PoSIn Ina plaCa gotovini Številka 2 Din Naročnina: 1 mesec 8 Din, ll< leta 20 Din, */a leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poitne hranilnice v Ljubljani Stev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman", Ljubljana, Breg; 10-12 Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 2. VIII. 1930 Leto II. - Stev. 31 SIROTA Z MILIJONI Roman v 4 knjigah Francoski napisal Jules Mary. Poslovenil B. R. Druga knjiga SOVRAŠTVO „Ne, Alicc — niti v sanjah nisem mislil na to.“ Aliče je zal korak odstopila. Marki je instinktivno stopil proti njej, kakor bi jo hotel zadržati. „Ali se me še vedno bojite — po vsem, kar sem vam povedal?1' je vprašal. „Res je, kriv sem, hudo kriv, ker mojim zločinom ni opravičila v ljubezni — ljubezen je prišla šele pozneje in zato toliko trpim! Neznosne muke trpim, ker si moram vedno in vedno ponavljati, da ne boste nikoli verjeli moji ljubezni, in vendar je ta ljubezen izbrisala vse moje dotedanje mišljenje in želje. Kaj mi je danes sla-vohlepje, razkošje, udobno življenje, vsemogočnost? Moja naj večja želja je umakniti se v majhen neznan kot, da bi živel pri vas in vam dokazal, kako vas ljubim!" Aliče ni odgovorila. „Samo nasproti vam sem kriv in samo vi mi morete odpustiti!" je šepnil z mehkim glasom. „Tudi drugi še trpe zaradi vas!“ je trdo rekla mlada žena. „Roquinovih zločinov nisem sokriv — kolnem se vam! Ni kaplje krvi ni na mojih rokah!“ Spet se ji je hotel približati, toda Aliče se mu je umaknila. ..Kolnem se vam, Aliče,“ je povzel s tresočim sc glasom, »nedolžen sem nad smrtjo Simeonovo, ki vas je takrat hotel rešiti iz rok Roquinovih agentov — tudi nisem sokriv umora Sčnčchala in prav tako ne uboja njegovega sina Andreja! Ta poslednji zločin je najbolj v nebo vpijoč, ker ni ubil samo njegovega telesa, nego je uničil tudi dušo siromašnega mladeniča!" »Verjamem vam!“ je počasi rekla Aliče. Norbertov obraz se je od veselja zjasnil. Toda Aliče je povzela: „Da, teh zločinov niste zagrešili in tudi udeležili se jih niste neposredno, vendar ste tovariš onega, ki jih je storil! Pogodba, ki ste jo iz lastne volje sklenili z njim, vas veže z njim. Mislila sta, da bosta v preliti krvi našla svojo srečo in denar. Vaš pohlep po uživanju in razkošju, vaše slavohlepje vas je privedlo v roke moža, ki ste mu postali sokrivec — k možu, ki je v vas ubil ponos na vaše slavne prednike. In počemu vse to — počemu Simeonova smrt, Senechalova in Andrejeva? Povem vam: samo zato, da se polastite velikega imetja! To ste mi sami priznali — ali ne pomenite več?“ Marki je pobesil glavo. Njegove ustnice so zamrmrale samo dve besedi, ki pa ju ni bilo čuti: „Res jc!“ Aliče se je pripravila na odhod. „Ne idile še!“ je zaprosil. „Kaj naj storim, da vam dokažem svojo ljubezen? Recite mi — storil bom!“ Pri jedi „Papa.. .,Molči! Pri jedi sc ne govori!" Po končanem kosilu. „Nu, kaj si hotel povedati?" ..Zdaj je že prepozno. Muha ti je padla v juho, ra si jo pojedel!" \ Poravnajte naročnino! Ne čakajte, da Vani list ustavimo! Ne zanašajte se, da dobite naknadno vse že izišle številke! Naši troški so veliki, zato tiskamo samo za plačnike in p r a v n\al o za zalogo. „Vrnite mrtvim življenje!" je odgovorila markiza. „Kaj... kaj pravite?" je zajecljal Norbert. Aliče je bila; že stopila k vratom, toda zdajci sc je spet