum*. — No, geslo je geslo, in »fundamentum" je nekaj druzega, ma, videaut consules dokler ne bo prepozno.
Kal. akademično društvo »Danica -, dni-fttvo slov. visokošolcev na Dunaju, je zmagalo po dolgem boju za svoj obstanek. Ta zadeva se je vlekla na dolgo, kakor morska kača in glej čudo, prav v dobi «kislih kumar*, ali nekdanje »morske kače* je stigla vest v svet, daje ministerstvo potrdilo pravila nov kat. slov. društva, za visokošolce na Dunaji. Eppure si muove.
Pretekli četrtek vršila se je volitev zaupnih mož prav na tihem, sine ira et studio. Pošlo je skupaj vendar toliko volilcev, kolikor ima Doruberško županstvo voliti postavnih zaupnikov. Naši dobri Dornberžaui so tega dne pokazali Prvačanom, da prav lahko opravijo brez njih, kadarkoli in kjerkoli za to so iz usmiljene blugodušnosti volili Prvačanom dva u e d o m a č i n c a, dasi smo več ko prepričani, da nima Prva-čiua v sebi narodne iz d a j i c e. 8 tem činom hočejo Doruberžani osmešiti Prvačaue pred-svetom.
Češki gostje v Trstu. — Po Postojinski slavnosti odpeljali so se češki Sokoli v Trst. Tržaški Slovenci so jih navdušeno vzprejeli in jim priredili zabavni večer v «Hotel Evropa*. Mej navdušenimi zdravicami in petjem je minul večer v prijateljskem občevanju Cehov, Slovencev in Hrvatov. V Bnr-kovljah so- se Cehi skazali prave mojstre v telovadbi, da jih je vse kar občudovalo. V Miramar so se vozili iz Barkovelj v okoli -čan.ski ladji, ki je bila okrašena z narodnimi trobojnicami, kar je na češke goste naredilo posebno prijeten ut is. Potem so se odpeljali z večernim brzovlakom v domovino, nekateri pa v Benetke.
Nesreča nikdar no počiva. — V nedeljo
5.	t. m. streljali so iz topičev v Vipolžaii. Nek Klanjšček, oče še precej obilni obitelji, je zgubil pri tem poslu svoje življenje iia prav žalosten način. Mož priloži gorivo k topičevi prašnici, da izstreli. Brusnica pa, mogoče da ni imela zadostnega prahu, ni so
ma hotela takoj rifati. On pa, botai ridati, kij ja temo urok, aa pripogne k topiči, da vidi kaj in kako ma ja nkreniti, r tam tra* notku poku« topič s vmo lilo srojo in vaa nabit požene nesrečnemu mola r obrat, da sa ta takoj zgradi na tla in la nekoliko časa it* dihne dalo srojo.
RaMtrelmu je odnesel skoraj polovico obrata in mu tadal strahovitih ran. Akoprem ja bil ponesrečeni reič s takimi napravami, vendar le ne bo odveč, ako porečemo drn* gim v itffled, da ni opresnosti nikdar preveč. — Neka prislovica 'pravi, da vgrisoa kača celo iaklii\jalca svojega, kateri se igra a kačami navadno, kakor mačka s miiko.
Potar v Povrni. — Posestniku Miklužu v Pevini pogorel je ta duij skedenj, škodo cenijo n» več stotin goldinarjev; samega sena mu je pogorelo nad 60 ceutov. Največja nesreča je pa ta moža, da' mu je v tem ognju tgorelo i 5-letno otroče, katero so našli gasilci v senu že mrtvo in skoraj popolnoma poogljeno. Kako je otroče prillo v seno, ne ve se. mogoče je, da je 1 tu apulo ter tako linàio nepričakovano smrt po ognju. Kako je nastal ogenj, tudi to ne ve se, ker ni bilo odrnščenili ljndij doma. Imetek je bil zavarovan pri banki Slaviji.
Kranjska giaaaslja — S prihodnjim Šolskim letom se otvorita prva dva ratreda obnovljene Kranjske gimnazije. Začasno vodstvo prevzame profesor na Ljubljanski nižji gimnaziji gosp. Fran Huba d, učitelja pa bodeta g. prof. Frau Novak iz Novega mesta in jeden suplent.
