1033Nova doktorja in nove doktorice znanosti Mateja Vrhunc Tomazin Pomen in učinki procesa fokusinga v kontekstu relacijske družinske terapije. Dok- torska disertacija. Mentorica: Barbara Simonič. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. 2021. XIV, 352, XXXIII str. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=134098&lang=slv Doktorska disertacija Mateje Vrhunc Tomazin z naslovom „Pomen in učinki procesa fokusinga v kontekstu relacijske družinske terapije“ je izvirni znanstveni prispevek na področju raziskovanja relacijske družinske terapije, obenem pa je v slovenskem prostoru tudi temeljno delo o pristopu fokusinga in o njegovemu kri- žanju s psihoterapijo in o integraciji vanjo. Fokusing je proces (metoda), ki spremeni pristop k realnosti, tudi ko realnosti ni mogoče spremeniti. Osredotočen je na brezpogojno sprejemanje in neobsojanje tega, kar občutimo, ko prisluhnemo modrosti telesa, ki spregovori prek občutenih zaznav. To je izrazito izkustveni in implicitni proces, ki bi ga lahko opredelili kot ute- lešeno zavedanje, prav zaradi te izkustvene dimenzije pa je zelo težko najti natan- čen opis, ki bi v polnosti opredelil to, kar fokusing je. Za avtorja fokusinga, E. Gen- dlina, je fokusing povsem naravni notranji akt, neprekinjena osredotočenost, s katero posameznik usmeri svojo pozornost navznoter. V tem procesu navežemo stik s posebno vrsto notranjega zavedanja, ki mu lahko rečemo občutena zaznava. Namen doktorske disertacije je, predstaviti možnost uporabe metode fokusin- ga v psihoterapevtskem procesu, natančneje: v relacijski družinski terapiji. To je utemeljeno na ugotovitvah, da so v psihoterapiji bolj ‚uspešni‘ tisti klienti, ki nekaj naredijo na ravni izkušanja, ko v notranjosti (v implicitnem) doživijo neki premik in spremembo. Fokusing je zato mnogokrat pristop, ki ga že lahko vključujejo raz- lični psihoterapevtski pristopi, obstaja tudi ‚na fokusing usmerjena psihoterapija‘. V doktorski disertaciji je raziskana možnost povezovanja uporabe fokusinga in procesa relacijske družinske terapije, vendar ne kot nadgradnja, ampak kot doda- tna možnost za poglobitev stika, za predelavo in za regulacijo čustev prek telesne- ga zavedanja. Doktorska disertacija ta namen dosega tako s predstavitvijo pomembnih kon- ceptov v teoretičnem delu kakor tudi v zelo kompleksnem raziskovalnem delu. V teoretičnem delu so celovito in poglobljeno predstavljeni teoretični temelji in koncepti, ki zadevajo odnos med psihoterapevtskim procesom in procesom foku- singa, saj je pomen celotnega dela, preučiti možnosti povezovanja in križanja fo- kusinga in procesa relacijske družinske terapije. Predstavljeni so subtilni vidiki terapevtskega procesa s poudarkom na implicitnem področju in spremembah, nato pa konceptualni in procesni gradniki fokusinga. Disertacija tudi predstavi prepletanje fokusinga z duhovno prakso in vključevanje fokusinga v različne psi- hoterapevtske usmeritve, v katerih privede tudi do predstavitve možnosti integra- cije relacijske družinske terapije in fokusinga. Z izčrpno predstavitvijo dosedanjih raziskav s področja fokusinga pa še dodatno utemelji smiselnost in nakaže možne smeri nadaljnjega raziskovanja. 1034 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 4 Drugi del disertacije je empirične narave in pomeni nov znanstveni prispevek na področju zakonske in družinske terapije, pa tudi pri raziskavah na področju fo- kusinga. Temelji na dveh medsebojno dopolnjujočih si raziskovalnih delih, v kate- rih je z uporabo kvalitativne in kvantitativne metodologije v kontekstu relacijske družinske terapije opisan, raziskan in umeščen proces fokusinga. V prvem razisko- valnem delu je raziskava osredotočena na doživljanje procesa fokusinga, drugi del raziskave pa na preverjanje tega, kako se učinki procesa fokusinga kažejo na po- sameznih področjih posameznikovega delovanja po končanem procesu obravna- ve po modelu relacijske družinske terapije. Ugotovitve kažejo, da proces fokusin- ga, ki vodi k pristnemu in uglašenemu stiku s sabo, omogoča tudi po procesu re- lacijske družinske terapije doseganje še boljše regulacije afekta in vstop v stik z implicitnimi vsebinami, ki jih lahko predeluje, doseže spremembe v pripisovanju pomena telesu in bolj pristne, varne in zadovoljujoče odnose z drugimi. Raziskava tako potrjuje pozitivne možnosti, ki bi jih bilo mogoče doseči z nadaljnjo integra- cijo procesa fokusinga v terapevtki proces relacijske družinske terapije. Celotno doktorsko disertacijo zaznamuje avtoričina sposobnost natančnega, poglobljenega in občutenega opisovanja in prepletanja posameznih vsebin, ki so predstavljene izredno tankočutno, a na zelo visokem znanstvenoraziskovalnem nivoju. Avtorica pregledno metodološko in jezikovno korektno obravnava izvirno tematiko ter jo znanstveno obdela in interpretira. Doktorsko delo je tako poglo- bljena razprava o temeljnih vidikih procesa fokusinga in o inovativnih možnostih za njegovo vključevanje v že obstoječe oblike psihoterapevtske obravnave, prav tako pa nagovarja in vabi, da prisluhnemo modrosti telesa, ki je tempelj Duha, ki nas nagovarja in je z nami v vsakem trenutku. Barbara Simonič