obrnila — še eno vprašanje ji je bilo na ustnicah. „Zakaj ste lako dolgo molčali, da oče še živi? Zakaj — če je res — ste tako skrivaj hoteli rešiti Andreja?" Marki je globoko vzdihnil. ,,Ali ne vidite," je odgovoril, „ali ne vidite, da bi Roquin, če bi samo slutil, da me je groza njegovih zločinov in na tak način pridobljenega bogastva, Če bi vedel, da oče Ber-tara še živi in da sem hotel rešiti Andreja Sč-nechala — da bi Roquin postal tisti mah moj smrtni sovražnik?" „In vi se ga bojite?" „Da, bojim se ga! 0, ne smejte se, Aliče! Ne bojim se zase, za vas trepečem!" „Za mene?" „Da, za vas. Njegova osveta bo zadela prav tako kakor mene tudi vas. Tisti trenutek, ko vidi, da sem mu sovražnik, ni moje ne vaše življenje piškavega oreha vredno — verujte mi! Njegovo sovraštvo je peklensko in zato trepečem za vas. Ali mi res nikoli ne boste mogli privoščiti besedice usmiljenja? Ne prosim nikake gotovosti, samo upanja mi dajte, samo droben žarek nade v tej noči teme, ki tavam v njej, odkar vas ljubim!" Govoril je hrope, z ugašajočim glasom. Pred Aličinim duhom pa so vstajale slike iz prvih dni poznanstva z markijem. Potem je videl njen duh ugrabitev, brutalni prizor v samotni hiši, kamor so jo biti zaprli, poroko na gradu BoisTordu in ljubezen do Valentina. V temi kratkem trenutku je še enkrat preživela vso tesnobnost in vse peklenske muke življenja ob strani tega moža. Marki ji je te misli čital v očeh. „Alice!" je šepnil z zamirajočim glasom. Toda ona je počasi šla iz sobe, ne da bi bila odgovorila. štirinajsto poglavje' IZZOV Po Aličinem odhodu je marki odsedel in se zamislil. Sanjal je o svoji prošlosti. Mirno njega se je vrtilo življenje, življenje polno pomanjkanja in neprestane bede. In naposled, je^prišla še ta pogodba z Boquinom. Pogodba, ki je rodila zločine in prelivanje krvi. Vse, to je storil, da si pridobi veliko imetje, da uteši svoje nenasitno slavohlepje. In kaj je doživel? Bil je stokrat nesrečnejši od prej, zakaj v srcu ga je žgala neozdravljiva raina breznadne ljubezni — nevarne ljubezni, ki sc je tako dolgo zaman boril proti njej. Hotel si je bil Aliče izruvati iz srca in vdušiti ljubezen do nje. Toda očarljivost le ncomadežcvanc ženske je vselej iznova budila ljubezen v njem in obnavljala in večala njegovo trpljenje. Kolikokrat je bil že sklenil, da jo pošlje proč, da ji vrne svobodo — a strast je bila močnejša od volje. Bekel ji je bil — in to ni bilo laž — da je vse njegovo življenje zastrupljeno. Nič več ni zahajal v družbo, politiko je zanemarjal in družbo in posle in se ni brigal za svoj ugled in sloves. Že davno je bila legla noč na zemljo, ko je naposled vstal. Udje so mu bili odreveneli, videti je bil star 'in truden, čelo je imel nagubano in ustnice krčevito stisnjene. Z drsečim korakom: je prestopil po sobi gor in dol. Potlej je šel k oknu in potegnil kvišku zaveso. Vse je bilo temno — tudi okno, za katerim je stanovala Aliče. Ali je sipala? Kdo ve! Nepremično je stal Norbert pri oknu — minila je ura, dve, potekala je noč. Zjutraj je prinesla Aličima sobarica marki ju pismo. Bilo je od njegove žene. Odprl ga je. Samo tele besede so bile v njem: „Moram videti očeta. Odpotujem." Marki ji je takoj1 odgovoril: „Prav storite. Ne bom vam branil. Moja ljubezen vas bo ščitila. Jutri prideta v BoisTordu dva vaša prijatelja — vaša, pravim, ne moja — da pazita na vas. Z Bogom!" Zjutraj se je Aliče res odpeljala. Do zadnjega je marki upal, da se pride poslovit od njega, a je ni bilo. Niti pogledala ni k njegovemu oknu. Ko je odšla, mu je bilo, kakor da je ugasnila luč, in palača se mu je zazdela zapuščena in mrtvaška. Občutek mraza in osamelosti ga je stisnil za srce. »Končati m|oram!