OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVEN I J E Ljubljana, februar 2006 letnik 32 številka: 2 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V S E B I N A AKTUALNO UVODNIK ................................................................................................................................................................................................................................03 Z VEDRIMI PLANINSKIMI KORAKI IN DOBRIM RAZPOLOŽENJEM V LETU 2006 ....................................04 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SODELOVANJE S SLOVENSKO VOJSKO V LETU 2006 ............................................................................................................06 OB 85. OBLETNICI »TURISTOVSKEGA KLUBA SKALA«..........................................................................................................06 IZBOR NAJUSPEŠNEJŠIH ALPINISTOV......................................................................................................................................................08 PISMO PREDSEDNIKA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA..........................................................................08 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI......................................................................................................................................................................09 KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE............................................................................................................................................................12 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO........................................................................................................................................................................................................................................13 POROČAJO..............................................................................................................................................................................................................................14 MLADINSKA PRILOGA......................................................................... ru- ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE....................................................... mena zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE A K T U A L N O UVODNIK Gotovo najvažnejši dogodek bližnje preteklosti, ki bo imel še velik vpliv na dogajanje v tem in verjetno še v prihodnjem letu, je odločba Ministrstva za zdravje, ki podeljuje status humanitarne organizacije Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). S to odločbo je oblast pokazala veliko modrosti in zaupanje v zrelost obeh strani (GRS in PZS) , ki sta se hote in nehote znašli na nasprotnih bregovih, večinoma po nerodnosti pogajalcev. Statusa humanitarne organizacije ni dobila niti PZS (ki bi ga rada razširila tudi na druge dejavnosti), niti sama GRS (ki bi se rada čimbolj osamosvojila, le da se o stopnji samostojnosti že znotraj sebe ne more dogovoriti). Oblast je torej presodila, da med vsemi planinskimi dejavnostmi samo reševanje v gorah ustreza pogojem humanitarne dejavnosti, obenem pa sodi, da je GRS sestavni del PZS, saj je z njo spojena že pri kadrih, vzgoji, terenu, infrastrukturi in podobno. Kakšna pa naj bo organizacijska oblika same GRS in njene vključitve ali povezave v PZS, pa odločba sploh ne omenja. To je torej zaupano glavam in rokam odgovornih predstavnikov GRS in PZS. Ker je kljub izjavam in sklepom o samostojnosti stališče same GRS, da na nek način hoče biti povezana ali vključena v PZS, stališče PZS pa, da je GRS njen organski del, oziroma ena njenih osnovnih dejavnosti, na načelni ravni in ob obojestranski dobri volji sploh ne bi smelo biti kaj dosti problemov. Nekaj dela pa je vseeno treba opraviti - formalno več na strani PZS, vsebinsko pa na strani GRS. PZS mora svoje akte, predvsem statut, napisati ali dopolniti tako, da bo lahko vključevala druge sorodne organizacije, svojim (kot je GRS) pa dovoljevala tudi višje organizacijske oblike (združenja, zveze, klube,...). Razumljivo je, da bo moral biti prostor v najvišjem vodstvu PZS tudi za predstavnika, načelnika ali predsednika GRS. Sedanja oblika pušča preveč ob strani marsikatero pomembno vejo PZS, ne samo GRS. Ni mogoče siliti (ali vsaj nespametno bi bilo), da se postaje GRS organizirajo enotno. Nekatere so samostojne pravne osebe, druge sestavni deli planinskih društev (PD). Strokovno so vse povezane in enakopravno odgovorne (sedaj) Komisiji za GRS, pravno pa ustrezno pravnemu statusu - samostojno ali skozi PD. Za gorske reševalce velja, da morajo biti člani PD, torej morajo imeti izkaznico z znamkico za tekoče leto. Za tehnična in materialna sredstva ima GRS normative, za namensko porabo sredstev , ki jih dobi od URSZR in FIHO, pa odgovarja dajalcem denarja. Finančni nadzor ima nadzorni odbor PZS, strokovnega pa sama GRS. Na kratko: PZS naj prilagodi organizacijo tako, da bo lahko vklučila GRS v obliki, za katero se bodo reševalci dogovorili; GRS pa mora skrbeti, da njen sklep o povezavi s PZS ne bo le črka na papirju. Odločba Ministrstva za zdravje ni »zmaga« ene ali druge strani, pač pa priložnost za pametno organizacijo in sodelovanje obeh. Tone Škarja OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Z VEDRIMI PLANINSKIMI KORAKI IN DOBRIM RAZPOLOŽENJEM V LETU 2006 Z dobro voljo in veseljem bo zanesljivo letošnje leto lepo in bogato planinsko obdarovano. Z dobrimi razpoloženji in še bogatejšimi spomini bomo delovno počastili in slavili planinsko-mladinskih 5o let uspešnega in kakovostnega delovanja mladinske komisije PZS. Enako bomo počastili 110 let, ko je Jakob Aljaž, član in častni član SPD, na svetu, gruntu Slovenskega planinskega društva zgradil kočo na Kredarici. In prav tu se vidijo trendi razvoja v planinskem 113 letju. Tudi mino 85. letnega jubileja, ko je bil takrat ustanovljen Turistovski klub »Skala » ne smemo pozabiti še manj obiti tega dogodka, ampak ga tudi z vsem dostojanstvom obeležiti. V tem klubu so bili zanesljivo »rojeni« prvi temelji slovenskega vrhunskega alpinizma. Spomini pa ne smejo biti le trenutek sreče ob ali na dan jubileja ,ampak je to čas za premislek na prehojeno, doživeto pot ustvarjalnosti . Spomini so kot korenine življenja, za to jih potrebno še kako negovati, da bodo sadovi sedanjosti in jutrišnosti dozoreli, postali zdravi pa tudi , kot najbolj zanesljivi napotki za opredelitve za :«kako naprej«. Naj večkrat se nam zareče, kako bomo modrovali o viziji bodočnosti. Delu in razvoju poti in ciljev slovenskega planinstva. Vendar to so največkrat žal le želje, včasih tudi le trenutne. Kajti brez upoštevanj, da v gorah kraljujejo, gospodarijo nepredvidljivosti viharjev, megle, plazovi.., ko nam preprečijo pot do cilja,ne glede, da je bilo načrtovano oziroma administrativno programirano. Tako se nam dokument o viziji , skoraj ali popolnoma izniči. Dokaže in potrjuje se moč narave.Tako je smisel in moč uporabnosti teoretičnih planiranj v spoštovanjih naravnih zakonitosti, sposobnosti prilaganja in seveda v doslednostih spoštovanj »nav-kov« o strokovnem, kulturnem izobraževanju o varnih gibanjih v gorskem svetu. Trende razvoja planinskih aktivnosti bomo kakovostno zagotavljali le v učinkovitem delu izvajanja društvenega planinskega prosto-voljstva in z enakimi učinki aktivne koordinacije in dela MDOPD, bomo obvladljivo in delovno tudi v planinstvu zagotavljali in sledili napredkom in razvoju v lastnih planinskih okoljih, kot v družbi prevzemanju novih tehnologij, inovativnosti in to v domačih, kot mednarodnih področjih dela in delovanja. V viziji bodočnosti planinskega dela pa so še posebej pogojevana humana načela v strpnostih, pomiijevanjih, dostojanstvu, dobro namernemu dopolnjevanju in vedno pripravljeni nuditi iskrene pomoči prijatelju planincu, društvu pa tudi PZS. Za društveno delo so še kako pomembna zanesljiva prijateljstva in zaupanja. In če so vse te vrednote prisotne so tudi vizije uresničljive in so na dlani. V neposrednih preteklih obdobjih smo velikokrat opominjali na navede nujnosti človeškega dostojanstva in tako smo priča, da se je evidenčna statistika članstva umirila in , da je zmanjšanje članstva s plačano članarino v primerjavi z letom 2004 v l. 2005 le za 2 %. PZS je tako še vedno po število vpisanih članov ostaja 4. evropska »velesila« . V razmerju na število prebivalstva pa smo na »častitljivem » prvem mestu. Zadnje februarsko srečanje s tržaškim slovenskim planinskim društvom je pomembno ker so se oblikovali pogoji in kriteriji, kateri bodo lahko sprejemljivi za vsa slovenska planinska društva po svetu. Katere bodo resnično lahko tudi dosledno izpolnjevali. Tudi to je dolžnost PZS, da ohranja in razvija slovensko planinstvo po svetu, za Slovence izven meja matične države. Proces spreminjanja ali točneje oblikovanje novih objektivnih korigiranih kriterijev, za športnike in še posebej upoštevanje le teh pri dosežkih: za področje alpinizma, športnega plezanja, tekmovalnega turnega smučanja, odpravarstva ..je proces, ki ga skrbno in aktivno spremljamo in tudi pričakujemo, da bodo pravične dopolnitve kriterijev v letošnjem letu dokončane. Precej nas preseneča zakon planinskih poteh, ko vse bolj postaja tudi igra političnih merjen moči. PZS želi s tem zakonom doseči in zagotoviti edino svobodo kulturnega in varnega gibanja v gorskem svetu. Prepričani smo , da se bo tudi to v dobro obiskovalcev gora dogodilo in tudi, da bodo relacije z gorskim podeželjem, lokalnim skupnostim pa tudi lastniki zemljišč, kjer potekajo planinske potu sklenjena poštena in razumevajoča partnerstva. Zakon o društvih pa je nekoliko bolj zaskrbljujoča zadeva, kajti za prostovoljno društveno dejavnost so določbe v predlogu zakona o društvih, ko so obravnavane npr.: odgovornosti so prestroge, celo zastrašujoče. Tudi je vprašljivo če društvo res lahko ustanovijo le trije državljani in tako lahko šest članov ustanovi zvezo..; Ali še huje, ko naj bi društva lahko ustanavljale tudi gospodarske institucije: d.oo., firme, holdingi..; Zakon tudi še povsem ne jasno , ne definirano ne razčiščuje statusa planinsko visokogorskega gostinstva, statusa planinske postojanke ipd. Pri vseh obravnavah smo aktivno prisotni. V diskusijah kot v konkretnih pripombah, predlogih. In v letu 2006 naj bi tako končno dobili tudi za planinstvo že dolgo pričakovano pošteno in stimulativno društveno zakonodajo. Prihodki so se v preteklem letu iz naslovov MŠŠ, ŠF..MO, FIHO načrtovano uresničevali;PZS je lahko tudi še posebej zadovoljna, da so tudi sredstva za nadaljnjih 5 let iz kvote EU preko MŠŠ tako kot kakor je bilo načrtovano tudi razrešila in uredila. Nekoliko vidnejši problem nastaja le za pokrivanje stroškov za obvezu- 4 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE joča sodelovanja in članstva na mednarodnih področjih. Enako pa ostaja odprto vprašanje kje dobiti tudi sredstva za aktivnosti pri sodelovanjih s slovenskimi planinskimi društvi po svetu. Vloge , zahtevki so dani in seveda pozitivno pričakujemo odgovore s strani »dobro« razumevajoče državne volje, še posebej na MZZ. MO je tudi za leto 2006 sprejelo in potrdilo program PZS, kjer naj bi slovenska vojska sodelovala to je pri prireditvah, kakor pri intervencijskih z helio transportnimi opravilih za potrebe vzdrževalnih del na planinskih poteh, sanacijah tovornih žičnicah, elektrifikacijah in težjih intervencijski delih pri planinskih visokogorskih postojankah. Letošnje leto naj bi bilo tudi končno začetek izgradnje planinskega muzeja v Mojstrani; dolg in obveza tudi članstva PZS. Zgodil se je tudi nov zakon o državni televiziji in z veseljem smo sprejeli prijazno sporočilo predsednika novega programskega sveta,ko PZS sporoča, da bodo postorili vse, da tudi planinstvo dobi svoj tradicionalno informativni temin. Nekako po nepotrebnem nastajajo problemi na relacijah PZS s posamezniki iz ožjega vodstva GRS, ko vedno spreminjajo namere, stališča, pogoje, zahteve...; PZS je za GRS pri PZS , to je društveno reševalno dejavnost končno in tudi kot redka, edina dobila s strani vlade MZ odločbo o uradnem humanitarnem statusu za nedoločen čas; praktično za trajno obdobje. Tako je bila izpolnjena zahteva za GRS in torej s tem tudi , da ni potrebe za nikakršno spreminjanje organiziranosti GRS v okviru PZS. Ponovno je potrebno poudariti ,da je slovenska planinska organizacije za se, za svoje članstvo ustanovila grs dejavnost; In to tudi za varnost in preventivo planinskega članstva