Slovenska maga aa Kerelkem. — Ka-toliško-politično in gospodarsko društvo ta Slovence na ‘Koroškem je sklenilo, t vsemi silami podpirati konservativna kandidata ta državnozborska mandata okrajev Št. Mohor in Št. Vid-Wolfsberg. V to svrho je miuolo nedeljo priredilo dva javna shoda v Melvičah in v Št. Štefaun ob Žili. Oba shoda sta bila jako dobro. obiskana. Shod v Melvičah je skušal motiti učitelj Socher s svojimi privrženci. Mož je bil najbrž najet, a, moral je pobrati kopita. Na shoda pri Št. Štefanu se je ^tebenski župan, ki je bil tam zastopnik okrajnega glavarja, nekam čudno obnašal in je šele odnehal, ko mu je posl. Einspieler pojasnil položaj in mu razložil, kako to njegove pravice in dolžnosti. Neposredni n* speh teh shodov je, da so bili v Štebnu in na Brda Voljeni slo v enaki volilni možje. Ker so tudi nemški konservativci zmagali v nekaterih občinah, ho morda mogoče, podreti liberalnega kandidata.
Flaie ntareev v lapaaa — Stavce v J&pano plačujejo, kakor propovedige dopisovalec F. Schroeder, urednik in lastnik lista «Eastern Wordl* v Jokohami, tako le: Vodja tiskarne dobiva 20—30 dolarjev, eli 40—60 gl. ns mesec; stavec prve vrste 10—12; druge j*ti tretje vrste 5—10 dolarjev in n
didata sa dež. tbor goriiki, mesta dveh od-»topiviih deš. poslancev, Gledé kandidata kmetskih občin, katerega je postavilo pol. društvo «Sloga11, nimamo nikakoršnega ugovora, kajti č. g. Blatij Grčije na pravem mottn, mož, kakoršnih imamo le malo med Sloveuci. Seveda, mož, noj bi bil tudi iz čistega slata, vendar, ni vatni po volji — ta to to nokaterniki delali na ta. da bi se postavil kandidatom g. Jožef Faganel bivši dot. poslanec it Oseka. A ne bo dali Dva delalua pollanca pod Čavnom je nemogoče. Goop. Faganel, naj v bodoče kadi še kolikor mn drago inaili stranki — tdaj vidi, da ottano ie vedno oni stranki kot — pantofelj.
Gledé kandidata veleposestnikov moramo i mi nekaj spregovoriti. Kakor smo danes po Goriškem mestu slišali od več vel> posestnikov, niso nič kaj zadovoljni s kandidatom, ki so ga postavili nekoji vele-posestniki ua pritisk zvoncenoscev pri pol. društva «Sloga*. Posebno volile! veleposestniki is Vipavske dolin« ne dajo niti jed-nega glasa g. Klančiču, duši pravijo ostali ljudje, da je narodnjak od glave do nog z več naslovi, kakor predsednik cest. odboru gor. okraja itd. — kar kažejo še vedno kašipotje ob kraj okrajne ceste po V pevski dolini ki so — Bog mi odpusti grehe — še vedno v «ferderbaui Šprahi4, med tom ko ima erarska (està povsod samo slovenske napise po vseh kažipotih do Kranjske meje. Tndi Brici se ne vjemajo s kandidaturo g.a Klaučiča. Došlo nam je več pisem iz naših Brd, ki nam priporočajo naj bi se postavil kaudidatom sa veleposestvo g. Anion Jakončič, veleposestnik in likvidator pri Goriškem «Moutu*,
Torej volile!, veleposestniki, združite se vsi v jeduo kolo : Vipavci, Brici in Kanalci in oddajte svoje glasove jedino le gosp. Ant. Jakončiču, veleposestniku in likvidatorju pn Gor. Montu; pokažite se, da ste možje dozoreli, ki ne trebijo da jih kdo na vrvici vodi kot male pndeljčke Fino oko.