“ je zamrmral sam pri sebi. Pozvonil je in ukazal, naj šofer takoj pripravi avto. Pet minut nato je bil na potu k Roquinu. Louffard sam je odvedel Norberta k Ro-quinu, ki je gosta sprejel v salonu. „Nu, kako je z vami? Ali nismo imenitno rešili Louffarda?" Ponudil mu je roko. Toda marki jo je prezrl. Tudi povabilu naj sede se ni odzval. „Kaj vam je?“ je vzkliknil bankir. „ Mi se nič ne čudite, da vidite Louffarda, ki ga je že imela policija v pesteh, pri meni kot komornika? Predrznost, kaj ne? Ne bojte se; če bo sila, se izmuzne skozi klet v sosednjo hišo in od tam na varno. E, sreča je drznemu zmerom zvesta. Ali vas tudi to ne čudi, da mirno smotko pušim in pokojno kavo pijem? Saj gotovo veste, kaj se je zgodilo?" „Vse vem. Ni čuda — saj listi dva dni drugega ne vedo pisali. Vsa čast, Pariz ste temeljito vznemirili. In Pariz vznemiriti ni lahko!" „Kako govorite? Kaj vam je? Ali mar vam ne groze iste nevarnosti kakor meni? Ali ni najina usoda trdno povezana druga z drugo, ali res vse to pozabljate, dragi prijatelj? Besedo vam dam, pričakoval sem' od vas čestitk — saj na koncu koncev vaša glava prav nič trdneje ne sedi na vratu od moje!" Roquin se je zasmejal. Stopil je po sobi in puhnil dim svoje smotke proti stropu. „Ali smem tudi vam ponuditi?" se je ustavil pred markijem in pokazal na škatlo pristnih havanskih. „Hvala!“ »Hudiča, kaj vam je?" se je Roqoin razsrdil. „0d kod vam ta pogrebni obraz? Če prinašate slabe vesti, na dan z njimi! Dobre vesti imajo časa, slabe pa ne smejo čakati." Norbert je nemo odkimal. Pogleda obeli mož stai se srečala, mrzlo in bodeče ko dve jekleni rezili. »Tedaj to ni — nu, s čim smem postreči?" je nestrpno povzel Roquin. »Zakaj ste prišli?" Marki se je sklonil k njemu. »Prišel sem, da vais ubijem!" je kratko odgovoril. • Roquinu je zagomazelo po hrbtu. Smotka mu je paila’ na tla; pregriznil jo je bil. »Da me ubijete?" je zategnil. »Da!“ Zločinec je počasi odstopil, potisnil mizo med sebe in markija in nehote segel v žep po orožju. Ni ga bilo. Roquin je pofaledel. Marki se je nasmehnil: tudi on ni imel orožja. Ril je zelo miren in nihče ne bi bil dejal, da1 resno misli s svojo grožnjo. Stopil je proti Roquinu. »Ne bojte se," mu je pokojno rekel, »la trenutek ste še varni!" ,Jvdo vam pravi, da se vas bojim?" je porogljivo odvrnil Roqnin. »Prišel sem, da vas ubijem — a ne, da vas umorim1!" je prav tako mirno nadaljeval Norbert. »Kateri vrag vais je danes obsedel, gospod A rgental? Ali si ne bi mogli izbrati za šale nekoliko' manj mračne snovi?" »Ne šalim se." »In zakaj, če smem vprašati, me hočete ubiti?" »Ker ne maram več biti vaš sokrivec! Sit sem že teh zločinov!" »A tako! Nu, sodim, da vas ne bo začudilo, če vam povem, da sem te besede od vas pričakoval." »Tem bolje — prihranite mi mučna pojasnila." »Narobe, ta1 pojasnila zahtevam od vas in bi se o njih rad z vami pomenil!" Roqui:n je sel. Prižgal si je novo šalotko, se s komolci naslonil na