enako še sedaj potrebuje. Zatorej ni za planinsko gorsko reševalno dejavnost nobene možnosti za spreminjanje še manj za odtujevanje iz PZS. Tudi novi čas in tozadevna EU primerljivost dosti očitno pove, da nobena alpska država nima gorske reševalnih postaj, skupin organiziranih v obliki samostojnih društev, pravnih oseb. Še manj zvez. Tudi je potrebno povedati, da so slovenski stroški za namene gorskega reševanja in časa reagiranja, odzivnosti v višjih in večjih odstopanjih z enako primerljivostjo v alpskih državah EU. In tudi moramo vedeti da so reševalni sistemi V EU naravnani, tako, da je primarno reševanje le strani civilnih struktur, šele v sekundarij če je to potrebno se vključuje npr. ostale državne reševalne sisteme , tudi »represalijske« : policijo, vojsko..;Osnovni cilj nam je edini, da ohranimo in zagotavljamo strokovno in učinkovito planinsko, društveno prostovoljno gorsko reševalno dejavnost v katero se po svoji odločitvi prostovoljno in brez pogojevalno vključujejo dovršeni alpinisti. Enako pa je tudi skrb PZS , da se zagotavlja skrb in pogoje za varnost reševalcev. To pa se z državo iz leta v leto bolj na veliko srečo in zadovoljstvo dopolnjuje. V veliko zadovoljstvo pa si štejemo, da je poslovanje PZS, končno postalo povsem transparentno, obvladljivo; In da je doseženo tudi pozitivno stanje.Na to je PZS čakala dolga leta. Tudi predpisnosti in zakonskemu poslovanju je zadoščeno. Tako si lahko v dobro šteje za delo v prvih petih let novega tisočletja vodstvo in predsestvo , kot strokovna služba PZS da je bila končna storjena velika pozitivna prelomnica. To je tudi odlična osnova za nadaljnje delo PZS. Ostane nam seveda še izdelava dokončne preglednice predvsem za stanje zemljiško knjižnih nepremičninskih vrednosti ,to je lastnine PZS. Kako pa se bo pa izoblikovala nova društvene zakonodaja za področja »gospodarskih dejavnost« v našem primeru npr Planinski vest-nik,:program dela založbe, koledarji. Upravljanje »Bavščice«...pa se bo morala temu primerno reorganizirati ali do registrirati tudi PZS. Delovna skupnost PZS se kadrovsko kompletira z namenov in v cilju , kako zanesljivo in profesionalno obvladovati osnovna in predpisana dela in opravila, kako slediti takim in drugačnim spremembam in predpisnosti dela . Vse je na dobri poti. In rezultati dela so tisti , ki to potrjujejo in ocenjujejo. Ko se z dinamičnostjo pripravljamo na volilno skupščino PZS moramo seveda dati prednosti modrostim, kako sestaviti in oblikovati, kar najbolj zanesljiv planinski organizacijsko vodstveni team, ki bo deloval vse slovensko, združeval in upošteval vsa ta mnenja in seveda še posebej, da bo planinska organizacija društvenega prostovoljstva odprta za vse, ki ljubijo gore , gorski svet, ki bo skrbela za pozitivne trende razvoja planinskih dejavnosti, ohranila mesto in ugled planinstva v družbi, da bo izkazovana prijaznost, ki bo gradila mostove dobe volje, odprtosti, spoštovala in cenila različnosti in skrbela za zdrava in vesela, srečna planinska razpoloženja. Januar 2006 Ekar Franci OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5 . letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SODELOVANJE S SLOVENSKO VOJSKO V LETU 2006 Planinska zveza Slovenije in Slovenska vojska bosta tudi v letu 2006 nadaljevali z uspešnim sodelovanjem, ki traja že vrsto let. Tako je bilo rečeno in tudi podpisano na srečanju, ki ga je organizirala Slovenska vojska s predstavniki organizacij civilne družbe. S strani Planinske zveze Slovenije sta se ga udeležila predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar in v.d. generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj. Slovenska vojska bo tako Planinski zvezi Slovenije med ostalimi pomagala s helikopterskimi prevozi opreme za akcije markacistov na planinskih poteh, pri gradnji in obnovi planinskih koč, sodelovala bo tudi pri nekaterih drugih prireditvah. Planinska zveza Slovenije pa bo pripadnikom Slovenske vojske omogočila prenočevanje v planinskih kočah s popusti kot veljajo za njune člane, kadar bodo izvajali službene aktivnosti (vaje ipd). v.d. GS PZS Danilo M. Sbrizaj OB 85 OBLETNICI »TURISTOVSKEGA KLUBA SKALA« V četrtek 2. februarja je gorniški klub Skala, v spomin na uradno ustanovitev »Turistovskega kluba Skala«, ki je bila pred 85 leti, na Svečnico l. 1921 ob pol desetih dopoldne v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet« v Ljubljani s triindvajsetimi člani, pripravil nočni spominski pohod od hale Tivoli do vrha Rožnika. Zbralo se je približno 30 članov gorniškega kluba in gostov, ki so s pohodom počastili in obudili spomin na »Skalaše«. Med njimi sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik PZS Ekar Franc. Pohod je bil po zasneženi in ledeni poti na Rožnik v siju bakel romantičen in spoštljiv. Za preventivo pa so poskrbeli gasilci. Na vrhu Rožnika na Cankarjevem vrhu so udeležence pohoda oskrbeli s toplim napitkom; zapela se je skalaška himna in kratek nagovor predsednika današnjega Gorniškega kluba Skala dr. Franceta 6 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Sevška, ki je oznanil, da njihov klub razglaša leto 2006 za leto Skale. Sporočil je tudi, da se odbor zavzema za obnovo nekdanje karavle na Zaplanji, pod Triglavom (Morbegna). Oživel je spomine o takratni preteklosti in posebej poudaril, da so skalaši hoteli v gorah doseči nove aktivnosti in mednarodne primerljivosti, še posebej v alpinizmu, smučanju.., ki so se v mednarodnem alpskem svetu vse bolj aktivno širile in razvijale. Ta hotenja so organizacijsko in vsebinsko definirali že v letu 1919, ko so tudi oblikovali 26. maja leta 1919 pripravljalni odbor. Takrat se tudi prvič pojavi ime »Skala«. Leta 1920 takratna policija odobri in potrdi vsebino pravil društva, kluba Skala. Ne glede na različne poglede s »Slovenskim planinskim društvom«, je bilo že v ustanovnem letu Skale jasno sporočeno: » ne glede na različnosti, bomo SPD stali ob strani«. Eden od prvih vplivov takratnih mladih skalašev je bil v glasilu SPD Planinski vestnik, ko se je pohvalilo, da so skalaši vplivali, da je v Planinski vestnik vnesena vsebina in značaj športno turističnega glasila. Neposredno so bili skalaši zaslužni za prvi slovenski film v »V kraljestvu zlatoroga«, ki je bil prvič predvajan 29. avgusta 1931. Najbolj zaslužni za kulturni pa tudi »denarni« uspeh je bil ustanovni član »Skale« Metod Badjura, sam tudi izkušen hribovec, ki je dovršena znanja iz alpinistike in smučanja dobil, ko je služil v gorskem polku v prvi svetovni vojni. Badjura je imel lastno filmsko podjetje »Sava film«. S širitvijo podjetniškega družabništva v podjetju »Sava film« v letu 195 so se pričele aktivne priprave na legendarni film »Triglavske strmine«. Ob tem jubileju ne smemo mimo prve alpinistične edicije »Naš alpinizem«, plezalnega vodnika, kjer so prav skalaši zaslužni, da je bil izdan v letu 195. To zahtevno delo je zbral in uredil Mirko Kajzelj. Ta mladostna zagnanost skalašev se odražala v iskanju novega, zahtevnejšega udejstvovanja v gorah, ostenjih, visokogorski smučinah.. Zato se je tedaj zgodil dr. Klement Jug v vsej takratni alpinistični naprednosti. Sprejeli in povzeli so ideologijo in filozofijo dr. Henrika Tume. Pričeli so se uresničevati plezalni vzponi zgornje težavnostne stopnje, sledili so prvi obiski v tujih gorstvih. Planinsko alpinistični tradicionalizem je bil presežen. Različnosti in konkurenca je pospešila nesluten alpinistični razvoj. Tudi kulturnost in spoštovanje sta dobila svoje mesto. In tako je nastal leta 195 »Križ na Škrlatici« namenjen žrtvam planin. Ob 85. letnem jubileju »Skale« ne smemo tudi mimo leta 1931, ko je bil po številnih kriznih situacijah, prevratih, nasprotjih in pomiijevanjih v SPD izvoljen nov predsednik SPD dr. Josip Pretnar, da so ob teh kadrovskih spremembah v SPD prevladala in zmagala tudi skalaška načela. Obenem pa je sledilo in nastalo tudi obdobje prijateljstva in sožitja med SPD in Skalo. Danes ob tem jubileju lahko samo ponovno potrdimo, da je tudi za današnji čas potrebno resnično gorsko prijateljstvo in tovarištvo, ter je ves smisel le v dopolnjevanju in pomoči. Naša obveza je zlasti v spoštovanju različnosti, odprtosti in resnični skrbi za ohranjanje in varovanje gorskega sveta. In tako tudi danes razmišljamo, ko oblikujemo med PZS in Gorniškim klubom Skalo dokument o sodelovanju. Mag. Franci Ekar, Predsednik PZS OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZBOR NAJUSPEŠNEJŠIH ALPINISTOV Izbor najuspešnejših alpinistov pripravimo in izpeljemo zato, da predstavimo naše največje dosežke minulega leta širši javnosti. Ob tem si, ko iz istega zornega kota pogledamo na bero vzponov preteklega leta, laže postavimo merila, ocenimo sezono in potegnemo vzporednice s svetovnim alpinizmom. Prevečkrat slišimo, kako pomanjkanje rezultatov oddaljuje alpinizem od drugih športov. Mogoče nam res manjka lestvica z zapisanimi sekundami in metri, vendar dejanja govorijo zase. Podobno kot lani so imeli pravico glasovati za najuspešnejšega alpinista vsi kategorizirani športniki - alpinisti, vsi alpinistični odseki ali klubi, načelnik Komisije za alpinizem Andrej Štremfelj, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva Tone Skaija ter vsi člani komisije za alpinizem in podkomisije za vrhunski alpinizem. Tako so v izboru najuspešnejšega alpinista sodelovali vsi, ki alpinizem dobro poznajo. Prepričani smo, da je to ravno pravšnje razmerje vrhunskih alpinistov in širše alpinistične javnosti. S pomočjo tega pregleda pa presodite še sami. Nominirancem in vsem alpinistom želimo, da v letu 2006 presežejo svoje alpinistične dosežke! PISMO PREDSEDNIKA PROGRAMSKEGA SVETA RTV SLOVENIJA Dr. Stane Granda, predsednik programskega sveta RTV Slovenija, je ob zahvali mag. Francu Ekarju za čestitke ob izvolitvi zagotovil, da bo programski svet RTV Slovenija upošteval tehtne pripombe PZS in da si bo v okviru svojih pristojnosti prizadeval v čim večji meri izpolniti pričakovanja glede primernejše zastopanosti gorništva v programih RTV Slovenija. »Prepričan sem, da bomo v bodoče tvorno sodelovali v dobrobit vseh ljubiteljev gora, kot tudi gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija«, je še dodal dr. Granda. 8 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI RAZPIS ZA TEČAJ ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA NAZIVA MARKACIST PZS Ponovno objavljamo razpis za prijavo za tečaj za naziv Markacist PZS. Kandidat za markacista Planinske zveze Slovenije mora ob prijavi izpolnjevati naslednje splošne pogoje: • starost najmanj 18 let, • dosežena III. stopnja šolske izobrazbe, • članstvo v planinskem društvu, ki je član Planinske zveze Slovenije Organizirana bosta dva tečaja in sicer eden v spomladanskem in eden v jesenskem terminu na lokacijah, ki bodo glede na prijave najbolj ugodne. Kotizacija za tečajnika, ki ga na tečaj napoti PD je 22.000 SIT. Kotizacija mora biti nakazana na račun PZS 14 dni pred začetkom tečaja. Prijave se zbirajo na predpisanem obrazcu, potrjenem s strani matičnega PD, najkasneje do 1. marca 2006. na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Dodatne informacije g. Danilo Sbrizaj (tel. 01 434 56 82). (Obrazec je objavljen v Obvestilih PZS 2005 št.10 in na spletni strani: http://www.pzs.si/komisije odbori/pota.php ). Načelnik KPP UO PZS: Tone Tomše OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 9 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V skladu z tretjim odstavkom 25. člena Pravilnika komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št.1 z dne 14.01.2005) objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA NAČELNIKA IN ČLANE KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI UO PZS ZA OBDOBJE 2006 - 2010 Kandidate lahko predlagajo planinska društva in Odbori za planinske poti v MDO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so člani planinskega društva, - da so registrirani in aktivni markacisti, - da dobro poznajo problematiko planinstva in še posebej planinskih poti, - da so pripravljeni prevzeti in voditi eno od področij dejavnosti komisije - da pristajajo na kandidaturo Kandidati za načelnika komisije morajo predložiti še kratek planinski življenjepis, vizijo dela za mandatno obdobje 2006 - 2010 ter pisno soglasje k svoji kandidaturi. Zaželjeno je znanje tujega jezika. Predlagatelj naj izpolnjeno prijavo pošlje v zaprti kuverti s pripisom: Razpis KPP na: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana, Rok za kandidiranje prične teči z dnem objave v Obvestilih PZS in se zakliuči 15.03.2006 Obrazec Prijavnica kandidata KPP je priloga. Načelnik KPP UO PZS: Tone Tomše OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 10 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PRIJAVNICA ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA NAČELNIKA IN ČLANE KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI UO PZS DATUM: _ PREDLAGATELJ: (popoln naslov predlagatelja) KANDIDIRA: (Ime in priimek, leto rojstva, član PD) (z X označi samo ustrezno polje) načelnika KPP UO PZS člana KPP UO PZS člana podkomisije za kataster planinskih poti in dokumentacijo KPP UO PZS člana podkomisije za usposabljanje KPP UO PZS člana podkomisije za tehnična vprašanja Kratka obrazložitev in aktivnost kandidata v planinski organizaciji: Predlagatelj zagotavlja, da kandidat ustreza pogojem razpisa. Kandidat s svojim podpisom potrdi, da je seznanjen, da se strinja s kandidaturo in da bo njegovo sodelovanje aktivno, prizadevno in odgovorno. PREDLAGATELJ KANDIDAT žig podpis predstavnika predlagatelja podpis kandidata Pravilno izpolnjene prijavnice poslati v zaprti kuverti na Planinsko zvezo Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana _11_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE MAJA VIDMAR IN TOMAŽ VALJAVEC NAJUSPEŠNEJŠA V LETU 2005 Slovensko športno plezanje je v pretekli sezoni postreglo z izjemnimi rezultati. Reprezentanca je postala še močnejša in bolj enakovredna. Podatek, da je Slovenija na koncu sezone svetovnega pokala med 30 državami osvojila drugo mesto v težavnosti, je dovolj zgovoren. Plezalke in plezalci so nam na svetovnem prvenstvu, svetovnem pokalu in dveh največjih mastrih priborili 29 uvrstitev med deseterico, od tega jih je bilo kar 11 na zmagovalne stopničke. Seveda so še posebej zanimiva tista najvišja mesta, med katerimi izstopa zmaga na svetovnem pokalu v Shanghaju, ki jo je dosegla Maja Vidmar. Prav ona je bila tokrat najmočnejši del ekipe in z izvrstnimi rezultati zasluženo osvojila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Mirno lahko zapišemo, da je slovenska ženska ekipa sezono končala kot najmočnejša na svetu. Zaključek svetovnega pokala v domačem Kranju je bil skorajda popoln. V finalu smo imeli tri predstavnice, od teh sta Vidmarjeva in Grosova končali na stopničkah. Ponovno pa smo imeli na domači tekmi svetovnega pokala finalista tudi med moškimi, za kar je tokrat poskrbel Tomaž Valjavec. Mladinska reprezentanca je uspešno nadaljevala rezultate prejšnjih sezon. Iz svetovnega prvenstva so se ponovno vrnili domov z dvema kolajnama. Pri mladinkah je naslov svetovne mladinske prvakinje v težavnosti osvojila Mina Markovič, Jernej Kruder pa je bil pri st.dečkih v hitrosti srebrn. V evropskem mladinskem pokalu pa imamo poleg zmagovalke Markovičeve še sedem tekmovalcev v najboljši deseterici. To je prav gotovo dokaz homogenosti mlade ekipe. Poleg tekmovalnih dosežkov je bilo v minuli sezoni opravljenih lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med temi pa je posebej treba poudariti nov mejnik slovenskega športnega plezanja, ki kot že nekajkrat doslej tudi tokrat pripada Martini Čufar. Kot prva Slovenka je uspela preplezati smer z oceno 8c. Najuspešnejša športna plezalka Maja Vidmar Prav noben finale svetovnega pokala ni minil brez njene udeležbe. Še mnogo več. Kar šestkrat je stala na zmagovalnih stopničkah in verjetno ji bo še dolgo časa ostala v spominu njena prva velika zmaga, ki jo je dosegla v daljnem Shanghaju. Vrhunska forma preko celotne sezone ji je prinesla uvrstitev kariere - drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Temu je seveda treba prišteti še drugo mesto na mastru v Serre Chevalierju in kot lep zaključek leta še njen prvi naslov državne prvakinje. Najuspešnejša športni plezalec Tomaž Valjavec Nekdanji svetovni mladinski prvak si je s svojo tekmovalno sproščenostjo tudi v pretekli sezoni uspel priboriti nastop v finalu svetovnega pokala. Uspelo mu je prav tam, kjer si je najbolj želel in kjer je običajno najtežje - pred domačo publiko v Kranju. Tako je sezono končal med dvajseterico najboljših na svetu, v domačem prvenstvu pa je že petič odnesel domov naslov državnega prvaka. Priznanja za vrhunske dosežke Martina Čufar Kot vodilna skalna plezalka pri nas je postavila še en mejnik slovenskega športnega plezanja. Kot prva Slovenka (in sedma na svetu) je uspela opraviti vzpon v smeri z oceno 8c. Lučka Franko 12 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Trikratna finalistka tekem svetovnega pokala je na koncu sezone v skupnem seštevku prvič v karieri pristala v deseterici najboljših plezalk sveta. Natalija Gros Na tekmah svetovnega pokala je dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah, na svetovnih igrah pa je prav tako osvojila odlično drugo mesto. Med drugim ji je kot drugi naši plezalki uspel vzpon v smeri z oceno 8b+. Priznanja za perspektivne dosežke Mina Markovič Mladinska svetovna prvakinja in skupna zmagovalka evropskega mladinskega pokala, odlično 5.mesto na tekmi svetovnega pokala v Kranju. Jernej Kruder Srebrna kolajna v hitrosti na svetovnem mladinskem prvenstvu. Nada Pintar Zmagovalka posamične tekme evropskega mladinskega pokala in 4.mesto v skupnem seštevku. Ciril Vezonik Četrto mesto v težavnosti na svetovnem mladinskem prvenstvu. PLANINSKA DRUŠTVA... VABIJO... AKCIJE V FEBRUARJU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 10. pohod Franca Strusa 25.02.06 PD Litija PD Litija www.pdrustvo-litija.si Viktor Čebela 041/ 882 107 Pastirčkove igre na Veliki Planini 25.02.06 PD Bajtar Helena Plahuta 041/ 981 141 Pustni smuk na Veliki Planini 25.02.06 PD Bajtar Helena Plahuta 041/ 981 141 Šisernikov pohod 25.02.06 PD Velenje PD Velenje 03/587 11 34 Tone Žižmond Tradicionalni pohod po Šisernikovi poti 25.02.06 PD Slovenj Gradec Ivan Hartman 031/ 609 831 Andreja Barl 041/ 259 930 2. Tradicionalni pohod med Vrhpoljskimi vinogradi 26.02.06 PD Zlatarne Celje PD 03/54-52-729 040/54-669 S pustom po koprskem 26.02.06 PD Pošte in Telekoma Ljubljana Alojz Terglav 041/756-389 AKCIJE V MARCU 2006: Turno smučanje na Korošici 01.03.06 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 10. zimski rekreacijski pohod 04.03.06 PD Škofja Loka PD Škofja Loka 04/512 06 67 Leo Bedrač 13. pohod po Jurčičevi poti 04.03.06 PD Viharnik Marjan Potisek 041/ 898 301 19. pohod žena na Hom 05.03.06 PD Zabukovica Jože Jančič 041/ 200 196 13 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23. zimski vzpon na Nanos, Pohod po Vojkovih poteh 05.03.06 PD Podnanos Janko Božič 041/ 850 586 Tradicionalni pohod za dan žena na Hleviše 05.03.06 PD Idrija Tinka Gantar 05/ 377 67 56 Motoretovi dnevi 11.03.06 PD Lisca Sevnica Jože Prah 041/ 657 560 prah.joze@volja.net Pohod Bistriški vintgar-Trije kralji 11.03.06 PD Slovenaka Bistrica Poldka Lorenci 02/ 818 51 09 Gordana Hostej 041/ 280 126 Mučeniki na Bukovici 12.03.06 PD Žalec Vlado Rojnik 041/705 738 Rokovnjaška planinska pot (prvi del poti) 12.03.06 PD Blagovica Bojan Pustotnik 041/ 710 681 bojan.pustotnik@helios.si Zimski planinski tabor za mlade planince v planinski koči na Grohatu pod Raduho 16.03.19.03.2006 VO in MO PD Ožbalt - Kapla Marta Prah 040/ 623 091 Petra Maček 031/ 704 423 Memorialni pohod Marije Vild Bukovniško jezero - Moravske toplice 18.03.06 PD Mura Murska Sobota Franc Donša 041/ 854 058 02/ 522 10 36 Spominski pohod padlim na Resevni 18.03.06 PD Šentjur Ivan Straže 031/ 883 319 22. marčevski pohod na Šmohor 19.03.06 PD Laško Damjan Kolšek 03/ 573 23 22 Po Bričevi poti na Trstelj 19.03.06 PD Nova Gorica v organizaciji PS Dornberk PD Nova Gorica 05/ 302 30 30 planinskod.novagorica@siol.net Anton Harej 05/ 301 87 41 Po poti Srečka Kosovela 19.03.06 PD Sežana PD Sežana 05/ 730 01 14 ob četrtkih od 15.30 do 16.30 POROČAJO... PRIREDITVE IN POHODE PD LITIJAV LETU 2006 SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI http://www.pdrustvo-litija.si/ IN V PLANINSKEM KOLEDARČKU ZA LETO 2006 Na 19. seji UO PD Litija, dne 5.1.2006 so člani sprejeli vsebinsko poročilo o izvedbi 25. pohoda na Tisje. Razpravljali so o vzrokih za neplačevanje startnine, saj jo je plačalo samo 381 pohodnikov, vseh udeležencev pohoda pa je bilo okrog tisoč. Ena od idej je bila, da se v bodoče brezplačen čaj deli samo tistim s plačano star-tnino. Člani upravnega odbora so se seznanili s potekom priprav na 10. spominski planinski pohod Franca Štru-sa. Analizirali so vzroke za dolgoročni trend zmanjševanje članstva, saj je bilo leta 1996 še 55 članov, leta 2005 pa 374. Ugotavljali so, da se je najbolj zmanjšal delež mladih članov, zato je pred društvom težavna naloga, kako mlade navdušiti za organizirano planinstvo. Dogovorili so se, da se do marčevske seje pripravijo gradivo z opisom problematike in ukrepi za povečanje članstva. Člani UO so se seznanili s potekom planinske šole in aktivnosti med sejama. V tem okviru so tudi sprejeli vsebinsko in finančno poročilo savske sekcije. Članarino je do seje poravnalo 8 članov. Po seji so člani nadaljevali z novoletnim prigrizkom in zdravico. Tradicionalnega srečanja članov planinske sekcije DU pri Kavšku na Golišah se je 7.1.2006 udeležilo 47 planink in planincev. Za uspehe v preteklem letu jim je čestital predsednik DU Litija Janez Kres. Skupaj so proslavili rojstne dneve Marije Kos, Ivice Ključevšek, Julke Podoreh, Vere Voglar, Jožeta Majcna in Jožeta 14 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Koritnika. Slavljenci so dali za pijačo, za jedačo pa so postrgali prihranke sekcije iz preteklega leta. Seveda tudi tokrat ni manjkala pesem pevcev pod vodstvo Jožeta Kukovice. Odziv na prvo planinsko šolo za odrasle nas je pozitivno presenetil, saj se je v začetku prijavilo 8 članov, sedaj pa se predavanj udeležuje 15 slušateljev. Vsa predavanja opravimo z lastnimi silami, zato naštejmo predavatelje v januarju. Šola se je pričela 12.1.2006, ko je Roman Ponebšek govoril o planinski organizaciji, Borut Vukovič o zgodovini planinstva, Sašo Jovanovič o planinskih vrednotah, Maja Mohar pa o temi: Gremo skupaj varneje v gore. Naslednji četrtek, 19.1.2006 je Aleš Pregel predaval o prehrani v gorah, Dani Repina o družabnosti v gorah in Roman Ponebšek pa o pripravah na turo. Franci Intihar in Jože Repina sta 26.1.2006 obdelala prvo pomoč in Gorsko reševalno službo. Predavanja se nadaljujejo tudi v februarju, vsak četrtek ob 17. uri v sejni sobi LDS v športni dvorani v Litiji. Še vedno ni prepozno, da se nam pridružite. Člani planinske sekcije DU so v januarju izven uradnega programa opravili kar nekaj dobro obiskanih izletov. Tako je 14.1.2006 9 članov sekcije v visokem snegu prehodilo pot od Lisce čez Lovrenc do Velikega Kozjega; 21.1.2006 se je 11 udeležencev povzpelo na Gore in Kopitnik; 28.1.2006 pa je 7 udeležencev osvojilo Bohor in Rudnico. Tečaja varne hoje v gore pozimi, ki je v času od 20. do 22.1.2006 potekal na Okrešlju, se je v lepem, sončnem vremenu udeležilo 10 planink in planincev, ne le iz našega društva, temveč iz cele Slovenije. Tečaj so vodili alpinistični inštruktorji Vito Bukovšek, Franci Intihar in Bine Mlač. Izleta na Grmado nad Krškim se je 22.1.2006 udeležilo 42 članov planinske sekcije DU. S hojo so pod vodstvom velikega prijatelja našega društva Milana Jevšnika pričeli v Brestanici, se povzpeli na Sremič, se ustavili v zidanici lastnice znamenitega gostišča Pri treh lučkah, kjer so izlet tudi zaključil. Še prej so seveda obiskali zavetišče na Grmadi, ki je obvezna kontrolna točka nove obhodnice Križem kražem po Posavskem hribovju. Milan je navdušen in dober pevec, zato ob zaključku ni manjkalo ubranega petja, ob zvokih harmonike pa so udeleženci tudi zaplesali 25. JUBILEJNI SPOMINSKI PLANINSKI POHOD NA TISJE Jubilejnega pohoda, 11. 12. 2005, se je v čudovitem sončnem vremenu udeležilo čez 1000 planincev iz vseh koncev Slovenije, prišli pa so tudi dolgoletni prijatelji pohoda iz Hrvaške. Pohod je v 25 letih obstoja pridobil širok krog zvestih udeležencev, ki se nanj vedno znova vračajo. Tisje je tako vsakič tudi srečanje starih planinskih prijateljev iz številnih planinskih društev. Tudi tokrat so svoje planince pripeljali Franci Rajh iz Maribora, Franjo Kunej iz Celja, Marjan Prinčič iz Kranja, Franc Kocbek iz Miklavža in še bi lahko naštevali. Ob srebrnem jubileju so pohodnikom na Tisju spregovorili predsednik društva Roman Ponebšek ter župana Šmartna in Litije Milan Izlakar in Mirko Kaplja. V kulturnem programu so nastopili šolarji podružnične šole iz Velike Kostrevnice pod vodstvom učiteljice Marjane Poglajen. Program je povezoval Gašper Repina. Poseben pečat pa je slovesnosti ob koncu dal planinec in partizan Dušan Feldin - Srečko iz Kranja, ki je s tri-glavko na glavi pohodnike povabil na tradicionalni zimski pohod na Dražgoše in jih pozval, da skupaj zapo-jejo znano partizansko pesem Hej, brigade, pogumno zapel in zbrani so mu množično pritegnili. Udeleženci niso mogli prehvaliti odlične organizacije pohoda, saj je ta minil brez kakršnihkoli nevšečnosti. Zasluge za to gredo vodji organizacijskega odbora Petru Rutarju in vsakemu od petindvajsetih članov društva, ki so tega dne tako ali drugače sodelovali pri organizaciji pohoda. 