Kakšna naj bo ponavljalna, nadaljevalna šola? Vprašanje samo na sebi kaže, da ima šola, ktero tukaj mislimo, dvojno nalogo. 1. ponavlja šolske nauke in 2. napreduje v učenji. Da pa to vprašanje prav rešimo, poglejmo kakšne so pa djanske naše kmečke šole. Šolska postava sicer veleva: nOtroci pri 6. letih se sprejemajov šolo, in 12 let stari morejo iz šole stopiti". Dobro! kje se pa ta postava na tanko spolnuje ? Gotovo rrikjer, na deželi je tudi to nemogoče ! Po naradi so 6—7 let stari otroci še nevgodni za šolo; 11 let stari so pa kaj radi (!) za vsakdanjo šolo preveliki; zgodi se toraj, da mnogo otrok komaj po 3 leta v šolo hodi, in ker so po deželi večjidel le poldnevne šole, sine se reči: Večina otrok na deželi hodi brez ozira na šolske zamude prav za prav samo poldrugo leto v šolo. Ozrimo se pa sedaj na smotre ali cilje, ktere bi vsakdanja šola pri toliko predmetih raogla doseči, iu vsak, kdor hoče resnico govoriti, mora spoznati, da vsakdanja šola pri mnogo učencih tega ne raore storiti. Da se otroci v vsakdanji šoli v tako kratki dobi nauče lepoglasno brati, čedno in pravilno pisati in spisovati, na pamet in s številkami rajtati in nekoliko peti, — to samo dajeučitelju dela in skerbi čez glavo; če bo pa učitelj v vsakdanji šoli pri mnogih razdelkih ia pri nerednem šolskem obiskovanji veliko govoril o zgodovini, zemljepisji in prirodoznanstvu, telovadbi in drugih takih predmetih, ne bode naučil otroke ne tega ne unega, in otroci še tega nc bodo znali, kar je v ljudski šoli najpotreb- nešega, t. j. brati, pisati in rajtati! Tega sem se sam (g. pisatelj) prav dobro prepričal. Dobil sem v neki šoli otroke, ki so kebre, červe in drugi merčes bolje poznali, kakor čerke v abcedi, iz zemljepisja so znali mesta,* vode in gore v Ameriki bolje imenovati, kakor pa pisati številke do 100. — 0 pravopisji, spisji, ti pa niso imeli nikakoga pojma, in take učence sem dobil v tako imenovani uedeljski ali napredovalni šoli. Za boga! kaj se hoče ponavljati s takimi otroci, in kje začeti napredovanje? Pervo in najpotrebnejše je, da vsakdanja šola otroke izuri v kerščanskem nauku, v branji, pisanji in rajtanji, in če to stori, spolnuje svojo dolžnost in stavi napredovalni šoli neogibljivo potrebno podlago. Le na taki v vsakdanji šoli dobro vterjeni podlagi se morejo podučevati druge koristne vednosti in tudi nadaljevati že priučeno. — Vse pa, kar nima prave podlage, rado se razruši! Napredovalna šola naj ne služi v to, da bi se otroci vadili še le brati, pisati i. t. d.; ima namreč veliko važnejšo in imenitnejšo nalogo. Napredovalna šola, ktera mora biti za vsak spol posebej, po en- ali dvakrat na teden in v ktero naj bi hodili otroci, da so 15 let stari, bi morala biti most, po kterem bi učenci in učenke, zapustivši šolsko izbo, prestopali na tisto pot, ktera bi jih peljala do časne in večne sreče, za kar se ioia truditi vse podučevanje. Napredovalna šola naj bi ponujala otrokora tega, kar jim vsakdanja ne more dajati, naj bi bila učencem praktično in vsestransko izobraževalna odgojilnica in učilnica za vse življenje. Drugačno bi morala biti osnonovana napredovalna šola za dekleta, drugačno za dečke. Pri dekličih naj bi se šola ozirala na gospodinjstvo, na ženska ročna dela*), na skerb za zdravje, kar bi bilo po deželi marsikje zelo, zelo potrebno; skerbelo naj bi se pred vsem za požlahnjenje serca, za izbujo blagih čutil in lepih nazorov z nauki in s primer jo odbranim braDJem. Ženske na dobro izrejo otrok veliko več vpljivajo, kakor možki, in po gospodinji se rada večkrat ravna vsa hiša. V napredovalni šoli za dečke naj bi se podučevalo v kmetijstvu in sploh v gospodarstvu. Sadjereja in čebeloreja naj bi se praktično učila. Dečki naj se tudi vadijo spisovati navadna pisma, n. p. pobotnice, dolžna in izročilna pisma i. t. d. Razlagale naj bi se ob kratkem srenjske, deželne in deržavne postave. Gotovo bi bilo koristno, razkladati najpoglavitnejše §§. poštnih in vojaških postav. Poleg tega naj bi se v napredovalni šoli podučevalo tudi v zemIjepisji, zgodovini, prirodopisji i. t. d. K koncu še omeniin, da naj učitelj iz napredovalne šole nikar ne izključuje naj potrebnejšib. naukov iz kemije in fizike; ako učitelj ume * Po zimi mladost po nekaterih krajih peč varoje in klopi dergne, naj bi se dekliči v šoli naučili nogovice, kite (slamo) plesti, kakor je to po drugih krajih navada. Kolika korist bi bila to za posamezne družine, pa (udi za okraj. 7* v teh predmetih raikavno podučevati in potrebne nauke vpletati, priljubi se šola vsem učencem tako, da jih nikdo od šole ne odverne in šola ^ira ostane v blagem spominu ves čas življenja. Da pa napredovalna šola prinaša zaželjeni sad, je pa pred vsem potrebno, in sicer jako potrebno, da se učitelj za vsako uro, za vsak predmet skerbno in vestno pripravlja, in nikdar ne pride nepripravljen v šolo. V napredovalni šoli naj pa uCitelj ne podučuje z bukvami v rokab; bukve naj učitelj pred šolo dobro prebira in iz njih jemlje; kar je njegovim okolistavam primerno, to naj si v kratkem zapiše. Tako učitelj nikdar ne pride v zadrego, kaj bi povedal, kaj zamolčal, kako bi povedal to, kako uno? Pokazal bo marveč, da je kos svojemu poklicu, da je res to, kar ima biti, namreč ljudski učitelj; šola pa človeštvu koristna naprava. Tako podučevati pa more le učitelj, ki je sam izurjen v predmetih, katere ima podučevati; neogibljivo pa je tudi potrebno, da je dalj časa v enem kraji, da pozna ljudstvo, njegovo mišljenje, njegovo dobro in slabo stran. Drevo, katero hoče sad roditi, mora v zemljo pognati svoje korenine; učitelj pa, ki hoče s pridom podučevati v napredovalni šoli, mora dolgo časa biti v kraji in zaupanje imeti pri ljudeh, sicer mu ni mogoče s pridom podučevati ne v vsakdanji šoli, še manj pa v napredovalni.