mizo in porogljivo uprl v svojega gosta oči. »Prižgite si smotko kakor jaz," je malomarno rekel, »dobro vam bo delo. Kajenje človeka umiri , in ralzburjenje se 11111 razkadi kakor dim. Kolikokrat se zgodi, da bi se pri prvih dimih dva človeka najrajši pobila, pri poslednjem pa si že podasta roke ko najboljša prijatelja. Poizkusite!" Marki je nemo odkimal. »Tedaj hočete boj?" je suho povzel Roquin »Da — boj na življenje in smrt!" »Pozabljate," je še zmerom hladnokrvne nadaljeval Roquin, »kaj ste obljubili pri najinem prvem srečanju — takrat, ko- so vam izdraževali poslednje ostanke vaše borne imo- vine, ko so vam javno prodajali vašo beračijo .. »Obljubil sem vam, da vam pomagam, dokler...“ »Dokler ne bo najino delo končano!" „Ha, ha, najino delo — zločinsko delo!" „I)obro, zločinsko delo — a kaj' V a m to mar? Jaz ukazujem in moji ljudje izvršijo! Danes vam je lahko kes obujati, danes, ko imate premoženje — res, ni še popolnoma v najinih rokah. Jaz sem bil tisti, ki sem vam pomagal. Zdaj je prepozno, gospod marki! Ubiti me hočete, dobro! Zdaj ste zadovoljni, bogati, vplivni in ugledni in jaz sem vam v nadlego. Pri meni je stvar narobe: jatz vas ne mrzim, hočem .vas ohraniti pri življenju, ne želim vam smrti, branil vas bom. Vidite, koliko razlike v najinih željah!" »Prišel sem, da vas ubijem ali da se dam od vas ubiti!" je ponovil marki. »Ne eno ne drugo!" je hladno odvrnil Ro-quin. »Tedaj se ne marate biti?" »Čujte, marki!" ga je ledeno presekal Ro-quin. »Ne bodite otrok! Dve leti sva zaveznika v stvari, ki je neposredno pred zmago. Ne uganjajte neumnosti, prosim vas. Izpolnil sem svoje obljube, ničesar si nimam očitati. Obljubil sem vam, da dobile milijone, in dobite jih, če mi ne boste polen metali pod noge. Pomislite malo, koliko sem že storil in kako malo je treba še storili." »Nove zločine pripravljate:.." »Še enkrat — kaj vam to mar?" »Ubijem vas!" »Glavo ste izgubili! Svaril sem vas, ko sem vam pred poroko pokazal Aliče v ulici La-fayette, rekel semi vam, ne žal j ubite se, varujte se ljubezni! Zdaj sle neumnost storili, zapredli ste se v mreže kakor dvajsetletnik." Marki kakor da ga ni čul. »Rekel sem vam že, da vas nisem prišel umorit. Hočem, da se branite — na dvoboj vas pozivam, na dvoboj na življenje in smrt!" »Kaj še — zame je važno*in potrebno, da živite, ker mi pomenite milijone, ki jih ne maram izgubiti. Hudiča, če vas ubijem, o čemer sem uverjen, izgubite dedščino. To vi prav tako dobro veste kakor jaz." »Borili se boste z menoj, če hočete ali ne!" je divje vzkliknil d’Argental. »In kako, če dovolile, me hočete prisiliti?" »Opsujem vas, če ne pojde drugače." »Med nama ni psovk." »Udarim vas v obraz javno, da bo ves Pariz videl." »Hudiča!" jo vzkliknil Itoquin. »Kaže, da postaja stvar resna." »Sprejmete?" Zločinec dolgo ni odgovoril. Njegov obraz in ustnice so bile blede ko prt. Njegove trde črte so razodevale razburjenje in v očeh mu je gorel srd. Marki je bil videti popolnoma miren. Njegovi računi z življenjem so bili sklenjeni. »Končajva!" je naposled izpregovoril Ro-quin. »Vem, da ste izboren strelec, a jaz nisem nič slabši, morda celo boljši. V ostalem je pištola presirovo orožje in krogle v glavi nihče ne izloči." »Naj žreb izbere orožje." »O, usoda je preveč muhasta, gotovo bi izbrala pištolo." »Tedaj meč?" »To