15 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Na cilju v Veliki Kostrevnici so posebna priznanja dobili planinci, ki so se udeležili vseh dosedanjih pohodov. To so bili: Florijan Nunčič in Roman Turk iz Celja, Tomaž Malenšek iz Šmartna pri Litiji, Dušan Tomc, Milan Meden iz Maribora, Andrej Cirar, Filip in Majda Rusjan ter Slavka in Peter Matoz iz Litije. Prejemnikom priznanj iskrene čestitke, vsem pa nasvidenje naslednje leto na 26. pohodu! Borut Vukovič MARKACISTI SOPP Letos so se zbrali markacisti Savinjskega odbora za planinske poti v Gornjem Gradu, kjer je bil dolgo sedež Savinjske podružnice SPD. Prisoten je bil gospod župan, Toni Rifel, podpredsednik PZS Adi Vidmajer, predsednik SMDO Jože Kodre, načelnik Komisije za planinske poti Tone Tomše in vodja odbora za planinske poti Podravja Drago Dogša. V SOPP je 40 PD, ki vzdržuje po podatkih 286 planinskih poti. V povprečju je dovolj markacistov, saj po predlogi zakona naj bi imelo vsako PD vsaj dva. Toda stanje je tako, da nekaj jih nima nič, nekaj pa tudi ducat, sicer je povprečje okoli 3 do 4. Razveseljivo je, da bo čez leto stanje boljše, ko pripravniki končajo svoj staž. Zaključek pripravništva za tečaj, ki je bil na Golteh, bo letos verjetno prav tam. Morda bo do uveljavitve zakona o planinskih poteh? Začelo se je s predlogom o zaščiti markacije, kot smo slišali že leta 2000 v Mozirju in sedaj naj bi se nadaljevalo v Državnem zboru februarju, saj so zbrali 31 poslanskih podpisov. Vlada predloga pač ni sprejela. Iz poročil se da razbrati, da je bilo opravljeno kar nekaj dela in planinske poti so v zadovoljivem stanju. V naslednjem letu bi naj popravili pot na Krofičko in del varovanja na Govco, nad Potočko zijalko. V načrtu je obnova planinske poti XIV. divizije, za katero je bil davno sprejet sklep, da se označi in uredi, na srečanju predsednikov PD na Menini. Sicer jo v tem delu, kot je zapisano v poročilih, društva, ki jo imajo na skrbi redno vzdržujejo. V mesecu marcu bo sestanek markacistov inštruktorjev predvidoma v Mozirju, ki jih čaka kar precej dela na področju usposabljanja kadrov, saj ta odbor premor kar tri inštruktorje. Božo Jordan PD ZA SELŠKO DOLINO ŽELEZNIKI PD Železniki je v počastitev 100-letnice ustanovitve planinskega društva, ki jo bomo praznovali 2007, izdalo dnevnik »Na 100 vrhov za 100-letnico društva«. 25 vrhov je obvezno obiskati, ostale vrhove pa lahko vsak udeleženec izbira po lastni presoji. Pri izbiri 25 obveznik točk smo dali nekoliko večji poudarek domačim hribom. Zato smo med obveznimi točkami izbrali najbolj znane vrhove, ki obkrožajo Selško dolino, vse ostale obvezne točke pa so na Gorenjskem. Izbrali smo med lažje dostopnimi vrhovi, na katere se lahko povzpnejo tako otroci, kakor tudi nekoliko starejši. Akcija je časovno omejena in sicer od 01.06.2004 do 01.06.2007 Podrobnejše informacije in pravila so na spletni strani: http://www.pd-zelezniki.com Dnevnike lahko naročite po pošti na naslov: PD Železniki, Trnje 39, p.p. 16, 4228 Železniki, ali jih kupite v Krekovi koči na Ratitovcu. Rado Goljevšček AKADEMSKO PD je imelo občni zbor na Kofcah 3.11.2005. V bistvu je to le alpinistični odsek in druge društvene dejavnosti nima. Predsednik je Matej Kovačič, načelnik AO Tomaž Jakofčič, tajnica Katja Bajec. 16 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Člani so bili uspešni pri plezanju in odpravah. Uspela je alpinistična šola in izvedli so smučarski VTK memorial. PD DOMŽALE je imelo občni zbor 27.2.2006. Društvo je zelo uspešno pri mladini in posebno s šolskimi planinskimi skupinami, pri vodenih izletih, v alpinizmu in športnem plezanju ter pri markiranju poti. Redno prireja kulturne gorniške večere in predavanja, po daljšem času spet polno obratuje prenovljeni Domžalski dom na Mali Planini. Pričeli so izdajati društveno glasilo »Gore«. Za predsednika je bil zopet izvoljen Borut Peršolja in tudi večini prejšnjih odbornikov je občni zbor izglasoval zaupnico. OPOZORILO ZA DRUŠTVA Z A-ČLANI Tisto PD, ki ni do 31.1.2006 pobralo članarine in sporočilo naslove članov na PZS, jih je prikrajšalo za eno temeljnih pravic - za Planinski vestnik. Zato niso prejeli PV št. 2. Pohitite in popravite napako. Planinski popotnik 19. Prosinec 2006 številka 15,letnik XII OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE DOMŽALSKI DOM NA MALI PLANINI (1534 m) pd domžale je spet odprl svoja vrata in bo poslej stalno odprt za; o sprehode po tri tisočletni zapuščini pastirjev, o prenočevanje v sobah, ki dišijo po svežem lesu, o nočni razgled s Poljanskega roba na mežikajoče lučke v dolini, o previjanje bratcev, nečakinj ali obojih v gorniški previjalnici, o ugibanje imen raznovrstnega gorskega cvetja, o vse, ki znajo uživati življenje. Čeprav stoji na Mali planini je dovolj Velik za vaše udobno bivanje, radoživost in tišino. Informacije: Tatjana Mohar, najemnica doma, 051 340 730, e-pošta: dasa_mohar@yahoo.com Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, SI - 1230 Domžale Foto: F. Mauer C 6074 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 18 5. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Štefanova 5. 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.; 01-478 60 01 Fax: 01-47» SO 5K Minister za zdravje izdaja na podlagi prvega odstavka 26. člena in v zvezi s 23. členom ter 46. členom Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03), na predlog PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE za GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO SLOVENIJE PRI PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, naslednjo ODLOČBO 1. GORSKI REŠEVALNI SLUŽBI SLOVENIJE PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE se podeli status humanitarne organizacije. 2. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE se z dnem pravnomočnosti te odločbe vpiše v razvid humanitarnih organizacij kot splošna dobrodelna organizacija pri Ministrstvu za zdravje, pod zap. št. HO - SOO 003/05. Obrazložitev: Planinska zveza Slovenije je v imenu Gorske reševalne službe Slovenije, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS za GRS S pri PZS) s svojo dopolnjeno vlogo št. 5005-20/2005-3 z dne 16. 12. 2005, predlagala ministru za zdravje, da se Gorski reševalni službi Slovenije pri Planinski zvezi Slovenije podeli status humanitarne organizacije, v skladu z ustreznimi določbami Zakona o humanitarnih organizacijah (v nadaljevanju - ZHO). K vlogi PZS za GRS s pri PZS je priložena naslednja pisna dokumentacija: - Statut Planinske zveze Slovenije z dne 23. 10.2003, - Pravilnik Gorske reševalne službe Slovenije z dne 07. 05. 2004, - Odločba GRS s o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami št. 848-01116-97 z dne 06.08. 1997; - Predstavitev Gorske reševalne službe Slovenije z dne 03. 11. 2005, - Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004, - Poročilo o delu komisije GRS S za obdobje 2002- 2004, - Poročilo o sodelovanju GRS S z mednarodno organizacijo IKAR in s sosednjimi reševalnimi službami v okviru Alpe Adria, - Zbornik GRS S ob 90. letnici njihovega delovanja, - Program aktivnosti GRS S za leto 2006, - Navodila in pomembnejši naslovi GRS S - 2005, - Napotki obiskovalcem gorskega sveta, - SOS "Prijava nesreče" in "Prosim pomoč", "Pozor - snežni plaz", GRS S pri PZS plemenite človekoljubne cilje, ki jih izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posameznikov, kar je v skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o humanitarnih organizacijah, operativno izkazuje skozi reševanje ogroženih in poškodovanih oseb v težje dostopnih goratih predelih naše države. 1 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE GRS S pri PZS izpolnjuje merilo odprtosti delovanja po prvem odstavku 17. člena Zakona o humanitarnih organizacijah, saj pri svojem delovanju ne omejuje svoje pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja tudi ne omejuje na območje svojega delovanja. GRS pri PZS nudi torej pomoč in je s svojo dejavnostjo na voljo vsem pomoči potrebnim ljudem, ne glede na to, ali so njeni člani ali ne. GRS S pri PZS izpolnjuje tudi merilo prostovoljnosti in merilo neplačljivosti po prvem in drugem odstavku 18. člena Zakona o humanitarnih organizacijah. Prvi odstavek 18. člena ZHO določa, da merilo prostovoljnosti izpolnjuje organizacija, ki svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila. GRS S pri PZS izpolnjuje merilo prostovoljnosti, ker svojo dejavnost v celoti opravlja s prostovoljci, ki svoje delo opravljajo po svoji svobodni odločitvi in brez plačila. Drugi odstavek 18. člena ZHO namreč določa, da merilo neplačljivosti izpolnjuje organizacija, ki svoje usluge in storitve pomoči potrebnim osebam nudi brez plačila. Programi in storitve GRS S pri PZS so namenjeni vsem pomoči potrebnim ljudem. Temeljne naloge Gorske reševalne službe Slovenije pri PZS so podrobneje opredeljene v 8. členu njihovega temeljnega akta - pravilniku, kar je v skladu s prvim odstavkom 7. člena in z 9. členom ZHO, ki opredeljuje oblike in način dejavnosti splošne dobrodelne organizacije: - dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih oseb v gorskem svetu; - reševanje ponesrečenih oseb iz snežnih plazov ter transportiranje ponesrečencev in jih čimprej predati v zdravniško oskrbo, - iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi osebami v gorskem svetu, - opazovanje nevarnosti snežnih plazov ter drugih nevarnosti v gorskem svetu ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o teh nevarnostih, - sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe, - preventivno delovanje v smislu preprečevanja nesreč na gorskem območju, - nuditi pomoč pomoči potrebnim osebam v gorah in drugih težko dostopnih krajih ter nudenje prve pomoči, v sodelovanju z zdravnikom pa nudenje potrebne medicinske pomoči, - reševanje ob nesrečah, ki se dogajajo v specifični športni in rekreativni dejavnosti, - reševanje iz gradbenih in drugih objektov ob potresih in drugih nesrečah, - v naravnih in drugih hudih nesrečah reševanje prebivalstva na ogroženem gorskem območju in na drugih območjih, kjer je potrebno posebno strokovno znanje članov. Akcije Gorske reševalne službe Slovenije pri PZS so predvsem: reševalne, iskalne, poizvedovalne, helikopterske. - Gornikov svetovalec, - Priporočilo direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje g. Bojana Žmavca št. 846-051/2003-18 z dne 13. 01. 2004, - Obvestilo AJPESA o vpisu v poslovni register Slovenije št. 102-03-10 15112005 z dne 23.09.2005, - dopolnitev vloge za pridobitev statusa humanitarne organizacije v imenu Planinske zveze Slovenije za Gorsko reševalno službo Slovenije pri Planinski zvezi Slovenije z dne 16. 12.2005. Komisijo za oceno izpolnjevanja meril za podelitev statusa humanitarne organizacije, ki poda pristojnemu ministru mnenje na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o humanitarnih organizacijah, sta skupaj imenovala minister za zdravje in minister za delo, družino in socialne zadeve s sklepom št. 5845-112002-57 2 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE z dne 03. 02. 2004 in s sklepom o spremembi sklepa o imenovanju, št. 5845-1/2002-58 z dne 27.07.2004 (v nadaljevanju: komisija). Komisija je vlogo na svoji 11. redni seji dne 22. 11. 2005 vsebinsko pregledala ter obravnavala in ugotovila, da vloga PZS za GRS pri PZS vsebuje podatke, iz katerih je bilo mogoče ugotoviti izpolnjevanje meril za pridobitev statusa humanitarne organizacije, tako kot to določa 24. člen ZHO. Planinska zveza Slovenije je z dopisom z dne 16. 12. 2005 po pravnem pooblaščencu odvetniški pisarni Alič, Kovač, Rigler, d.n.o.-o.p., v svojem imenu dopolnila prvotno vlogo GRS S pri PZS za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki je bila vložena na Ministrstvo za zdravje dne 02. 11. 