M. Andrej inlifflšik, dozdaj neugnan poleniikar utekel nam je s časnikarskega polja na tožbeho ter nas lovi na premaio častne besede. Tako hoče zd<\j nadaljevati šteje narodno delo in zabavati Slovence. Sledimo mu s dobro vestjo tudi tje, da mu povemo in dokažemo, kar mn gre.
liaS gtavnl Air «Zavese slovenskih učiteljskih društev*4 v Gorici leta 1894. -VČorsj oh 8. uri zvečer jo bila seja upravnega odbora v Čitalnici. Danes je bilo ob 7. ari sjntr^j xboro vanje odposlancev na c. kr. ion. učiteljišči, potom glavna pevska vaja v Čitalnici in ob 10. ari so zborovali odseki na c. kr. ieu. učiteljišči. Popoludoe: Ob 1. uri »knpni obed; ob 4. ari gisvui zbor na er kr. šen. učiteljišči po vsporedu, kakor ga določi «bor odposlancev. Po glavnem stara zborovanje odposlancev, da voli upravni čt-nei i -4 dularjev m* mesec Strojevodje odbor in ob 8. uri zvečer bo «Beseda** v niso nič 1-oljše plačani.	«Čitalnici*. K slavnostni besedi v proslavo
ieplaič Is Hribini v zadnji Slogi, je mjsivenega dné Njeg. Veličanstva F. Jdžefa inovzručil malo ogorčenost, katerej pa je | I. s prelepim vsporedom, je določena vstop-Miku priti v okom. Gospod župan, naj malo ' tiina sa osebo na 1 krono, za obitelj pa na pokara stražo za plesanje	v službi;	straža	2 kroni. Jntre 17. avg. 1894. ob 7. uri
pa, ako hoče poskočiti v vis in biti s peta- zjutraj se odpelje deputacija v Cerkno. Dne ina ob tla, sebi in dragim	v veselje,	naj to	18. avgusta v Cerknem bo ob 8. uri zjutraj
stori o delopustu, ko ni v	službi in	mima	ndeležitev sv. maše v proslavo roj. dne Njeg.
Bosim !	Vel. F. Jožefa I. Ob 10. uri zjutraj odkritje
ftofonjaki raki. Kakor poročajo zadnje spominske plošče v roj. hiši dr. Fr. viteza «Dol. Novice-, so se raki zopet zaplodili v Močnika in ob 12. nri opoludne skupen obed potoku pri Pleterjah. Pred petimi leti jih in potem proata zabava, je prinesel pocestnik J. P. »6 iz B> le Krajine	lartiMI* taft. Veftftlljft Borilki* ift-
in i■ li fu-til ves (-,»« lepo v mini. Letos paaMI se je vršila v pondejjek, 6. t. m. jih p že prav mnogo in so nekateri dorasli Zvečer je stopala godba po mestu sviraje. do veliko« i 22 centimetrov. Nabrali so že pA tam po koja hiša je bila na'polu raz-kakih mo lepih samcev. Samice pa seva- «vitljena. Za godbo in okoli le stopali so rtijejo š> vedno.	nosilci lampijouov praznično odeti. Pred hišo
Jrdsa najdraljlli kolonijalij je lep žnpetiovo je bilo mnogo govorov iu evviva v ali g u m i j in bode zdaj, radi nemirov v odobravanje novemu p o d e š t a t n, a še Sudanu in bližnjih deželah, kjer se lep v večje bilo iviiganja, sikanja in roganja zbrane velikem obsegu nabira, le drsžji.	j mladeži, katero vse imenuje očka «Mattino*
Našim čitalrijeu. — Zavednemu in o- odobravanje.	.	.
nemu, ki mnogo Čita bi ne bilo treba pri- 1 Žalostno je to odobiavapje s žvižga-povedovati o slučaju, koji so Amerikanci njem, z sikanjem itd. mogoče je, da je ta doživeli v času panamske afere, a način odobravanja v navadi tam doli, kje v onim, ki se kratkočasijo jedino z našim listom Asabu. Godba je godila »n mnogo je nagodila, in zlasti onim, ki želijo, da bi nič, prav nič le cesarske hmne ne ! Vsa| mi je nismo mlyer ne odgovarjali na napade znanega «Go- slišali. Glej lojalnost tepena VenutijaP Ce-s c h d f t a m a n n a**, povemo to kratko no- Mfeka himna je 0*tata> kakor pravi Lah, tico, ki smo jo posneli v Danajskem Oest. j® tromba — v trubi. Druge nesreče ni Ung. Handel, iz die 1.1. m., pod naslovom bilo tako seje končalo to žalostno slavce.