je bolje, mnogo bolje. Meč je pametno orožje, rane, ki jih dobile od njega, je moči ozdraviti." »Eden od naju obleži mrtev!" je mračno odgovoril marki. »Ce je tako, pa umrite, in hudič z varni!" Norberl je z neprikritim gnusom pogledal Roquina. , • »Rekel sem vam že," je odgovoril Roquin na la pogled, »da vas ne nameravam ubiti. Potrebujem vas, potrebujem zaradi dedščine. Pravkar sem bil še trdno odločen, da se bijem z vami, a sem se spet premislil. Preveč bi tvegal." »Prisilim vas!" »Verujte mi, pazil bom, da ne dobite prilike za to." »Ali je to poslednja beseda?" »Da, in zdaj z Rogom, dragi moj marki! Želim vam več miru in pameti!" Norberl je odšel. Petnajsto poglavje DVOBOJ Roquin je resnico govoril. Ni mu bilo do tega, da bi marki umrl. Ni lagal, ko je rekel, da bo njegovo življenje branil, če bo treba, zakaj Norbertova smrt je zanj pomenilo pu- stili vse nade.in odreči se denarju, in vsi zločini bi bili brez haska. <> i A zato ni bil Roquinov srd na.Uirarkija nič nianjši. Toda bil je praktičen- duh, in od tfega če 'bi markija ubil,, bi ta trenutek imel samo škodo. Zato se je na vse kriplje .ogibal marki ja . in je gledal, da mu ni prišel na pol. Nekega dne — bilo je okoli d vehvpo poldne — je moral Roqum po poslih na baczo. Njegovi agenti sp uju bili sporočili, da so vid«.'i markija, ko se je z avtom odpeljal v parlament. Pustolovec je bil zalo brez skrbi. Okoli treh, ko je vrvenje najživalmejšc, je za trenutek stopil ven, da se nasope svežega zraka. V dvorani je kar dušilo. Pomešal se je med agente, špekulante, menjalce in bankirje, ki so se zbirali v aivli in na stopnicah. Zdajci si je skozi množico prerekajočih in vpijočih mož utrl pot mož visoke postave in tisti mah se je začul jasen in vnikljiv glas, ki je vse preglasil: „Mir!“ Kakor bi odrezal, je nastala mrtvaška tišiina. Marki — zakaj on je bit — je počasi stopil proti Roquinu. Okoli njiju se je zdajci zgrnila vsa množica in začulo se je pridušeno šepetanje: „Marki Norbert d’Argental!“ Marki je Rocpiimi položil roko ud ramo. „Ne delajte neumnosti,“ je šepnil pustolovec. „Rojte se mojega sovraštva!“ • ,.Kadar le ubijem, bo tudi tvoje sovraštvo mrtvo!" je zasikal marki. To. rekši se je obrnil k zbrani množici, ki je napeto čakala, kaj bo. „Gpspoda»“ je izpregovoril s tresočim se glasom, „ta človek je lopov in strahopetec! Vpričo vas ga oklofutam!, ker ga hočem razžaliti na smrt!" In s temi besedami je z vso silo udaril pustolovca v obraz. Roquin sc je opotekel. Oči so se mu pod-plule s krvjo; ko jih je. odprl, je počasi stopil skozi množico in odšel, ne lnengč se za roga-nje in posmeji.jPoklical je avlo in se odpeljal. Tudi Norbert je odšel. Uro nato je dobil marki pismo: ,,Pravico imam, da si izberem orožje — samo to sem hotel. Rila se bova z meči — jutri na belgijski meji.- Priče ne potrebujeva, stvar urediva sama. Povabil sem s se- TVORNICA CIKORIJE boj prijatelja zdravnika dr.. Sugorela. Bo-1 dile jutri ob šilirili zjutraj v Givetu, od lam je 'Četrt ure do belgijske meje." Marki niu je kratko odpisal: „Pridem. ‘ Nato je poklical slugo in inu izročil pismo za Aliče. V njem je bilo samo tole: „Ri jem se z Roquinom. Hočem, da me ubije, in jaz njega. Upam, da boste potem vsaj vi srečni. Če umrem ali ne, moja ljubezen do vas ostane ncizpremenjcna." Solncc še ni vzšlo, ko so sc dobili v gozdiču kraj mesteca Giveta. Doktor Sugorel je prinesel s seboj obveze in zabojček s platnom in operacijskimi instrumenti. Nasprotnika sta si stopila nasproti. Oba' sla bila enake rasli, enako atletsko razvita, oba enako spretna. „Tak sc nc mislite izpametovati?" je še poslednjič vprašal Roquin. Norbert je nameril svoj meč na Roquinova prsa. „Rranite se!" je ledeno rekel. „Norec!