2005. Predlagatelj v konkretnem postopku za pridobitev statusa humanitarne organizacije je Planinska zveza Slovenije za GRS S pri PZS. Statutarni zastopnik dopolnjene vloge za pridobite .v statusa humanitarne organizacije je predsednik PZS mag. Franci Ekar. GRS S pri PZS deluje kot sestavni del PZS, kar je razvidno iz določbe prvega odstavka 20. člena statuta PZS, ki je bil sprejet v letu 2003. Na podlagi sedmega odstavka 20. člena statuta PZS je GRS pri PZS sprejela svoj temeljni akt - pravilnik, ki ureja delovanje Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. GRS pri PZS je sedaj teritorialno organizirana v šest samostojnih društev gorskih reševalcev in sicer v Bovcu, Celju, Kamniku, Ljubljani, Mariboru in na Prevaljah. V nekaterih planinskih društvih so organizirane gorske reševalne postaje, ki nimajo statusa pravne osebe. GRS deluje v okviru PZS kot Komisija za gorsko reševanje pri PZS, katere načelnik je podpisnik prve vloge z dne 02. 11. 2005 za pridobitev statusa humanitarne organizacije g. Toni Smolej. GRS S je prostovoljna, humanitarna služba javnega pomena in njena temeljna enota so postaje gorske reševalne službe, ki so organizirane po teritorialnem načelu, kot je razvidno iz določbe drugega in tretjega odstavka 20. člena statuta PZS. Delovanje omenjenih postaj GRS S strokovno povezuje in usklajuje Komisija za GRS S pri PZS, kar je razvidno iz določbe četrtega odstavka 20. člena statuta PZS. GRS S pri PZS ima odločbo o statusu društva v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ji jo je podelilo Ministrstvo za obrambo. GRS pri PZS kot splošna dobrodelna organizacija izpolnjuje splošni pogoj po 15. členu Zakona o humanitarnih organizacijah za pridobitev statusa humanitarne organizacije. Iz poročila o delu GRS je razvidno, da navedena splošna dobrodelna organizacija deluje na ozemlju današnje Republike Slovenije več kot 90 let. Iz priložene dokumentacije je razvidno izpolnjevanje merila strokovnosti po drugem in tretjem odstavku 17. člena Zakona o humanitarnih organizacijah, ki opredeljuje merilo strokovnosti in določa ustanovitev posvetovalnega telesa, ker ima vsaka specialna dejavnost svojo podkomisijo. Njihova naloga je, da skrbijo za sodobno tehniko, strokovnost, vzgojno izobraževalne programe ter ustrezne akcije. V omenjenih podkomisijah delujejo vrhunsko usposobljeni strokovnjaki za posamezno področje reševanja. GRS S pri PZS pridobiva sredstva za svoje delovanje iz več virov: iz proračunskih sredstev, sredstev FIHO, prispevkov donatoijev. Za pregledno in strogo namensko porabo sredstev ima GRS S pri PZS odprt svoj transakcijski račun, kar je v skladu z 32. členom ZHO. Komisija je tako ugotovila, da GRS S pri PZS izpolnjuje tako splošni pogoj in tudi ostala zakonsko določena merila za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki so podrobneje opredeljena v ZHO od 15. do 21. člena. ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 3 Stran Z/UO 32. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Vloga PZS za GRS S pri PZS torej izpolnjuje: - merilo odprtosti delovanja, ker pomoč ni omejena samo na člane v GRS S ter ni omejeno področje delovanja GRS S, kar je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZHO, - merilo strokovnosti izvajanja ustreznih programov, ker aktivnosti GRS S spremlja in strokovno vodi strokovno posvetovalno telo, kar je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZHO, - merilo prostovoljnosti, ker se aktivnosti GRS S izvajajo večinoma s prostovoljci, kar je v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZHO, - merilo neplačliivosti, ker se usluge in storitve GRS S nudijo vsem groženim in poškodovanim posameznikom brez plačila, kar je skladno z drugim odstavkom 18. člena ZHO, Komisija za oceno izpolnjevanja meril za podelitev statusa humanitarne organizacije je pri izpolnjevanju posameznih meril izhajala iz dolgoletnega izročila in prepoznavnosti GRS S pri PZS v Sloveniji ter iz samostojnosti GRS S pri izvajanju humanitarne dejavnosti. S tem ko GRS S pri PZS izpolnjuje zgoraj navedena merila, ki jih določa ZHO, je komisija za oceno izpolnjevanja meril za podelitev statusa humanitarne organizacije podala pozitivno mnenje v skladu z drugim odstavkom 9. člena svojega poslovnika. Resornemu ministru za zdravje je komisija za oceno izpolnjevanja meril za podelitev statusa humanitarne organizacije na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZHO predlagala, da se GRS S pri PZS kot splošna dobrodelna organizacija vpiše v razvid humanitarnih organizacij na podlagi 46. člena ZHO. Glede na zgoraj navedeno obrazložitev minister za zdravje v skladu s 46. členom ZHO vpiše GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO SLOVENIJE PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE v razvid splošnih dobrodelnih humanitarnih organizacij, v katerega se vložijo z zakonom predpisane listine. GRS S pri PZS je dolžna obveščati Ministrstvo za zdravje o vseh spremembah podatkov, ki se vodijo v razvidu humanitarnih organizacij za splošne dobrodelp.e organizacije, in vsa dejstva, ki vplivajo na izpolnjevanje meril za pridobitev statusa humanitarne organizacije, v 30 dneh od nastanka oziroma registracije spremembe, če je registracija po predpisih potrebna, v skladu s določilom 29. člena Zakona o humanitarnih organizacijah. Odločba je po drugi točki prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 40104 -prečiščeno besedilo) prosta plačila takse. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Ta odločba je v upravnem postopku dokončna in zoper njo ni možna pritožba, možen pa je upravni spor. Upravni spor se lahko sproži v 30 dneh, od dneva vročitve te odločbe pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Tožbo je mogoče vložiti ali podati na zapisnik neposredno pri navedenem sodišču, lahko pa se pošlje tudi priporočeno po pošti. Tožbi v dveh izvodih je potrebno priložiti to odločbo. Datum: 28. 12.2005 Številka: 5005-20/2005-4 4 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE ZGVS SPOROČA IN OPOZARJA Spoštovani! Ponudba organiziranega preživljanja prostega časa se v Sloveniji pospešeno širi. Sem sodijo tudi organizirani izleti v gore (tako slovenske kot tuje). Javnost, predvsem organizacije in posameznike, ki se z gorniško dejavnostjo ukvarjajo, seznanjamo z Zakonom o gorskih vodnikih in dopolnitvah zakona o gorskih vodnikih (Uradni list RS, št. 63/99 in Uradni list RS, št. 37/04), ki v 2. členu predpisuje pogoje za opravljanje te dejavnosti. 2. člen (poklic gorskega vodnika) Gorski vodnik po tem zakonu je, kdor je vpisan v imenik iz 5. člena tega zakona in trajno ali občasno za plačilo izvaja eno ali več naslednjih dejavnosti: a) vodenje oseb na gorskih turah in vzponih, b) vodenje oseb na turnih smukih, c) strokovni pouk iz gorništva. Poklic gorskega vodnika je svoboden poklic. Za plačilo lahko opravlja navedene dejavnosti samo gorski vodnik, ki je vpisan v imenik GV pri Ministrstvu za gospodarstvo RS. V nadaljevanju zakon predpisuje, da pravne osebe lahko opravljajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka le z gorskimi vodniki. Gorski reševalci, alpinistični inštruktorji, alpinisti, planinski vodniki, turistični vodniki in drugi, ki niso uspešno zaključili usposabljanja za gorskega vodnika, nimajo licence za opravljanje gorskega vodništva. Gorski vodnik se izkazuje z izkaznico, ki mora biti potrjena s strani Združenja gorskih vodnikov RS za tekoče leto. Izkaznica je dokazilo, da je njen imetnik strokovno usposobljen za izvajanje dejavnosti gorskega vodništva. Gorski vodniki (tudi tisti, ki so gorski reševalci, alpinisti ...) So dolžni opravljati vodenje v skladu s pravili in cenikom združenja. Ugotavljamo, da nekatere organizacije in posamezniki tržijo in opravljajo dejavnost gorskega vodništva z neusposobljenimi osebami ali s prostovoljnimi vodniki Planinske zveze Slovenije, ki lahko vodijo Je člane planinskih društev. Planinski vodniki PZS v gore ne smejo voditi za plačilo. Za kršenje določil Zakona o gorskih vodnikih ter Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/00) so predpisane kazenske določbe. Odgovornost za posledice nezakonitega ravnanja pa nosijo vsi, ki pri tem sodelujejo. Če tržite gorniško dejavnost ali to nameravate v prihodnje, se za pomoč in nasvet glede gorskih vodnikov lahko obrnete na ZGVS. Ker je ena od nalog Združenja ščitenje poklica gorskega vodnika, borno ugotovljene kršitelje zakona prijavljali inšpekcijskim službam. Organiziranja in dela na črno je v Sloveniji preveč. Pozivamo vas, da organizirate svoje akcije v gorah skladno z zakonodajo. S tem boste sodelovali pri zdravem razvoju gorskega turizma v Sloveniji. Seznam aktivnih GV z licenco, ki vam lahko pomagajo varno in zakonito izpeljati vaše dejavnosti, je tudi na spletnih straneh združenja: http:/www.zdruzenje-gvs.si Lep pozdrav! Predsednik ZGVS Marko Prezelj 5 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS UVODNIK Čas kar beži mimo nas in kar naenkrat smo se znašli v februarju, mesecu zaljubljenosti in romantike. Seveda bi lahko rekli da je celo leto polno ljubezni, vendar je ta mesec še posebej izrazit. In kot nalašč so temperature globoko pod ničlo, tako da vam ne preostane drugega, kot da se stisnete k nekomu, ki ga imate radi. Pri tem pa lahko podarite kakšno majhno darilce, ki pa je lahko ''planinsko'' kot so na primer nove gamaše ali pa samo povabilo v gore. Romantično razpoloženi pa so tudi v uredništvu Planinskega vestnika, kjer so prijetno presenetili z novo podobo. Med drugim sem med branjem Vestnika opazila, da vabijo fotografe da sodelujejo pri oblikovanju revije s svojimi foto arhivi. Zato: če želite soustvarjati podobo Planinskega vestnika, se jim le javite. Pa dovolj o romantiki. Opaziti je, da se sneg in led vztrajno topita kljub hladnim dnevom. Ampak še imate nekaj časa za vragolije na snegu Sicer ne boste mogli koga okepati, lahko pa zato odidete na izlet z derezami in cepinom. Za trenutek se vam lahko zazdi, da ste odličen alpinist ali alpinistka. Vseeno pa ne pozabite na varnost, ki je v takih dnevih še najbolj pomembna. Vesna Lenart seminarje, namenjene vsem, ki bi se radi naučili česa novega ali izpopolnili svoje znanje. > SEMINAR ZA VODSTVA PLANINSKI TABOROV Je seminar za vse, ki organizirajo ali si želijo organizirati planinske tabore. Namenjen je planinskim vodnikom, mentorjem, predsednikom PD, načelnikom MO ali tudi članom MO ali PD, ki aktivno sodelujejo pri izpeljavi planinskih taborov ali si želijo sodelovati . Seminar bo hkrati tudi posvet, na katerem bomo skušali izmenjati svoje izkušnje in pridobiti nove ideje in znanja. Program seminarja obsega sledeče teme: > cilji in nameni planinskih taborov > vsebine na planinskih taborih > planinski tabor-odnos do narave > organizacija in izvedba planinskega tabora > prehrana na planinskem taboru > pravni vidiki organiziranja in izvedbe planinskih taborov > taborni prostori v Sloveniji > tabor v planinski postojanki > vodenje družabnega večera in o izboru iger za posamezne starostne skupine > spoznavne družabne igre NEKAJ MEDNARODNIH... KDAJ: 10.-9. marec 2006 CENA: 12.300 SIT Kotizacija: 6.500 SIT Oskrba: 5.800 SIT CENA ZA PD: 9.300 SIT ROK PRIJAVE: 10.2.2006 Tokrat se vam javljam čisto na kratko, a sladko -bi lahko rekli veselo. V soboto, 4. februarja se namreč prične naš Mednarodni Teden turne smuke, ki je tudi Youth Commission UIAA tabor. Letošnji mednarodni TTS je predvsem privabil Špance, saj je na ta YC UIAA tabor prijavljenih kar 9 Špancev. Od teh pa se nam bosta dva pridružila že drugič. Gotovo se obeta pester teden, tudi z obiskom iz Avstrije. Kako pa so se imeli, kje vse so smučali in kaj vse spoznali pod vodstvom Janka Marna in ostalih članov vodstva, pa bomo pisali v naslednji Mladinski prilogi Obvestil PZS. Želimo jim veliko varnih in s soncem obsijanih pobočij naših vršacev. Vsem vam pa lepe februarske dni! Spomnite se na svoje prijatelje in na vse vam drage ljudi ter ... 