«Zeituiigswesen .im Auslande*:.........Jako Blaveiakl IftTftd, z dnè 14. t. m. pri
čudno je, kako je moral tisk časopisja v nesel je dopis iz Gorice, v katerem slepo zadnjih letih se tako visoko dvigniti. Na udriha po možeh, ki so za Goriško nekaj Francoskem so temu pripomogle znižane cene storili. Po široširnem Gor. mestu znani do-in nikdar bi se ne bilo mislilo, da bode to pisovalec, namerava spravati v blato i Slov. znižanje cen *) tako kolosalno pomnožilo Narod, s svojimi škodoželjnimi dopisi. V število čitateljev. «La Croix“ cerkveni list tom dopisu meče blato homunculus, kakor se tiska v 160.000 izvodih na dan, potem črepaha zasipavajoča jajca svoja v pesek, „8oleil“, «Libre Parole*, Petit Parisien", na g. slikarja Gomita in g. Objzzija, zaradi «Lanterne*, «Eclair**, «Iutransigeant* se znane slikarske Sole in notičice v «Mattino*, tiskajo v 100.000 in več iztiakih na dan. glede naših gg. dr. poslancev. Dopis neslan, Največjo množino pa je dosegel «Journal**, rn .nto • neslano končava s besedami ; Bog
ki šteje 600.000 čitateljev in, ki sl je pri- daj n....pamet! Zopet resnično je,»kdor druge
pomogel do te visočlne, radi grde nesramne za norce ima, ako še ni, postanesam norec t tvarine, kojo je prinašal v časa pojedunja	Da, da! Vrednega očeta, vreden sin!
milijonov pri preseku Panamskem.	Salve.
Jeli ,.8očin“ Géschttftsmann čital ta Rupla slllb. — Naša tiskarna, oziro-«Journal*? Najbrž da ga je, če ne bi ga bil ma uredništvi «Sloge* in «Gòr. Vestnika* lie bi bil tako spreten v obrekovanju. ’ sprejmeta radi odstopa tiskarne in uredništva Danes sta se vršila dvn shoda in sicer, listov, v službo, kakor nastopno: shod veleposestnikov in shod političnega j Upravitelja tiskarne in listov z odstotki društva «Sloga". Oba shoda sta imela jeden : ki mu zagotovljajo letnih dohodkov 600 gl. in isti smoter: postaviti vsak jednega kan- | Odgovornega urednika „Sloge“ in «Gor.
Vestnika* s polmesečno plačo 20 gl.
Raznašatelja in odpošiljalca listov s tedensko plažo 4 gl.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. m. Obizzi
Kdor želi sprejeti navedene službe, naj blagovoli požuriti se, ker se oddajo tekom meseca vse tri. Natančnejša poročila ustmeno ali pa tudi pismeno v tiskarni.
U silile» sMÉilètWi — Pr. g. J. Š. v
S. — Prijeli mio m 19/12 93. gl. 0.60, 28/2 94 gl. 0.46 in M 6/6 94 gl. 0.46, do pod konec 1.1. ate nem ie nn dolgu gl. 0.70. Dn ate nem idre* !
O. P. v N. pr. K. - Prijeli ra« tr redu. Lepe hvele ie leakevo v eie piamo. Storili amo vae, kakor ■te nnm okisali. Sreino !
Ogla* in prošnja. .
Pisatelj teh vrstic šteje si v čast javiti v imenu več rodoljubov, da se nameruje ustanoviti v Gorici «ljudska knjižnica* za Slovence.
Naše ljudstvo je res ubogo ! Še posebno ubogi so pa Slovenci, bivajoči v Gorici. Inorodci nasi vijejo nas «sužnje*. In smo tudi! Sužnji v znanostih in vedah, sužnji v umetnostih, sužnji po obnašanju, govorjenju in mišljenju.
Toda ne bodi nas Nram tega imena! Bodimo sužnji, pa ne tujcev inorodcev, ampak Boga in svojega naroda! Osvobodimo se tuje sužnjosti in služimo zvesto Bogu in svojemu mileinn narodu’
V	ta namen, v pokrepčanje verskega mišljenju in narodnega ponosa iu probujenja med goriškimi Slovenci nanierujejo ustanoviti «ljudsko knjižnico** v Gorici Imamo sicer dosti knjižic, ali za prost» ljudstvo so vse skoj'o nedostopne. Naša knjižnica bode odprta iu na razpolaganje zlasti ubogim Slovencem, ki nimajo denarja, da bi knjige in časopise sami kupovali. Naša knjižnica bode tudi toliko iiljndua, da si bode sama čitatelje iskala ter tako širila pravo prosveto med ljudstvom.