“ je zamrmral pustolovec in skočil v pozo. Prvih pet minut se je zdelo, da se moža samo urita in preizkušata orožje. Jeklo se je kresalo ob jeklo in udarci niso bili videti hudi in nevarni. Zdajci je Norbert iznenada naskočil. Toda Roquin je bil pripravljen in je mirno zavrnil napad. In>el je jekleno roko, nič slabše od mar-kijat Toda zadovoljeval se je s tem, da je samo marki jeve napade odbijal. Zdaj pa je videl, da se bo le tako ubranil divjih markijevih naskokov, če sam izpade. Norbertovo jeklo mu je bilo pravkar raztrgalo srajco na prsih, toda na srečo ga ni ranilo. Roquin je pariral in izpadel: kapljica krvi se je pokazala in pordečila Norberta na rami — oprasnil mu je bil kožo. Roquin je odstopil in pobesil meč. „Zdaj menda vidite, da vas ne nameravam ubiti,“ je mimo rekel, s silo potlačivši mržnjo, ki je tlela v njem. „Prisilim le, lopov," je zaškrtal marki. Norbertovi udarci so se podvojili; njegov meč je zaplesal, da je vid jemalo. Roquin je bil prisiljen braniti se s lem, da tudi sani napade. „Tak ubij me!“ je v brezumnem smehu vzkliknil marki. „Ali ne vidiš, da hočem umreti? Ubij me, sicer —“ Še ko je govoril, se je vrgel z iztegnjeno lehtjo na Roquina, čigar meč je bil prav takrat naperjen na njegova prsa. Te vrste izpadi se navadno končajo katastrofalno za oba protivnika, ker se drug drugemu napičita na meč. Roquin je tisti mah razumel, kaj Norbert namerja, toda bilo je že prepozno. Videl je, da je .nekaj po bi iško v o sunilo proti njegovemu mteču, in se je nehate umaknil. Nekaj mrzlega se mu je zabodlo v ramo: odstopil je. Marki se je zazibal in omahnil: Rouqinov meč mu je tičal globoko v prsih. 'Pustolovec se je bil pravočasno sklonil, da ga ni protivnikov meč zadel z vso silo, ker bi sicer bilo po njem, istočasno pa je bil potisnil svoj meč markiju v prsa. Nezavesten se je Norbert zgrudil na zemljo. Roquinova rana ni bila nevarna. Doktor mu jo je skrbno obvezal, nato pa se je obrnil k onesvestlemu markiju. ,»Mislim, da je doigral," je rekel pustolovcu, ko je preiskal rano. „Prepeljati ga bo treba v zdravniško oskrbo. Tu blizu je gostilna ,Pri zlatem solncu* — tja ga spravimo." „A če vami medpotoma umre?" „Tega vam z zanesljivostjo ne morem povedati — sodim pa, da bo vožnjo prestal." „Če umre, mi takoj brzojavile, da obvestim njegovo ženo. Jutri pa se vidiva v Parizu!" Voz je pustolovca odpeljal nazaj v Givet, zdravnik pai je markija spravil v drugi voz. Norbert je bil še vedho v nezavesti. Doktor Sugorel mu je bil sicer rano obvezal, toda preiskati mu je še ni utegtiil. Kdo ve, ali ni bil zadet 'kak važen organ? Gez pol ure počasne' vožnje je voz dospel do gostilne ,Pri zlatem solncu*. Markija so položili na posteljo in doktor Sugorel mu je rano skrbno preiskal. Videl je, da gre sicer zelo globoko, vendar ni bil prizadet noben važen organ. „Bogme, gospod marki, srečo imate," se je zasmejal zdravnik Norbertu, ki se mu je bila vrnila zavest. „Kaže, da ne bo hudega." „Srečo?