'mejte se radi! Srečno! Zdenka Mihelič V mesecu marcu in aprilu Mladinska Komisija v Planinskem učnem središču v Bavšici organizira štiri zelo zanimive in poučne > SEMINAR DRUŽABNOST V GORAH Na vsakem izletu ali taboru, k še uspešnejši izvedbi in dobremu počutju udeležencev veliko prispeva vzdušje, ki vlada v skupini. In tudi na tem področju je pomembna tako vloga vodnika kot mentorja, Zato je seminar namenjen predvsem izmenjavi izkušenj, ter predstavitvi novih idej, ki bodo popestrile izlete, tabore .... Na letošnjem seminarju se bo nadgradilo znanje prejšnjih let, predstavile pa se bodo tudi nove igre in spoznanja. AKCIJE MK PZS KDAJ: 17. - 19. marec 2006 CENA: 8.070 SIT Kotizacija: 4.300 SIT Oskrba: 3.770 SIT CENA ZA PD: 6.070 SIT ROK PRIJAVE: 18.2.2006 Gremo skupaj varno v gore! Stran 1 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS > SEMINAR ZA AKTIVNE ČLANE -DNEVI MLADINSKIH ODSEKOV Namenjen je vsem sedanjim in bodočim načelnikom MO, aktivnim članom odborov MO, trenutnim in bodočim članom UO MK PZS in odborov UO MK PZS in aktivnim članom Pokrajinskih odborov MO, ki želijo poglobiti znanja s področja vodenja, upravljanja in organiziranosti gorniške dejavnosti. Na seminarju bomo govorili o: > pravni ureditvi dejavnosti mladih v planinski organizaciji > vlogi in pomenu mladih za planinsko organizacijo > oblikovanju in uresničevanju programa MO > financiranje dejavnosti MO > aktivnost in delo v MK PZS > kako do informacij > aktualna problematika > PLANINSKA VZGOJA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI Vzgojitelji in učitelji so med prvimi, ki otroku poleg staršev približajo hojo in vzgojo doživljanja narave. To je seminar, s katerim se MK PZS aktivno vključuje v izvajanje planinske vzgoje v rednem programu vrtcev in predvsem šol. Šole izvajajo planinsko vzgojo v svojem rednem programu: na športnih dnevih, šolah v naravi.... Seminar posreduje najosnovnejša znanja s področja planinstva in ponuja nekaj metod dela. Program seminarja je 24 urni, kar pomeni nekaj manj kot dva polna dneva dela. Seminar bomo izvedli vodniki PZS in Mentorji PS, zaposleni v šolstvu, kar je za izvedbo ključnega pomena. Še posebej apeliramo na vodnike, mentorje, načelnike Mladinskih odsekov, predsednike PD, da na ta seminar napotijo učitelje iz osnovne šole s katero sodelujejo. Predvsem je seminar dobrodošel, za učitelje, kateri se nameravajo v prihodnje udeležiti seminarja za Mentorje planinskih skupin.. POGOJI ZA UDELEŽBO IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV > vzgojitelj ali učitelj, ki opravlja pedagoško prakso > drugi pedagoški delavci v vrtcih in šolah > študent fakultete s pedagoško usmeritvijo Seminar uspešno opravi, kdor aktivno sodeluje na seminarju in napiše seminarsko nalogo (priprava in izvedba planinskega izleta, načrt izletov za dol. šolsko obdobje ali vrtec). Udeleženci seminarja, ki je razpisan preko kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, si bodo z opravljenimi pogoji za uspešno opravljen seminar pridobili potrdilo z 1,5 točko. S tem ne bodo pridobili nobenega strokovnega naziva s področja planinstva. V soboto, dne 14. januarja 2006 je potekalo 17. državno tekmovanje Mladina in gore in sicer na OŠ Sostro. Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija PZS ob veliki pomoči soorganizatoijev Planinskega društva Ljubljana - Matica in OŠ Sostro. Sodelovalo je 26 ekip iz različnih krajev Slovenije. Te ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje na podlagi rezultatov, ki so jih dosegle na regijskih tekmovanjih, ki so potekala 22. oktobra 2005. Tako se je tekmovanja udeležilo preko 200 udeležencev. Samo državno tekmovanje se je pričelo ob 9.00 uri z uvodnim programom, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Sostro, ter pozdravnimi besedami povabljenih gostov. S svojim obiskom pa nas je vse prav lepo razveselil predsednik RS dr. Janez Drnovšek. Po končanem kulturnem programu pa je že sledil prvi preizkus za tekmovalce - pisanje testov. V tem času je tudi potekalo srečanje mentorjev, kjer je zbrane pozdravil tudi predsednik PZS. Nato so predstavniki MK PZS seznanili mentorje z delom in akcijami, ki bodo potekala v letu 2006. Sledilo je kosilo, ogled fotografij s trekinga Valmalenco 2005, ogled nemega filma Triglavske strmine in orientacijski pohod. Po vrnitvi s pohoda, je sledila razglasitev rezultatov. V finale se je uvrstilo 6 ekip , ki je potekalo v obliki kviza pred občinstvom. Poleg pisnih odgovorov so morali učenci pokazati tudi praktično znanje - vozle in prepoznati planinsko opremo. Dodatno gradivo za to tekmovanje je sestavil gospod Matija Zorn in sicer je bila tema KDAJ: 14. - 16. april 2006 CENA: 13.3000 SIT Kotizacija: 7.500 SIT Oskrba: 5.800 SIT ROK PRIJAVE: 15.3.2006 Neva Zupanc 17. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE KDAJ: 24. - 26. marec 2006 CENA: 12.3000 SIT Kotizacija: 6.500 SIT Oskrba: 5.800 SIT CENA ZA PD: 5.800 SIT ROK PRIJAVE: 24.2.2006 Gremo skupaj varno v gore! Stran 2 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA GORNIŠTVA. V času finalnega dela med odmoroma je potekala podelitev literarnih in likovnih nagrad, ter plezanje po plezalni steni. Literarni natečaj je imel dva naslova in sicer MOJ NAJLJUBŠI VZPON ali ZAKAJ HODIM V HRIBE. Likovni natečaj pa je imel temo PUSTITE NAM GORE ČISTE. Sam kviz je potekal v sproščenem in športnem vzdušju. Prvo mesto si je prislužila ekipa GRS - GREMO RAJE SPAT iz PD Ljubljana - Matica, OŠ Sostro pod vodstvom mentorja Drab Jožeta. Za nagrado je dobila tabor v tujini, ki ji ga poklanja MK PZS, ter še ostale praktične nagrade. Drugo mesto je osvojila ekipa GIFTNE BONTE iz OŠ Mežica pod vodstvom mentorice Marjete Karničnik. Za nagrado si je prislužila dvakrat vikend paket v slovenskih planinskih postojankah, ki ga podarjata PD Celje in PD Ljubljana -Matica, ter praktične nagrade. Tretje mesto pa je zasedla ekipa DIVJI LOVCI iz PD Ožbalt - Kapla in OŠ Brezno - Podvelka pod vodstvom mentorice Petre Maček. Ta ekipa pa si je poleg praktičnih nagrad zaslužila še vikend paket na Planini pri Jezeru , ki ga podarja PD Integral Ljubljana. Tudi ostale ekipe so bile nagrajene s praktičnimi nagradami. Pokale za tekmovanje je prispeval Zavod za šport Slovenije. Sklepna prireditev se je končala pozno popoldne z vnovično željo, oziroma snidenjem na 18. državnem tekmovanju v januarju 2007. Še prej seveda pa na regijskih tekmovanjih , ki bodo potekala letos novembra 2006. Pa veliko sreče in varnih vzponov v letu 2006. Lep planinski pozdrav. Vodja državnega tekmovanja: Brigita Čeh Mladinska komisija pri PZS v letu 2006 praznovanje 50-letnico svojega obstoja. V ta namen bo potekalo nekaj aktivnosti oz. prireditev, ki bodo obeležili ta dogodek, poleg tega pa se bo to leto izkoristilo za promocijo planinstva med mladimi in v širši javnosti. S februarjem se pričenja fotografski natečaj, o katerem je več napisano v tokratni Mladinski prilogi Obvestil PZS. Za namen vsesplošne promocije in prepoznavnosti planinske dejavnosti bi želeli vaše sodelovanje pri Razglednicah za prihodnost (več o tej akciji v nadaljevanju). Predvidoma 22. aprila 2006 bo srečanje nekdanjih in sedanjih aktivnih članov Mladinske komisije, kar bo priložnost, da se srečajo prijatelji, ki so nekdaj ustvarjali pot Mladinske komisije ter njihovi mlajši vrstniki. V aprilski številki revije Planinski vestnik bo posebna priloga o Mladinski komisiji, poleg tega se dogovarjamo z ostalimi mediji o pojavljanju MK v njihovih programih in vsebinah. V pričetku pomladi bo pripravljen tudi promocijski material, ki se bo razdeljeval na akcijah Mladinske komisije. Pripravljen pa je tudi poseben logo in žig, ki bo opozarjal na 50 let MK PZS. Preko leta bo nekaj prireditev tudi na ravni pokrajinskih odborov ter mladinskih odsekov, ki bodo posredno s tem obeležili tudi delovanje Mladinske komisije. Ena od večjih prireditev bo Gorniški festival mladih, ki ga prav tako ob praznovanju 50-letnice obstoja pripravlja Mladinski odsek PD Domžale. Gorniški festival mladih, ki bo organiziran junija bo podprla tudi Mladinska komisija in na katerega ste že sedaj vabljeni vsi ostali mladinski odseki. O samih prireditvah vas bomo še sproti obveščali, ob tem pa se tudi obračamo na vas, vodniki, mentorji in ostali, ki ste aktivni v mladinskih odsekih, da to leto še posebej izkoristite za promocijo svoje dejavnosti na lokalnem nivoju. Seveda smo pa člani Mladinske komisije odprti za vse vaše predloge, kako lahko še izboljšamo in popestrimo to leto. Mladinska komisija pri PZS V letu 2006 praznujemo 50. obletnico ustanovitve Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Ena od aktivnosti, da bi ob tem letu opozorili nase ter na to, da je planinstvo med mladimi živo in je zdrava ter zanimiva oblika koriščenja prostega časa, je pošiljanje razglednic. Da bi promovirali sebe in svojo dejavnost, predlagamo, da z izletov, taborov in drugih društvenih akcij pošiljamo razglednice na nekaj pomembnih naslovov na državni in lokalni ravni. V ta namen smo pripravili seznam pomembnejših organizacij: • Predsednik države - Urad predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana, • Predsednik vlade - Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 25, 1000 Ljubljana, • Predsednik državnega zbora - Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1102 Ljubljana, RAZGLEDNICE ZA PRIHODNOST OBELEŽITEV 50-LETNICE MLADINSKE KOMISIJE PRI PZS Gremo skupaj varno v gore! Stran 3 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS • Fundacija za šport - Dunajska 51, 1000 Ljubljana, • Olimpijski komite Republike Slovenije -Celovška 25, 1000 Ljubljana, • Ministrstvo za šolstvo in šport - Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, • Planinska zveza Slovenije - Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, • župan-ja v vaši občini, • Zveza prijateljev mladine na vašem območju, • druge državne ali lokalne institucije po vaši izbiri. Na razglednicah naj bo zapisan kratek utrinek z vašega izleta, tabora, zimo vanj a... (z besedami ali tudi risbami) podpis vsaj nekaj otrok oz. mladih ter na spodnjem delu kartice PRIPIS: Gremo skupaj varno v gore! - 50 let Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Sami se odločite, na katere naslove boste razglednice pošiljali, npr. iz vsake akcije na nek drug naslov. Nekatere institucije so pomembne, ker nam dajejo sredstva, druge pa za splošno prepoznavnost planinstva in Mladinske komisije. Če je le možno, pošljite razglednico območja, kjer se akcija odvija, če pa ni, pa lahko uporabite tudi društveno razglednico ali jih napravite sami (v času planinskega krožka, tabora,...). KAJ SMO PRIMORCI SEJALI NA SEJI POMO POSOČJA V TOLMINU Najprej moram povedat, da smo imel letošnjo prvo sejo, in sicer v petek 6.1.2006 v OŠ Tolmin. Zbor vseh je bil ob 18.00. Že na začetku preden se spustim v detajle tega članka, bi se zahvalil načelnici Majdi Pagon in članom MO PD Tolmin, za organizacijo prostora v OŠ in prelep novoletni sprejem. Zelo lepo je bilo. Seja sej začela ob 18.10. Ker je bila to prva letošnja seja smo se kar dolgo pogovarjali, celo uro in pol, in to same pomembne stvari. Že na začetku se moram pohvalit, predvsem te pohvale letijo na vse prisotne na seji, saj se nas je zbralo kar 14. Seje so se udeležili: Mateja Kragelj iz MO PD Kobarid, Jasna Kovšca iz MO PD Nova Gorica, Blaž Kodelja iz MO PD Ajdovščina, Tina Krapež in Roberta Stegovec iz MO PD Križna Gora, Majda Pagon, Marta Šorli, Melita Drol in Aleksandra Kozorog iz MO PD Tolmin, Tatjana Stubelj iz MO PD Kanal, Urška Bizjak in Branko Vidmar iz MO PD Idrija, Tomaž Štenkler iz PD Podbrdo in moja malenkost Gorazd Lapanja iz MO PD Cerkno - vodja POMO Posočja. Kaj smo se pogovarjali na naši seji: 1) Spomladansko in jesensko srečanje POMO Posočja; 2) Srečanje mentorjev in vodnikov POMO Posočja; 3) Pet let delovanja POMO POSOČJA; 4) Orientacije in tabori; 5) Razno V prvi točki smo se spomnili naših osnovnošolskih planincev in jim predvideli dve srečanji in sicer spomladi na porobju Sinjega vrha pod vodstvom MO PD Križna Gora - OŠ Col (Maj, 2006) in v jeseni v dolini izvira Tolminke pod vodstvom MO PD Tolmin (30.9.2006). S temi srečanji so vključene tudi družabne igre za otroke in še kakšne poučne teme (npr. GRS, ...). Če smo tako pridni, da poskrbimo za otroke, si pa tudi mentorji in vodniki zaslužimo kakšno srečanje, zato smo tudi planirali termin za srečanje mentorjev, ki bo začetek junija. Podali se bomo na izlet po Rapalski meji in prisluhnili domačinom o življenju v tem predelu nekoč. V to neznano področje nas bodo popeljali iz PD Podbrdo. To smo govorili v drugi točki našega dnevnega reda. V letošnjem letu bo minilo 5 let od kar je začel delovati Pokrajinski odbor mladinskih odsekov Posočja. Sklenili smo, da si bomo izdelali majice, ksj več pa bomo še porekli v naslednji marčevski seji. Pod točko tri smo razpravljali o pet letnici delovanja. Pod točko štiri nismo, kaj dosti govori, ker je bil predstavnik orientacije opravičeno odsoten. Tekmovanja iz orientacije na severnoprimorski strani bodo marca in aprila 2006. Predvsem smo se malo ustavili pri taborih. Šlo se je zaradi opreme, če bi društva, ki imajo dovolj opreme lahko odstopila drugim društvom opremo za taborjenje. Tako bi se tudi stroški postavitve tabora zmanjšali. Na vsaki seji pa se na koncu pojavijo še dodatna razna vprašanja. Ob 5 letnici POMO v letu 2006, zlati znak mladega planinca. Jaz mislim, da sem dovolj povedal, da smo se dosti zmenili in da bomo v tem letu vse zastavljene cilje izpeljali in bili vsi srečni in zadovoljni z delom. Do končno se bomo za naš plan zmenili še v marčevski seji. Lep planinski pozdrav vsem, ki ste to prebrali. Gorazd Lapanja Mladinska komisija pri PZS _NOVICE IZ PO MO_ > PO MO POSOČJE