V	ta namen bodemo najeli v novem prostornem slovenskem Alojzijevišči posebno sobo.
Obračamo se do rodoljubnih Slovencev vseli stanov, da bi nam pomagali. Koliko knjig leži v prahu brez dela v privatnih knjižicah. Pošljimo svoje knjige med svet, na delo. Vsaka knjiga bodi nov apostol sv. vere iu narodnosti. Časopisi katoliški niso pisani samo za en dan, Ampak imajo vedno svojo veljavo. Zato naj se tudi stari časopisi med ljudmi širijo in razdajajo, da se bodo ljudje is njih likali In izobraževali.
Delo, katero mislimo začeti je vzvišeno in velicega pomena, ob enem pa prav lahko. Ni treba dntzega, ko da rodoljnbje poiščejo po svojih knjižnicah knjige in časopise, katerih ne rabijo in ne bodo več rabili ter jih izročijo v korist svojema narodu.
Slovenci! Vporabimo vse, kar imamo za Boga in za narod ! Širi naj se med nami prava katoliška prosveta. V ta namen bodi «ljudska knjižnica*.
Vsi, ki nam bodo knjige poslali, naj blagovolijo zabilježiti nanje svoja imena in naj jih odpošljejo ali na «odbor slovenskega A-lojzijevišča* ali na uredništvo «Rimskega Katolika* v Gorici. Prosimo posebno razna društva, naj bi se nas blagovoljno spominjala.
Kličemo že naprej vsem dobrotnikom in podpiratel jem : Bog povrni stotero !
V	Gorici dne 20. julija'1894.
ljadthe kajilalee.
Peter Drašcek
v Stolni nlici št. 2 ima bogato založeno štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaja tudi naš list).

M
to
i
Zaadi spremembe prodajalne I
Kazsprod^ia «
spoilalaideia in letnega Uga
O/
/o
Ker zameni svojo trgovino z drugim podjetjem razprodava vsake vrste blaga iu izdelane obleke za 26% pod ceno.
Kdor želi kupiti dobro blago po zelò nizki ceni, naj pohiti, dokler je zaloga velika iu blago na izbiro.
O kupljenem blagu dobi usakdo potrdilo, katero lahko izvoči po svojem srcu, kateremukoli društva z dobrodelnim namenom.
Martin Povera j izplača potem društvom še 1% dotične svote v društvene namene.
Zaradi spremembe prodajalne!

g
i
Zaleta Trkniitep piva
j'
4 P<»d vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči št. 18, prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote pivA. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
PAULIH EDVARD
Karolina Riesenar in 8in
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrttvaške obleke za otroke« rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Obidič
čevljar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici s» blagohotne naročila.
ANDREJ ČERMELJ
aa trga Kana št. 18
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
Peter Birsa
«Corte Caraveggia** toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergn in postreže sè hrano. Ima tudi hlev za živilio.
Ako vam ne gre jelo v tek
in
d» ie pokrepčate, pijte vsak dan
»Soriško Orončico“.
I
Goriška Grenčica
je prijetno krepilo za želodee, napravljena iz aromatičnega bilja, nabranega 1500 metrov visoko nad morsko gladino.
Iidelek
F. Tomadoni-ja & G. t Gorici.
Pilo prijetno in jako čisto z vodo ali pa z Seltz-evko.
Prodaja se po vseh kavarnah, gostilnah, prenočiščih, žganjarijah
Avstro-Ogerske.
Cena buteljki od litra je 3 krone
v tvornioi v Gorici.
Vepeh je neoporekljiv «ortške «rentlce za želodec.
*) Med slovenskimi listi je «Sloge" naj večji objedtio n i pasiven.
Hat iu objedtio mijoenejši. List stene aemih 6 kr. in i f
Tiska «Prva slov. tiskarna* Ant. m. Obizzija v Gorici.