“ se je žalostno nasmehnil m(arki. Drugega ni rekel. Zvečer je doktor Sugorel predal Norberta zdravniku v Dinantu, belgijski vasici nedaleč francoske meje, sam pa, se je, kaikor je bil obljubil Roquinu, z nočnim vlakom odpeljal v Pariz. Tretja knjiga MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO Prvo poglavje NEVAREN POSKUS Isti dan, ko sta se Roquin in miarki dvo-bojevala, je okoli petih popoldne stopil na pariški postajii iz vlaka, ki je prišel iz Nemčije, mlad mož kakih trideset let. Prtljago je pustil na postaji, s seboj je vzel samo majhen ročni kovčeg; nato je stopil v avto in 'povedal šoferju naslov: Rue Bleue številka enajst. Ta mladi mož je bil zdravnik Emil Sčnč-chal, Andrejev brat in oboževatelj Zoraiide, Emil, kii je — kakor naši čitatelji gotovo še pomnijo — pred letom dni sklenil usodno pogodbo z Indijcem. Listina, ki jo je Emil takrat podpisal, se je glasila: „Danes, petindvajsetega julija, ob enajstih ponoči sii vzamem življenje, ker nisem imel sreče in sem sit siromaštva. Nihče ni kriv n »loj e smrti, ker sem si jo 'prostovoljno izbral." Ta usodni pogoj si je Emiil sam zadal v Muradovi palači. In zdaj je potekalo, leto od onega usodnega večera... UGODNA PRILIKA za nove naročnike, ki niso brali naših prejšnjih romanov: NEZAKONSKA MATI Povest iz naših dni ZLATI DEMON Homan iz življenja iskalcev zlata v Aljaski KONZULOVA SKRIVNOST Napeta detektivska povest V ODJEMU TEME Homan nesrečnega graščaka in preproste deklice Vse te romane, ki so izhajali v ..Homanu" in bi jih bilo za 4 DEBELE KNJIGE dobite za 55 Din s poštnino vred, če pošljete denar naprej. Naročite takoj, ker je zaloga majhna, in zahtevajte položnico! Odpravništvo »Romana«, tednik za vse '.L.-*. Ljubljana, Breg 10 Ko je Emil odhajal s postaje, je vse na njem razodevalo globoko razburjenje. Bil je bled in potrt, njegovo čelo je bik> mračno in nagubano, oči trudne in kalne. Kaj je težilo mladega zdravnika? Ali je obupal nad tem, da bo lepa deklica z velikimi črnimi očmi še kdaj njegova? Ali ga je bolelo siromaštvo? Ali se je bal usodnega petindvajsetega julija, ki so ga od njega ločili le še trije dnevi? Ne, Emilovi žalosti je bil drugi vzrok. V Monakovem je bil dobil brzojavko', da mu brat umira in dai je njegov oče izginil. Mladi zdravnik ni slutil, kaj se je zgodilo, vedel je samo, da je njegov brat zelo šibkega zdravja, da je jako slab na pljučih. Emil je 'svojega brata ljubil nad vse na svetu in vse njegove študije so imele samo en smoter: odkriti lek pljučnim, boleznim. Izračunal je bil, da se mu za brata nekaj let še ni bati, 'in zdaj iznenada izve, da imi umira. In oče je izginil! Zakaj, kako? Ta vprašanja si je zadajal mladi mož — na nobeno ni vedel odgovora. Ko je avto zavrl pred hišo, je Emil naglo stekel po stopnicah in pred vrati obstal. Ni se upal potrkati ne pozvoniti. Za temi vrati je bila skrita resnica, morda grozna resnica! Ce je Andrej med tem že umrl! Če je stanovanje prazno, če njegovega brata ni več, če se oče še v^dno ni vrnil — — Mehanično se je mladi zdravnik ozrl okoli sebe, iskal je z očrni živo dušo, ki bi jo vprašal, ki bi mu vlila upanja. Takrat je začul stopinje in vrata so se odprla. Bila je Marjeta, ki ga je takoj spoznala. „0, gospod Emil, tak sle vendar prišli!" „Moj brat?" je hlastno vprašal Emil. „0, gospod, še zmerom je tako' slab." „Tedaj še ni umri?" „Ne, toda zdravniki še vedno obupujejo nad njimi. Dva dni se ni bil zavedel in se ni ganil, in vsi smo že mislili, da je umri. Potlej se je zbudil, a zdaj ima vročino in venomer fantazira in nikogar več ne pozna. 