Gremo skupaj varno v gore! Stran 4 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS ORIENTACIJA NA HOMU Mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica je v soboto 19.novembra 2005 pripravil 2.tekmo Savinjske orientacijske lige. Tekmovanja se je v lepem vremenu udeležilo 36 ekip, skupno je bilo kar 153 tekmovalcev. Orientacijsko tekmovanje je potekalo na področju Griž, Pongraca in Homa, kjer je bil tudi cilj. V kategoriji A je med 9 ekipami zmagala ekipa PD Braslovče 2 (mladi planinci do 6.razreda), v kategoriji B(7,8.razred) je med 9 ekipami zmagala ekipa PD Vransko 1, v kategoriji C(mladinci) je med 6 ekipami zmagala ekipa PD Braslovče, v kategoriji D (člani) je med 3 ekipami zmagala ekipa PD Šempeter, v kategoriji E (veterani) je med 4 ekipami zmagala ekipa PD Polzela 2. Tekmovanja so se udeležile tudi družine, kjer pa je v kategoriji F (družine) med 4 ekipami zmagala ekipa PD Žalec-družina Žohar. Tekmovanje je bilo zahtevno, zahtevnost in dolžina poti je bila odvisna od kategorije. Orientacija je potekala po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja. Tekmovalce je na poti čakalo tudi nekaj praktičnih vaj in vprašanj, praktične naloge so bile sestavljene iz znanj zaščitenega gorskega cvetja in osnovnih planinskih vozlov, za ekipe C in D je bilo potrebno tudi popolno znanje orientacije z uporabo topografske karte in kompasa. Lilijana Jančič TRADICIONALNI NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA SV. ANO Na kitajski silvestrski večer, 28.1.2006, se je v Ribniški dolini istočasno odvijal tradicionalni nočni pohod z baklami na Sv. Ano na Mali gori. Zgolj naključje, čeprav se drugi nočni pohod z baklami na Sv. Ano odvija pa na naš silvestrski večer. Sta pa le oba dogodka tradicionalna. Bil je lep, miren večer, brez padavin. Temperatura zraka se je le dvignila nad ničlo. Pred Veterinarsko postajo v Ribnici smo se zbrali ob 17.30 uri, razdelili bakle in po sneženi poti zagrizli v pobočje. Pot nas je vodila po Ribniški naravoslovni učni poti mimo Francetove jame in samotne kmetije Seljan. Prva polovica poti, do kmetije Seljan, je bila ledena, a to nas planince ne sme ovirati, zato smo se proti temu primerno opremili. Drugi del poti je bil sicer strmejši, a zato skoraj nič leden. Vzrok temu je temperaturna inverzija. Na vrh smo prispeli po 1 in 40 minut zmerne hoje. Razgled na dolino je bil, sicer delno na nizko oblačnost, delno pa na naselja. Vseh 52 udeležencev je v koči čakal vroč čaj, za katerega pa ni bilo potrebno seči v žep. Čakala nas je še polovica poti, v dolino. Malenkost smo šli po drugi poti, da je bilo bolj pestro in da smo se izognili morebitnim padcem na ledeni stezi. Zbralo se nas je lepo število pohodnikov, nad pričakovanji, zaradi katerega smo zelo veseli. Pripeljali so se iz bližnje in širše okolice Ribniške doline. Največ jih je bilo iz Ljubljane in okolice, Domžal, Komende, Ivančne Gorice in Žirov, pa z Dolenjske Mirne peči, Novega mesta in Dvorske vasi ter naši sosedje iz Sodražice, Loškega potoka, Kočevja in pa seveda nekaj domačinov iz Ribnice. Pohod, katerega je organiziral Mladinski odsek Planinskega društva Ribnica, je finančno podprl MDO Planinskih društev Ljubljana, kateremu se najlepše zahvaljujem. Vse, ki se pohoda zaradi takšnih in drugačni razlogov niste mogli udeležiti, in tiste, ki ste se ga, pa vabim čez leto dni, da se nam zopet pridružite v tako lepem številu. Načelnica Mladinskega odseka _Barbara Vogrinec EURODESK > Evropski seminar za EVS organizacije 2006, 1.-5. marec 2006, Francija Seminar je namenjen: - mentorjem in kontaktnim osebam v EVS projektih, ki jih je pošiljajoča in/ali gostiteljska organizacija izvedla oz. jih izvaja, - evalvaciji EVS projektov, izmenjavi izkušenj, dvigu kakovosti EVS projektov, izboljšanju sodelovanja prijavitelj skih organizacij z Nacionalnimi agencijami. Rok za prijavo je sreda, 25. januar 2006! > SOHO (Sending Organisation, Hosting Organisation), 5.-9. april 2006, Š panija Gremo skupaj varno v gore! Stran 5 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Usposabljanje je namenjeno: - mentorjem, mladinskim delavcem in voditeljem, ki se želijo seznaniti s projekti, akterji, nalogami akterjev ipd. v projektih evropske prostovoljne službe (EVS), - razvoju projektov v okviru Akcije 2 programa MLADINA (evropskaprostovoljna služba). Rok za prijavo je pon., 13. februar 2006! > Seminar in tečaj "Cross your borders -meet your neighbours", 21.-26. marec 2006, Slovaška Seminar in tečaj sta namenjena: - začetnikom in izkušenim prijaviteljem v program MLADINA, - spodbujanju čezmejnega sodelovanja med organizacijami iz držav: Slovaška, Avstrija, Madžarska, Slovenija, Češka, - spoznavanju programa MLADINA in njegovega nadaljevanja v letih 2007-2013. Rok za prijavo je sreda, 15. februar 2006! > Študijski obisk in seminar "All different -All equal", 19.-26. marec 2006, Belgija Študijski obisk in seminar sta namenjena : - mladinskim delavcem, prostovoljcem in osebam, ki delajo z mladimi in skupaj z njimi sodelujejo v projektih, ki obravnavajo teme: različnost, udejstvovanje, boj proti razismu in ksenofobiji, - spoznavanju z naslovno temo, izmenjavi izkušenj, pregledu izvedenih projektov in razvoju projektov v programu MLADINA. Rok za prijavo je sreda, 22. februar 2006! Letos je snežne umetnine gradilo rekordno število ekip, kar 109. Braslovški mladinci iz PD »Dobrovlje« Braslovče, smo se gradnje udeležili že petič. Prišli smo ubraniti naslov zmagovalcev za lansko prvo mesto. Uspelo nam je. Po izboru občinstva smo si prislužili novo zmago in nagrado. Tokrat si bomo ogledali pivovarno Laško. Skupno imamo že tri zmage in eno drugo mesto. Hvala Občini Braslovče za prispevek pri startnini in mesnici Simon Stroj anšek za sponzorirane hrenovke. MO VIPAVA SE PREDSTAVI Kot v večini mladinskih odsekov po Sloveniji, se tudi v našem srečujemo večinoma srednješolci in študentje. Aktivnih članov MO-ja nas je okoli 10 ±3, vse skupaj pa se dogaja pod taktirko načelnice Maje Čermelj. Uradno se dobimo skupaj le 4. ali 5. krat na leto, pred večjimi akcijam, saj se večino ostalih stvari dogovorimo kar ob pijači. Ne bomo vam opisali vseh stvari, ki se dogajajo v našem MO, ker 1) ni dovolj prostora in 2) ker jih ni imel kdo napisati. Zato vam bomo predstavili le nekaj dejavnosti oz. akcij, ki se jih je izvedlo v letu 2005, v našem MO. Ena glavnih akcij, ki jih naš MO pripravi je poletni mladinski tabor. V letu 2006 bomo izvedli že jubilejni 25. tabor. Namenjen je pretežno osnovnošolcem od 4. razreda naprej. Naslednja dva prispevka sta vzeta iz tabornega glasila. 14. GRADOVI KRALJA MATJAŽA POD PECO Gremo skupaj varno v gore! Stran 6 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Poletni tabor 2005 - Solčava Po pravici povedano sem se za planinski tabor odločila malo zaradi radovednosti malo pa tudi zato, da počitnice preživim na drugačen način. Seveda je bilo potrebno kar nekaj mesecev moledovanja pri starših, da sta mi verjela, da mislim zares in si to tudi želim. Končno sva s prijateljico z enodnevno zamudo prispeli v prekrasno logarsko dolino. Skozi ves teden smo imeli zelo lepo vreme. Imeli smo več izletov v gore, najbolj zahteven je bil dvodnevni izlet na Korošico. Izleti v gore zahtevajo kar precej energije in vztrajnosti. A te nam ni manjkalo ...Energijo pa smo pridobivali s hrano. Ko smo se z gora vračali v tabor, nas je vedno najbolj razveselil vonj iz kuhinje. Hrana je bila zelo dobra. Jutranji pozdrav soncu. Ob večerih smo se igrali razne družabne igre in se smejali fotografijam z izletov. Novinci smo na kresni večer doživeli krst, vendar nam kljub strahu, kako bo, ni bilo hudega. Preživela sem lep teden v naravi, za kar se lahko zahvalim članom planinskega društva Vipava, ki so poskrbeli za organizacijo. Nasvidenje drugo leto. Roza Kodelja 7.a MacGywer na taboru Tudi letos smo imeli Leona Reharja, ali MacGywer -j a, kot smo mu pravili, na taboru. Pripravil je veliko zanimivih stvari. Ena izmed njih je bila spuščanje z vrvjo. Najprej smo si nataknili plezalne pase. MacGywer je napeljal vrv iz enega drevesa do drugega. Čakali smo v vrsti, da se bomo spustili po vrvi. Vsi smo z veseljem čakali na svoj spust. Leteli smo do konca vrvi. Tudi letos so se spustili najmlajši pustolovci. Bili so Tadej, ki je že dolgoletni junak, pridružila sta se mu še Iztok in Matevž. Mislim da je bilo vse tri malo strah, zagotovo pa so uživali pri letenju Odločil sem se, da se bom spustil tudi jaz. Preden sem se spustil me je bilo malo strah, a sem se vseeno spustil. Ko smo se vsi dvakrat spustili, je sledila tekma. Tam so tekmovali tako: zmaga tisti, ki se prvi spusti do drugega drevesa in pripleza nazaj. Najhitrejši je bil Miloš, drugi je bil Andrej in tretji je bil Benjamin. Po tekmi smo se lahko še enkrat spustili. Pripravil je tudi kako je potoval po Bosni. Pogledali smo si slike bosanskih zanimivosti: mošeje, ki niso bile podrte v vojni, bosanske hiše, primerjavo Triglava z najvišjim vrhom v Bosni. Ogledali smo si tudi gore, ki so obdane z minami. Videli smo si tudi mostove, ki so bili med vojno porušeni in spet obnovljeni. Pokazal pa nam je tudi mostove, na katere se ni smelo iti. Ko je prišel iz Bosne, je MacGywer odšel z vojsko raziskati Titov bunker. Ko so ugotovili, da je prazen so odšli domov. Take pa so stvari,ki jih je pripravil MacGywer. Bilo je zelo super. Vid Čermelj 4.r (8) Izlet na Bled No, no tudi načelnici se lahko ponesreči in pade. No, pa smo ga dočakali. Naš prvi izlet z MO namreč! Za prvi tak izlet smo se odločili, da se odpeljemo na Bled, ki je bil v tem zimskem času še posebej čaroben. Tam smo preizkusili svoje drsalne in tudi »padalske« sposobnosti (o tem Gremo skupaj varno v gore! Stran 7 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS zagotovo pričajo tudi priložene fotografije). Kljub bolezni in drugim obveznostim smo se, v soboto 5.2.2005, z okrnjeno »posadko« zbrali na, že vsem znanem štabnem mestu, na trgu Pavla Rušta, od koder smo se ob devetih zjutraj podali na pot. Vseh nas je bilo osem in sicer: Boris Kodelja, Miloš Kodele, Teja Pičulin, Branko Mikuž, Alenka Rehar, Maja Čermelj, Maja Rehar in Tibor Doles. Z dvema avtomobiloma smo se tako najprej odpeljali po stari in zasneženi cesti skozi Tolmin pa vse tja do Bohinjskega jezera, kjer so se nekateri od nas prvič srečali z veščinami alpinizma. Po kratkem postanku ob jezeru in skodelici toplega čaja, smo pot nadaljevali proti Bledu. Ker pa je bila pustna sobota, smo si v centru ogledali tudi pustni sprevod in se, kot je za ta dan primerno, posladkali s pustnimi krofi, ki so jih delili vsem obiskovalcem. Dolga pot pa nas je vse naredila že pošteno lačne, zato smo lakoto potešili v naši že znani piceriji, kjer pa so nas sprva (pre)majhne pice razočarale. Kasneje pa se je izkazalo, da so bile dovolj velike, za nekatere celo preveč. Nekaj kilometrov iz Bleda pa nas je že pričakovala zasnežena soteska Vintgar, ki nam je razkrila vso svojo zimsko lepoto. Pot skozi sotesko nas je vodila mimo potoka Radovna, čez lesene mostičke vse do slapa Šum. Ob tem pa smo izvedli tudi tekmovanje v kepanju, pri čemer so bili nekateri malo manj spretni. Ker pa nas je začel čas priganjati smo se odpravili na obljubljeno drsališče, kjer so se nam pridružili še smučarji Florijan Funa, Benjamin Kodele in Toni Markove. Iz vsega videnega lahko rečem, da so se tistega dne rodili novi drsalni obrati (Funa obrat). Po končanem drsanju smo se utrujeni a zadovoljni odpravili proti domu. O naslednjih podvigih MO pa naslednjič, ko bomo poročali o našem drugem izletu. Alenka Rehar in Teja Pičulin. Kanjavec Kanjavec je bila ena izmed mnogih tur, ki smo jih izvedli skupaj s prijatelji iz MO Ajdovščina. Kot vedno se je ideja za turo porodila dan prej. In ker vsi skupaj ne kompliciramo preveč, smo v soboto zjutraj že bili v dolini Zadnjice. Počasi smo sopihali proti Zasavski koči na Prehodavcih. Ko smo prišli k koči smo videli, da ima vrh malo več snega kot smo pričakovali. A hvala bogu smo bili skoraj na vse pripravljeni. Zato nam tudi malo snega ni preprečilo prihoda na vrh. Na vrhu smo se naužili prekrasnega razgleda na delno pobeljene Julijce in se nato spustili na Dolič. To ti je bil spust, malo smo se drsali, malo spotikali in malo gazili. Ma kaj čmo, je treba izkoristit še zadnji sneg. Ko smo zapustili kočo na Doliču smo se odpravili na dolgo in naporno pot v Zadnjico. In povem vam le še to, da ga ni čez mrzlo vodo in sezute škornje. _ L- - Vsi zadihani in utrujeni na vrhu Kanjavca. Benjamin Kodele POT - Planinska Orientacijska Tekmovanja Orientacija je v MO zaživela šele pred 7. leti, ko je Aljoša Rehar po opravljenem tečaju izvedel prvo tekmo. Kmalu zatem se je navdušenje nad orientacijo iz Vipave preselilo še na sosednja MO. V našem MO imamo do sedaj že 4 orientacijste, ki pridno pripravljajo tekmovanja. Lahko se še pohvalim, da smo skupaj z odborom za orientacijo pri MK in drugimi društvi iz Primorsko -Notranjske lige pripravili zelo uspešen SPOT. Tekmovalci že nestrpno pričakujejo naslednjo tekmo, saj hočejo pokazati, kaj so se med letom naučili in kaj pozabili. V sezoni 2005/2006 nas čaka še 5 tekem. In ambicije v MO so zelo velike, vsaj 1. mesto na regijskem in 1. mesto na državnem nivoju (samo sanje, vsaj drugo). Pavel Makovec Rovinj Rovinj prekrasno mestece na Hrvaški obali, ponuja vipavskim rekreativnim plezalcem obilo užitka v starem kamnolomu. V to mestece se nas Gremo skupaj varno v gore! Stran 8 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS je, v začetku septembra, odpravilo sedem plezalcev in plezalk (ne copat :)). Prvi dan je bil namenjen samo plezanju, medtem ko smo se drugi dan bolj kot plezanju posvetili poležavanju, sončenju in seveda plavanju. Izkupiček obeh dni je bil tako na koncu kar spoštljiv, če upoštevamo, da smo spali od petka do nedelje le dobrih 6h. Splezali smo 3 smeri z oceno 6c, 2. z oceno 6b, 2. z oceno 6a, ter 10 smeri z oceno od 4b do 5c. Ker to potepanje postaja vedno bolj zanimivo in številčno se ne bojim, da nas v letu 2006 ne bo na Hrvaško. Kvečjemu se lahko zgodi, da se nas odpravi cel avtobus. Sam to pomeni že preveč poznanih fac na kupu. Potem pa zmanjka ljudi s katerimi bi se lahko pobratili.Saj veste kako je to morje, plaže, sonce, ženske (za ženske pa tipi) in tako naprej. Pavel Makovec No za konec vas povabim še na kakšno potepanje z MO Vipava. Izbirate lahko med: sankanjem, drsanjem, nočnim pohodom ob polni luni, pohodom na Triglav, taborom, pohodom + rafting, POT in plezanjem. Med vse te dejavnosti pa se bo vrinilo še kup izletov in akcij, ki pa se bodo večinoma organizirale in izvedle v dnevu ali dveh. »Kam gremo pa naslednje leto na tabor?« me vpraša osnovnošolec Luka, ki hodi na izlete mladinskega odseka, ko ga srečam pred trgovino. Planinski tabor je vrhunec doživetij za vsakega mladega gornika. Biti nekaj časa med prijatelji, ko izza šotorskega krila pokukaš v zvezdnato nebo ali pa se stiskaš, ko zunaj divja nevihta, ko so ti za tiste dni vodniki starši, ki ti odkrivajo lepote gorskega sveta in s katerimi se igraš igre brez meja ter zapoješ zvečer ob tabornem ognju in zraven še poveš kakšen vic ali prigodo z izleta, ko si enostavno srečen. Da so planinski tabori uspešnica, je bilo potrebno v preteklosti storiti marsikaj. Predvsem gre zahvala vsem, ki so delali in tudi sedaj delajo z mladimi. Po dobrih 60-ih letih obstoja orgniziranega planinstva na Slovenskem in slabih 10 let po ustanovitvi Planinske zveze Slovenija se je vse bolj razmišljalo o vključevanju mladih v planinsko dejavnost. Tako je Planinska zveza Slovenije aprila 1956 na Šmarjetni gori ustanovila Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije (MK PZS). Torej v letu 2006 praznujemo 50-letnico delovanja Mladinske komisije PZS. Glavna naloga Mladinske komisije vse od njenega nastanka naprej je skrb za vzgojo in izobraževanje mladih na področju gorništva. V vseh teh letih je postalo delovanje Mladinske komisije zelo široko razvejano. Takoj po ustanovitvi MK je le-ta pričela z izobraževanjem mladinskih vodnikov, ki so pričeli skrbeti za mlade v planinskih društvih. Ob ustanovitvi MK so se namreč znotraj planinskih društev pričeli ustanavljati tudi mladinski odseki (MO). Ti so na ravni planinskega društva začeli skrbeti za planinske aktivnosti za mlade, vendar so bili usklajeni z delovanjem Mladinske komisije, ki pa je skrbela za delo z mladimi na vseslovenski ravni. Le sedem let po ustanovitvi MK, leta 1963, so začeli v mladinskih odsekih planinskih društev z izvajanjem prvih Planinskih šol - izobraževanjem mladih za varno hojo po gorah. Planinska šola je danes pogoj za pridobitev zlatega znaka Mladi planinec. To pomeni, da so se mladi z osvojenim zlatim znakom sami sposobni pripraviti na turo ter se gibati na znanih poteh. Akcija Mladi planinec, ki se je ob uvedbi leta 1969 imenovala Pionir planinec, je namenjena vsem mladim, ki v spremstvu vodnikov, mentorjev ali staršev spoznavajo gorski svet, se učijo planinske dejavnosti ter krepijo vrline kot so tovarištvo, vztrajnost, vedoželjnost. Ker gre za postopno izobraževanje, je tudi nagrajevanje postopno, od bronastega in srebrnega do zlatega znaka. Zelo pridni udeleženci izletov pa lahko osvojijo tudi več zlatih znakov. Ker so otroci že pred vstopom v osnovno šolo sposobni več kot uro dolge hoje, je MK PZS nekaj let zatem uvedla akcijo tudi za najmlajše in sicer Ciciban planinec. MO Vipava IZ 50-LETNE ZAKLADNICE DELOVANJA MLADINSKE KOMISIJE (prispevek je bil del dodatnega gradiva za državno tekmovanje Mladina in gore 2006) Gremo skupaj varno v gore! Stran 9 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Kot je že bilo zapisano, je vzgojna in izobraževalna vloga MK najpomembnejša, zato je MK leta 1969 ustanovila Odbor za vzgojo in izobraževanje. Zelo pomembno je imeti take ljudi, ki mlade izobražujejo in jih vzpodbujajo k planinskim dejavnostim. Od ustanovitve MK naprej so to delo opravljali mladinski planinski vodniki. Ker pa so bili vodniki predvsem izšolani za vodenje po gorah, je MK v letih 1971 do 1973 vpeljala seminar za mentorje. Mentorji planinskih skupin so danes ključne osebe, ki v okviru planinskih skupin poučujejo planinske vsebine in pomagajo vodnikom pri vodenju izletov. Izobraževalne dejavnosti v okviru MK so v 80-letih vse bolj potekale v Bavšici, kjer je bil najprej postavljen Vzgojno izobraževalni center Bavšica, leta 1999 pa je bila zgrajena posebna zgradba za namen poučevanja in se imenuje Planinsko učno središče Bavšica. Za popostritev dela z mladimi je MK skupaj s Planinskim društvom Domžale leta 1989 organizirala Tekmovanje Mladina in gore, ki tako letos poteka že sedemnajstič. Ker mladi niso le cicibani in osnovnošolci, se je MK sčasoma usmerila tudi v starejše starostne skupine in tudi za njih pripravila programe. Tako se mladi od konca 80-let naprej lahko udeležujejo mladinskih taborov, tečajev gorništva ter za ljubitelje smučanja še posebno zanimivih Tednov turne smuke. V drugi polovici 90-let je MK obudila planinska orientacijska tekmovanja, ki so bila še posebno organizirana na območju Štajerske. Tako je leta 1998 na Menini potekalo prvo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Danes se planinsko orientacijska tekmovanja odvijajo v 8 področnih ligah, osnovnošolci pa tekmujejo v dveh težavnostnih kategorijah. Tako Planinska zveza Slovenije kot mladi pa s svojo dejavnostjo niso ostali le v okviru slovenskih meja. Že od srede 60-letih prejšnjega stoletja so se tudi mladi v okviru Planinske zveze udeleževali raznih taborov, seminarjev in izmenjav v drugih državah. Na tem mestu se lahko pohvalimo, da smo pri delu z mladimi bili večkrat za zgled v tujini. Danes je MK PZS članica organizacije Youth Commission UIAA, katere ena izmed ustanovnih članic je bila tudi MK. V okviru Mladinske komisije danes delujejo: - Planinske skupine (običajno v obliki krožka na osnovni šoli, ki jo vodi mentor), - Mladinski odseki pri Planinskih društvih, - Pokrajinski odbori mladinskih odsekov (za lažje delovanje ima Mladinska komisija 11 pokrajinskih odborov po celi Sloveniji, v njih pa so vključeni mladinski odseki - so torej vmesna stopnja med Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki), - Zbor mladinskih odsekov (najvišji organ organiziranja mladih znotraj PZS, na katerem se enkrat na leto zberejo predstavniki mladinskih odsekov in odločajo o pomembnih zadevah s področja združevanja in delovanja mladih planincev), - Upravni odbor MK (skupina mladih, ki jih mladinski odseki izvolijo, zato da vodijo delovanje Mladinske komisije med dvema Zboroma MO), - Odbori MK (Odbor za vzgojo in izobraževanje, Odbor za mentorje planinskih skupin, Odbor za mednarodno sodelovanje, Odbor za orientacijo, Založniški odbor, Vodniški servis Izidor). Za vsemi dosežki Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki se jih je v teh petdesetih letih nabralo ogromno, pa stojijo predvsem ljudje. Ker jih je bilo veliko, naj bo omenjen zgolj eden, prvi predsednik, to pa je bila ženska, Mira Švent. Dušan Prašnikar Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Natalija Marovt, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 12 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Gremo skupaj varno v gore! Stran 10 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Mladinska Komisija Planinske zveze Slovenije razpisuje FOTOGRAFSKI natečaj, ki bo potekal v okviru praznovanja 50-letnice ustanovitve Mladinske komisije PZS, ki jo organizacija praznuje v letu 2006. Če se v vašem arhivu nahaja kakšna fotografija, ki ste jo posneli na vaših potepanjih po gričih, hribčkih, hribih in gorah, ste vabljeni k sodelovanju. Natečaj bo potekal v treh kategorijah z naslednjimi naslovi: 1. Iskrice mladosti s planinskih poti (zaželjeno je, da bi fotografija prikazovala utrinke iz planinskih izletov mladih planincev in ostalih potepanj po hribih), 2. Utrinki iz gora (gorska narava v vseh letnih časih in ob kateremkoli času), 3. Zabavna fotografija (ni omejitve glede vsebine). Pogoji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo: v 1. kategoriji vsi mladi in mladi po srcu, v 2. in 3. kategoriji pa vsi mladi do vključno 27. leta starosti. 2. V vsaki kategorij lahko posameznik sodeluje z največ tremi fotografijami. 3. Fotografije naj bodo v formatu 20 x 30 cm. 4. K fotografiji pripišete: naslov fotografije; kje je bila posneta; ali je posneta z digitalnim ali klasičnim fotoaparatom; ter vaše podatke: ime in primek, domač naslov, elektronski naslov in telefon. Uporabite obrazec, ki je objavljen na www.pzs.si/mk in v Mladinski prilogi Obvestil PZS, februar 2006. 5. Če ste fotografijo posneli z digitalnim aparatom, vas prosimo, da imate digitalni zapis shranjen za namen nadaljnje uporabe, če bo to potrebno. Izmed prejetih fotografij bo v vsaki kategoriji tričlanska komisija izbrala tri najboljše. Najboljše fotografije bodo lepo nagrajene. Pomembno: • Fotografije pošljite na naslov: Mladinska komisija PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v zaprti kuverti s pripisom: »ZA FOTO NATEČAJ MK PZS, NE ODPIRAJ!«, do 20. aprila 2006. Ljubljana, 26. 1. 2006 Mladinska komisija PZS ~ 50 let~ Gremo skupaj varno v gore! Stran 11 10. letnik /2. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS OBRAZEC ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU MK PZS IME: PRIIMEK: DOMAČI NASLOV: (vas/ ulica, številka, poštna št., pošta) ELEKTRONSKI NASLOV: TELEFON: 1. ISKRICE MLADOSTI S PLANINSKIH POTI Naslov fotografije Kje je bila posneta? Fotoaparat - Obkroži! 1. fotografija Digitalni / klasični 2. fotografija Digitalni / klasični 3. fotografija Digitalni / klasični 2. UTRINKI IZ GORA Naslov fotografije Kje je bila posneta? Fotoaparat - Obkroži! 1. fotografija Digitalni / klasični 2. fotografija Digitalni / klasični 3. fotografija Digitalni / klasični 3. ZABAVNA FOTOGRAFIJA Naslov fotografije Kje je bila posneta? Fotoaparat - Obkroži! 1. fotografija Digitalni / klasični 2. fotografija Digitalni / klasični 3. fotografija Digitalni / klasični Fotografije naj bodo v formatu 20 x 30 cm. Na zadnji strani fotografije napiši kategorijo in številko fotografije. Fotografije in ta obrazec pošljite na naslov: Mladinska komisija PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana, v zaprti kuverti s pripisom: »ZA FOTO NATEČAJ MK PZS, NE ODPIRAJ!«, do 20. aprila 2006. Srečno in veliko fotografskih užitkov! Mladinska komisija PZS ~ 50 let~ Gremo skupaj varno v gore! Stran 12 10. letnik /2. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si info@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 Računovodja 43-45-692 Planinska založba 43-45-684 Računovodstvo, PV 43-45-687 MK, KVGN, VK, KVIZ 43-45-689 Blagajna 43-45-688 GK, KPP, KMS, KGP 43-45-690 KA, KOTG, KŠP, OP 43-45-686 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ Imata od 01.01.2004 pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/20-10-670, fax: 04/20-10-671, GSM: 041/617-817, e-pošta: grs@pzs.si Uradni naslov: GRS SLOVENIJE pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika CIMPERMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1660 izvodov brezplačno, februar 2006 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. _19_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5. letnik / 2. številka