0, gospod, hudo je." „In oče?" Marjeta je sklenila roke in pobesila glavo. „Sam Bog nebeški ve, kaj je z njim." Hotela je povedati Emilu, kar je vedela o nesrečnem izginotju starega Senechala, toda mladi zdravnik je hotel pred vsem videti svojega brata, in je stopil v sobo. Bleda in upadla mlada dama je sedela ob zglavju bolniške postelje. Emjd je ni poznal; vrgel se je na posteljo umirajočega brata in s trepečočim glasom vzkliknil: „Brat, ali me ne poznaš?" Andrej ni odgovoril; samo pogledal ga je s praznimi, brezizraznimi očrni. Emil je vstal. Odgrnil je odejo in se sklonil nad upadla bratova prsa. Kratko in presekano je prihajal zrak iz pljuč, utrip žile je bil nagel in sunkovit. Bolnikove oči so gorele. „Kako je slabi" je zamrmral zdravnik. „Ni ti pomoči, ubogi Andrej! Le kako si siromak priišel tako daleč, tako nenadoma? Kaj se ti je moglo zgoditi? Kdo bi mi to vedel povedati?" „Jaz, gospod!" je tedaj začul slaboten glas za seboj. Emil se je hlastno okrenil. Neka dama je stala pred njim — ista dama, ki jo je bil zagledal ob vstopu in ki je potem neslišno odšla iz sobe — Lidija. „Vi, gospa?" se je začudil Emil. In njegove oči so govorile: „Kdo ste? Kako da vas dobim pri Andreju?" Lidija je čdtala v njegovih očeh in je pobesila oči. „Vi strežete Andreju, kaj ne? In zato gotovo veste, kaj se je zgodilo?" „Da, vem, in hočem vam povedati," je odgovorila Lidija. „Bodite pripravljeni na strašnu^Jjgodbo. Potem boste razumela, zakaj sem pri Andreju in mu strežem — razumeli boste, kakšen nizkoten zločin je bil storjen. Videli boste, kako velika nevarnost grozi tudi — vam!“ „Meni — kakšna nevarnost naj meni grozi?" je vzkliknil Emil. „Isla nevarnost, katere žrtev je postal vaš brat — ista nevarnost, ki ji je brez dvoma podlegel vaš oče!" Emila je izpreletelo. ,/Tak govorite, madame, govorite, zakli-njaim| vas!" je vzkliknil ves prepaden. „Ua, povedati vam hočem. Toda nekaj vas prosim ' — karkoli boste groznega čuli, prise-zite, da me ne boste prekinili, obljubile, da me ne boste obsodili! Morate mi priseči, drugače ne bom imela moči, da vam vse lo povem!" Emil je za korak odstopil. Kakšne strašne stvari mu hoče ta dama povedati? Zakaj ga tako proseče zaklinja? Takrat mu je pogled zdrknil na umirajočega brata in to ga je osvestilo. „Prisežem, madame," je rekel s trdim glasom, „prisežem, da vam izpolnim željo, toda za Boga, govorite, zakaj sleherna minuta, ki jo izgubimo, utegne Andreja pogubili!" Iiabindranath Tagore znani indijski pesnik, je velik prijatelj otrok. Nedavno je ustanovil zanje „šantinikitan“ I. j. „Zavod za dušni mir“. Anekdote Dve dobri o Conami I)oyIu O nedavno umrlem očetu slavnega detektivu Sherlocka Holmesa nič manj slavnem angleškem pisatelju Conami Dog tu pripovedujejo tile mični zgodbici. Conan Dogle se je vrnil z Rivijere in je hotel prebiti nehaj dni v Parizu. Na postaji je sedet v avto in se dal potegniti do hotela. Ko je plačal in nagradil šoferja z lepo napitnino, se mu je izvošček zahvalil: Uvida lepa, gospod Conan Dogle!" „()